20. redna seja

Državni zbor

21. 9. 2020
podatki objavljeni: 21. 9. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 20. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Spoštovani gospe in gospodje! Preden začnemo z današnjim programom, mi dovolite nekaj besed. V Državnem zboru danes z nošenjem zlatih pentljic ozaveščamo o mednarodnem mesecu otroškega raka. Pentljice so nam predali Junaki 3. nadstropja, to so otroci in mladostniki, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. So zgled poguma in moči, zato prosim, da jim z nošenjem zlatih pentljic tudi mi izkažemo vso podporo.  Danes je tudi dan, ko se je Slovenija po marsikje neprespani noči zbudila v rumenem. Slovenska himna se je minuli vikend slišala večkrat, zato izkoriščam to priložnost, da čestitam vsem vrhunskim slovenskim športnicam in športnikom za izjemne uspehe. Včerajšnji dan sta zgodovinsko, s prvim in drugim mestom, okronala Tadej Pogačar in Primož Roglič, na francoskem turu, zato predlagam, da se jim poklonimo z enim aplavzom. / aplavz/  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Matjaž Han do 12.30, Jože Tanko do 18. ure, mag. Bojana Muršič, Vojko Starović, Franc Kramar, Suzana Lep Šimenko, Bojan Podkrajšek, Mihael Prevc in Felice Žiža od 17. ure dalje. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 5., 14. in 17. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 21. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. septembra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje, nisem prejel.  Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.   Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.  (Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)   Ugotavljam, da je dnevni red 20. redne seje zbora določen.    Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.   Prehajamo na obravnavo predlogov sklepov o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Celju, Delovnega sodišča v Kopru, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v delovnih sporih, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih in Delovnega sodišča v Mariboru.  Predloge sklepov je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o posameznih predlogih sklepov.  Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Celju.  Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.  (Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Kopru.  Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.  (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v delovnih sporih.   Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.  (Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih.   Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.   (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Mariboru.   Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.  (Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v torek, 29. 9. 2020.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minute za odgovore. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.   Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra; o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Pri tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.   V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.   V zvezi s to točko so se za danes opravičili: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor od 14.00 do 15.30 ter dr. Simon Kustec Lipicer, ministrica za izobraževanje, znanost in šport od 12.50 do 15.30 in od 19. ure dalje.   Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.   Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez (Ivan) Janša, poslansko vprašanje pa mu bo najprej zastavil mag. Andrej Rajh.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, gospod Janez Janša!  Omejitveni in kasneje tudi protikoronski ukrepi, ki so močno posegli v naša življenja, sovpadajo s pričetkom nastopa delovanja vaše vlade. In tudi državljani smo bili pod vtisom pretresljivih slik in prizorov bolnikov ter ostarelih iz domov za upokojence v Italiji, Španiji in Franciji. Tudi v Sloveniji je vlada pod vtisom teh dogodkov v tujini sprejela številne omejitvene ukrepe na področju zdravstva. Ambulante so zaprle svoja vrata, kontakt z zdravnikom je bil mogoč zgolj prek telefona, pa še to večinoma prek kontaktnih točk, kjer je podatke pacientov prevzemalo predvsem administrativno osebje. Na zalogo enega meseca je bilo omejeno izdajanje zdravil kroničnim bolnikom. Zaustavljeni so bili vsi preventivni in kontrolni pregledi. Dostop do zdravnika, pa je bil omogočen praktično pod posebnimi pogoji zgolj za življenjsko nujna, ogrožujoča stanja.  Tak režim je bil v veljavi dva meseca, nakar so se začele poletne počitnice, ko ljudje praviloma koristijo dopuste. Epidemija COVID-19 je tako povzročila kar nekaj problemov. Prestavila je že načrtovane posege, podaljšala čakalne vrste, onemogočila dostop do primarne zdravstvene ravni oskrbe, posledično tudi sekundarne in terciarne obravnave, torej diagnoze in zdravljenja.  Številni poškodovanci in obravnavanci niso po bolnišničnem zdravljenju mogli začeti rehabilitacije ali dobiti dostopa do domov za upokojence. Zaradi zapoznelega dostopa do diagnoze so se poslabšali obeti zdravljenja in rehabilitacije. Zdravljenje se je bistveno podražilo, za nekatere primere pa je žal prišlo tudi prepozno. Težave imajo danes tudi zdravstveni domovi in bolnišnice. Storitev, na podlagi katerih ustvarjajo prihodke, namreč niso smeli opravljati, tiste, ki pa so jih, so bile zaradi potrebnih dodatnih zaščitnih ukrepov bistveno dražje. In tega zdravstvu ni plačal nihče.  Spoštovani predsednik Vlade, mene zanima:   Kako boste skrajšali čakalne vrste in poskrbeli za dostopnost in pravočasnost oskrbe vseh pacientov, ne le covid bolnikov?
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa za vprašanje.  V veliki večini to, kar ste naštevali, drži. Pandemija covida je povsod po svetu povzročila med drugim tudi te posledice, ki ste jih navajali, se pravi zaustavitev veliko normalnih dejavnosti v zdravstvenih sistemih. To se je dogajalo tudi v državah, ki so bistveno bogatejša od nas in imajo bistveno bolj razvite zdravstvene sisteme in več rezerv. Kako je z našim zdravstvenim sistemom, najbrž vsi vemo, ker o tem v tej državi govorimo že dolgo časa, spremeni pa se bolj malo. Dejstvo je tudi to, da je takšno stanje v Sloveniji trajalo v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno malo časa, ker smo bili sposobni v bistvu med prvimi razglasiti konec epidemije in tudi v zdravstvu stvari vrniti v polno delovanje.  Seveda pa je tistih nekaj mesecev povzročilo zastoj, podaljšalo čakalne vrste, povzročilo tudi nepopravljive posledice, kjer določena bolezen ni bila pravočasno odkrita. In roko na srce, to je tudi zadeva, ki se jo najbolj bojimo v prihodnjih tednih in mesecih. Saj to se nam lahko ponovi v hladni dobi virusa, če ukrepi, ki so v veljavi povsod po Evropi in tudi v Sloveniji, ne bodo dosledno upoštevani.  Prva žrtev bo ponovno dejavnost v zdravstvu, ki se bo morala krčiti zaradi povečane potrebe po obravnavi bolnikov s covidom. Vsa ostala dejavnost, najprej preventivna, potem tista, ki se lahko za nekaj časa še odloži, kasneje pa se lahko vse začne odvijati precej na divje, kot smo to lahko – na srečo ne pri nas, ampak na nesrečo v nekaterih drugih državah lahko spremljali spomladi. Tako da smo v neki resni situaciji, ko je razprava o tej temi zelo dobrodošla.  Ne drži pa to, da vlada v tem času finančno ni reagirala. Zdravstvu je bilo namenjenih dodatno iz proračuna več kot 210 milijonov evrov. V rebalansu so dodatna sredstva, kot ste videli, in v petem protikoronskem paketu, ki bo prišel na vaše klopi v naslednjih dneh, bodo predvideni oziroma predlagani za uzakonitev določeni ukrepi, na podlagi katerih se bodo lahko angažirale dodatne kapacitete v slovenskem zdravstvu, da se prepreči ponavljanje situacije, kakršni smo bili priča spomladi. Mogoče, če bomo uspešni in drugi val ne bo imel takšnih posledic, kar se tiče zasedenosti kapacitet v slovenskem zdravstvu, še za nazaj popravili kakšno stvar, se pravi, da se bodo čakalne vrste začele skrajševati tudi ne glede na vpliv covid situacije.  Pripravljamo precej resne ukrepe, ki bodo v razpravi v prihodnjih dneh. Vlada bo še ta teden obravnavala ta paket in ga poslala naprej. V teku je usklajevanje z nekaterimi socialnimi partnerji. Tako da se situacije, ki ste jo opisali, seveda zavedamo. Storili bomo vse, da se situacija iz spomladi ne ponovi. Je pa to v veliki meri odvisno od vseh nas. Če bomo zajezili širjenje virusa ali pa ga vsaj znatno omejili, potem bo ta pritisk obvladljiv, sicer pač ne bo obvladljiv. Jaz še enkrat ponavljam, da posledice pomladne epidemije ni možno meriti samo v nekaterih statističnih podatkih ali pa v številu umrlih, so tudi stranske posledice. Eno od teh ste omenili. In naredimo vse, da se bomo temu vsaj drugič izognili.
Lea Knez
Hvala lepa za vprašanje.  V veliki večini to, kar ste naštevali, drži. Pandemija covida je povsod po svetu povzročila med drugim tudi te posledice, ki ste jih navajali, se pravi zaustavitev veliko normalnih dejavnosti v zdravstvenih sistemih. To se je dogajalo tudi v državah, ki so bistveno bogatejša od nas in imajo bistveno bolj razvite zdravstvene sisteme in več rezerv. Kako je z našim zdravstvenim sistemom, najbrž vsi vemo, ker o tem v tej državi govorimo že dolgo časa, spremeni pa se bolj malo. Dejstvo je tudi to, da je takšno stanje v Sloveniji trajalo v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno malo časa, ker smo bili sposobni v bistvu med prvimi razglasiti konec epidemije in tudi v zdravstvu stvari vrniti v polno delovanje.  Seveda pa je tistih nekaj mesecev povzročilo zastoj, podaljšalo čakalne vrste, povzročilo tudi nepopravljive posledice, kjer določena bolezen ni bila pravočasno odkrita. In roko na srce, to je tudi zadeva, ki se jo najbolj bojimo v prihodnjih tednih in mesecih. Saj to se nam lahko ponovi v hladni dobi virusa, če ukrepi, ki so v veljavi povsod po Evropi in tudi v Sloveniji, ne bodo dosledno upoštevani.  Prva žrtev bo ponovno dejavnost v zdravstvu, ki se bo morala krčiti zaradi povečane potrebe po obravnavi bolnikov s covidom. Vsa ostala dejavnost, najprej preventivna, potem tista, ki se lahko za nekaj časa še odloži, kasneje pa se lahko vse začne odvijati precej na divje, kot smo to lahko – na srečo ne pri nas, ampak na nesrečo v nekaterih drugih državah lahko spremljali spomladi. Tako da smo v neki resni situaciji, ko je razprava o tej temi zelo dobrodošla.  Ne drži pa to, da vlada v tem času finančno ni reagirala. Zdravstvu je bilo namenjenih dodatno iz proračuna več kot 210 milijonov evrov. V rebalansu so dodatna sredstva, kot ste videli, in v petem protikoronskem paketu, ki bo prišel na vaše klopi v naslednjih dneh, bodo predvideni oziroma predlagani za uzakonitev določeni ukrepi, na podlagi katerih se bodo lahko angažirale dodatne kapacitete v slovenskem zdravstvu, da se prepreči ponavljanje situacije, kakršni smo bili priča spomladi. Mogoče, če bomo uspešni in drugi val ne bo imel takšnih posledic, kar se tiče zasedenosti kapacitet v slovenskem zdravstvu, še za nazaj popravili kakšno stvar, se pravi, da se bodo čakalne vrste začele skrajševati tudi ne glede na vpliv covid situacije.  Pripravljamo precej resne ukrepe, ki bodo v razpravi v prihodnjih dneh. Vlada bo še ta teden obravnavala ta paket in ga poslala naprej. V teku je usklajevanje z nekaterimi socialnimi partnerji. Tako da se situacije, ki ste jo opisali, seveda zavedamo. Storili bomo vse, da se situacija iz spomladi ne ponovi. Je pa to v veliki meri odvisno od vseh nas. Če bomo zajezili širjenje virusa ali pa ga vsaj znatno omejili, potem bo ta pritisk obvladljiv, sicer pač ne bo obvladljiv. Jaz še enkrat ponavljam, da posledice pomladne epidemije ni možno meriti samo v nekaterih statističnih podatkih ali pa v številu umrlih, so tudi stranske posledice. Eno od teh ste omenili. In naredimo vse, da se bomo temu vsaj drugič izognili.
Kolega Rajh, beseda za dopolnitev.
Hvala lepa.  Spoštovani predsednik Vlade, veseli me, da se problemov zavedate, vendar čakalne vrste in nedostopnost je še vedno aktualni problem.   Močno učinkovito in vsem dostopno javno zdravstvo je tudi prioriteta stranke SAB in vedno smo zagovarjali, da mora pacient dobiti storitev takrat, ko jo potrebuje. Tudi zato smo v zakonodajni postopek v sklopu protikoronskih paketov vložili predlog, da se upokojencem in ranljivim skupinam zagotovijo tri brezplačne pralne maske vse dotlej, dokler jih država predpiše za obvezne. In predlog ni bil sprejet. Ob sprejemanju rebalansa tega proračuna smo ponovno podali predlog, da se do konca leta te maske zagotovijo. Predlog je bil ovrednoten z 1,7 milijona evra, kar znaša zgolj 0,01 % celotnega rekordnega rebalansa proračuna, ki znaša 13,4 milijarde evra. Naš predlog ponovno ni bil sprejet, in kljub temu da je za obisk zdravnika nošenje maske obvezno.   V stranki SAB smo vedno zagovarjali, da je v zdravstvu treba narediti red in da mora denar slediti pacientu. Zato tudi smo želeli, da se zagotovi 50 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst. Ponovno predlog ni bil sprejet. Zanima me:   Zakaj je tak aroganten odnos do pacientov?
Predsednik Vlade, imate besedo.
Sem že prej povedal, da je šlo iz proračuna doslej za te potrebe več kot 210 milijonov evrov, da se v okviru petega protikorona paketa in nekaterih drugih ukrepov pripravljajo dodatna sredstva tudi za skrajševanje čakalnih vrst, da se bodo angažirale tudi rezerve, ki so nastale ponekod v zavarovalnicah zato, ker določena dejavnost ni bila opravljena in tudi ni bila plačana. Se pravi teh sredstev bo po moji oceni na voljo dovolj, problemi so drugje. Problem je organizacija in problem so kapacitete. Če ti nimaš izvajalcev, potem imaš lahko zelo veliko denarja, pa pacient ne bo prišel na vrsto. Tako da je problem kompleksnejši kot zgolj pomanjkanje sredstev v mnogih primerih, in ta problem naslavljamo. Kot rečeno, razprava o stvareh, ki ste jih omenjali, bo ponovno odprta čez nekaj dni in vsi ti predlogi bodo lahko ponovno na mizi.
Lea Knez
Sem že prej povedal, da je šlo iz proračuna doslej za te potrebe več kot 210 milijonov evrov, da se v okviru petega protikorona paketa in nekaterih drugih ukrepov pripravljajo dodatna sredstva tudi za skrajševanje čakalnih vrst, da se bodo angažirale tudi rezerve, ki so nastale ponekod v zavarovalnicah zato, ker določena dejavnost ni bila opravljena in tudi ni bila plačana. Se pravi teh sredstev bo po moji oceni na voljo dovolj, problemi so drugje. Problem je organizacija in problem so kapacitete. Če ti nimaš izvajalcev, potem imaš lahko zelo veliko denarja, pa pacient ne bo prišel na vrsto. Tako da je problem kompleksnejši kot zgolj pomanjkanje sredstev v mnogih primerih, in ta problem naslavljamo. Kot rečeno, razprava o stvareh, ki ste jih omenjali, bo ponovno odprta čez nekaj dni in vsi ti predlogi bodo lahko ponovno na mizi.
Kolega Rajh, imate besedo.
Vlagam proceduralni predlog, da se zaradi pomembnosti te teme opravi razprava. Zavedati se moramo, da so zadeve v zdravstvu resne, da ljudje ne dobijo storitev takrat, ko jih pričakujejo in ko jih potrebujejo, in to kljub temu, da imamo rekordno zadolžitev državnega proračuna preko 4,2 miljarde evrov in da rebalans znaša več kot 13 milijard evrov.   Govorimo o tem, kaj so prioritete te vlade, kako te zadeve nasloviti in jaz predlagam da te zadeve v eni konstruktivni debati skupaj naslovimo.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odloči v četrtek, 24. septembra, v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa in lep pozdrav vsem skupaj.   Priseljencev s področja nekdanje Jugoslavije je v Sloveniji iz dneva v dan več. Po tihem se priseljujejo, nekateri dobivajo dokumente tudi s podkupninami, veliko jih biva tukaj na črno. Zanimivo je, da se vsi zdaj združujejo in priključujejo tistim skupinam, ki so prišle že pred časom v Slovenijo in v bistvu levi mediji pišejo, da bi morali tisti priseljenci dobiti kar manjšinske pravice. Govori so o manjšinah in recimo predstavnik albanskega društva je rekel: »Država bi morala imeti civiliziran odnos do manjšin.« Potem iz drugih društev govorijo, da je potrebno urediti manjšinsko vprašanje. Jaz vem, da v stranki SD so začeli s tem vprašanjem, da bi v bistvu razrušili slovensko integralnost in slovensko državo, s tem da bi vsem mogočim podelili manjšinske pravice. Glede na to, da je priseljencev iz ostalih delov Jugoslavije približno 200 tisoč, na črno pa jih pride še kakšnih 50 tisoč, je to grozljiva številka, ker vsi ti ljudje dobivajo socialne transferje. Zanimivo je, da letno dvignejo na Kosovem iz bankomatov približno 34 milijonov evrov denarja, ki ga tukaj transferirajo iz socialnih transferjev. Jaz mislim, da bi morali te zadeve omejiti, še posebej zaradi tega, kar slovenski jezik in slovenska identiteta izginja. Jaz sem dobil tukaj pismo ene prestrašene mame iz Slovenske Bistrice, ki je napisala: »Moja tri in pol let stara hči me je danes po prihodu iz vrtca doma začela ogovarjati v albanščini.« Kaj se bo s tem naredilo? Ali bomo mi uredili te zadeve in ne bomo dovoljevali, da se dogaja to? Na upravnih enotah enostavno registrirajo ljudi. En odvetnik mi je pred dnevi rekel v Celju, da je prišel k njemu en prisiljenec s Kosova z listo desetih žlahtnikov, za katere je zahteval, da se uredijo vsi papirji, da bodo lahko zaradi združevanja z družino bivali tukaj. Ta človek ima dovoljenje za bivanje v Sloveniji, dela v pa v Avstriji. Skratka, Slovenija ima na področju tega konstantno škodo, konstantne izgube in skrajni čas bi bil, da se ta zadeva enkrat uredi.   Gospod predsednik Vlade, jaz bi vprašal:  Kaj boste naredili, da se bodo na upravnih enotah enkrat začeli zavedati, kaj za ena država smo, kje smo in bodo začeli delovati v korist lastne države?
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa za vprašanje.   Eno so predpisi, ki so takšni, kot so, in so ponekod luknjičasti. Ta vlada oziroma koalicija ima v koalicijski pogodbi predvideno reformo socialnih transferjev in tega se lotevamo. Ni prišlo na vrsto takoj v prvih mesecih zaradi razumljivih razlogov, samo so priprave v teku. Drugo pa je, in jaz mislim, da se bo dalo s temi stvarmi, tudi z novelo zakona o tujcih, ki se delno dotika tega problema, te luknje urediti. Kar se tiče pa nespoštovanja obstoječe zakonodaje, pa mislim, da je še hujši problem. Jaz enostavno ne morem razumeti, kako lahko nekdo na upravni enoti, ki ima podatke, koliko ljudi biva na enem naslovu, pa vidi, da jih je tam že sto, vpiše še stoprvega. Tega jaz ne razumem. Ni tega povsod. Tudi ni tega na večini upravnih enot, ampak nekatere izstopajo, recimo mariborska. Tam je bilo veliko teh primerov. Inšpekcija je že v lanskem letu, še v času prejšnje vlade, to vzela pod drobnogled in je našla kar precej kršitev. Ponekod pa po mojem mnenju tudi ni bila dovolj dosledna. Recimo, preverjali so bivanje otrok tistih, ki imajo tukaj bivališče, pa je bilo pod vprašajem, ali dejansko bivajo tukaj, ker ti otroci pač niso bili na šolskih seznamih. In tega je bilo na stotine. Od nekaj stotin teh primerov se je odkrilo samo sedem kršitev, če sem prav prebral opomnik, kar je po mojem mnenju izjemno malo. Če šoloobvezni otrok ne hodi v šolo, potem ga običajno tukaj ni. Mogoče so izjeme zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Ne more pa jih samo 7 % od nekaj sto manjkati. V teh upravnih enotah bo moralo pristojno ministrstvo izvesti dodaten nadzor in ugotoviti, zakaj se ti predpisi kršijo. Če se vidi, da gre za stanovanjsko stavbo, ki ima 150 kvadratov bivalnih površin, pa je tam sto ljudi prijavljenih, potem je na prvi pogled jasno, da ne moreš tam pisati bivališča še za deset. Ampak ravno to se je ponekod dogajalo. Sankcij ni bilo, in to je to. Tukaj je nadzor absolutno potreben in bo izveden.
Lea Knez
Hvala lepa za vprašanje.   Eno so predpisi, ki so takšni, kot so, in so ponekod luknjičasti. Ta vlada oziroma koalicija ima v koalicijski pogodbi predvideno reformo socialnih transferjev in tega se lotevamo. Ni prišlo na vrsto takoj v prvih mesecih zaradi razumljivih razlogov, samo so priprave v teku. Drugo pa je, in jaz mislim, da se bo dalo s temi stvarmi, tudi z novelo zakona o tujcih, ki se delno dotika tega problema, te luknje urediti. Kar se tiče pa nespoštovanja obstoječe zakonodaje, pa mislim, da je še hujši problem. Jaz enostavno ne morem razumeti, kako lahko nekdo na upravni enoti, ki ima podatke, koliko ljudi biva na enem naslovu, pa vidi, da jih je tam že sto, vpiše še stoprvega. Tega jaz ne razumem. Ni tega povsod. Tudi ni tega na večini upravnih enot, ampak nekatere izstopajo, recimo mariborska. Tam je bilo veliko teh primerov. Inšpekcija je že v lanskem letu, še v času prejšnje vlade, to vzela pod drobnogled in je našla kar precej kršitev. Ponekod pa po mojem mnenju tudi ni bila dovolj dosledna. Recimo, preverjali so bivanje otrok tistih, ki imajo tukaj bivališče, pa je bilo pod vprašajem, ali dejansko bivajo tukaj, ker ti otroci pač niso bili na šolskih seznamih. In tega je bilo na stotine. Od nekaj stotin teh primerov se je odkrilo samo sedem kršitev, če sem prav prebral opomnik, kar je po mojem mnenju izjemno malo. Če šoloobvezni otrok ne hodi v šolo, potem ga običajno tukaj ni. Mogoče so izjeme zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Ne more pa jih samo 7 % od nekaj sto manjkati. V teh upravnih enotah bo moralo pristojno ministrstvo izvesti dodaten nadzor in ugotoviti, zakaj se ti predpisi kršijo. Če se vidi, da gre za stanovanjsko stavbo, ki ima 150 kvadratov bivalnih površin, pa je tam sto ljudi prijavljenih, potem je na prvi pogled jasno, da ne moreš tam pisati bivališča še za deset. Ampak ravno to se je ponekod dogajalo. Sankcij ni bilo, in to je to. Tukaj je nadzor absolutno potreben in bo izveden.
Hvala lepa.   Kolega Jelinčič, zahtevate dopolnitev odgovora?
Hvala lepa.   No, to se pravi, gospod premier, lahko pričakujemo spremembo teh neživljenjskih predpisov in upam, da bo to sprejeto čim prej. Konec koncev se je treba zavedati, da tudi upravne enote ne delujejo tako, kot bi morale. To lahko na lastnem primeru povem. Jaz imam tukajle pismo, ki ga je poslala Upravna enota Ljubljana, in sicer na moj osebni naslov. Nek James Kosier je registriran na Bleiweisovi 13, na kateri, da vam povem, zagotovo živim samo jaz. In to se dogaja po dolgem in počez. Če se je to zgodilo v mojem primeru, ste lahko prepričani, da v drugih primerih mora biti tega še bistveno več. Ne le, da je nekaj deset registriranih na enem naslovu, nekaj sto. Če greste pogledat v Krško, boste videli, nekaj sto ljudi na enem samem naslovu. In nikomur se nič ne zgodi. Inšpekcije ne opravljajo svojega dela, upravne enote ne opravljajo svojega dela. Mislim, da je treba tudi na teh segmentih prečistiti vse skupaj.   Če ne bomo te zadeve uredili, bomo izgubljali še več denarja. In tudi zlorabe zdravstvenih izkaznic so zelo pogoste, kajti na eno zdravstveno izkaznico se pride zdravit po deset ljudi z istim priimkom, nihče ne zna slovensko, in tisti, ki bi morali to kontrolirati, ne naredijo nič. Če zahtevajo prevajalca, mora naša država plačati prevajalca, kar je v bistvu nesmiselno, če primerjamo z drugimi evropskimi državami. Tam morajo prevajalca plačati sami. Poleg tega pa ne vem, zakaj moramo upoštevati bedaste predpise Evropske unije, ki nam zaradi lastnih svinjarij vsiljuje neustrezne rešitve.
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, želite dopolniti odgovor?
V bistvu sem na to že prej odgovoril. Dodal bi še to, da nekateri zapisi, ki so se v medijih pojavili, kako je na nekaterih naslovih prijavljenih celo nekaj tisoč ljudi, da to sicer drži, ampak to so naslovi študentskih domov, recimo. Tako da ne gre za ta problem, ki ga izpostavljate. Ponekod so samski domovi, kjer je tudi večja količina bivalnih prostorov, in ti niso problematični. Problematični so primeri in teh je preveč, da bi šlo za slučaj, kjer je na 100 ali na 200 kvadratnih metrov prijavljenih na stotine ljudi, kjer ne gre zgolj za izkoriščanje socialne mreže, ampak gre tudi za izkoriščanje teh ljudi, ker tisti lastniki teh prostorov to bogato zaračunajo, pokasirajo, kršijo zakon in običajno tudi davčne predpise. Ponekod se to dolgo časa ne ukrepa.  Kar sem rekel prej, se bo zgodilo, ker za inšpekcijo to ni tako težka naloga. Veliko tega se da že s primerjavo podatkov odkriti in ni treba vsake stvari ugotavljati na terenu samem.
Lea Knez
V bistvu sem na to že prej odgovoril. Dodal bi še to, da nekateri zapisi, ki so se v medijih pojavili, kako je na nekaterih naslovih prijavljenih celo nekaj tisoč ljudi, da to sicer drži, ampak to so naslovi študentskih domov, recimo. Tako da ne gre za ta problem, ki ga izpostavljate. Ponekod so samski domovi, kjer je tudi večja količina bivalnih prostorov, in ti niso problematični. Problematični so primeri in teh je preveč, da bi šlo za slučaj, kjer je na 100 ali na 200 kvadratnih metrov prijavljenih na stotine ljudi, kjer ne gre zgolj za izkoriščanje socialne mreže, ampak gre tudi za izkoriščanje teh ljudi, ker tisti lastniki teh prostorov to bogato zaračunajo, pokasirajo, kršijo zakon in običajno tudi davčne predpise. Ponekod se to dolgo časa ne ukrepa.  Kar sem rekel prej, se bo zgodilo, ker za inšpekcijo to ni tako težka naloga. Veliko tega se da že s primerjavo podatkov odkriti in ni treba vsake stvari ugotavljati na terenu samem.
Hvala lepa.   Kolega Jelinčič, imate postopkovni predlog.
Vem, da je to težka zadeva za reševati, ampak enkrat se bo treba spopasti s tem in ugrizniti v to kislo jabolko. Konec koncev moramo skrbeti za lastne ljudi in za lastno državo in dosedanje vlade tega niso počele. Dosedanje vlade so v veliki meri namerno rušile integriteto slovenske države. Zdaj je skrajni čas, da se to preneha.   Govorili ste o samskih domovih. Ampak treba je povedati, da recimo v Krškem imajo kupljene hiše, registrirano je notri 8 ljudi, za to se plačuje komunala, živi jih pa notri 20, 30, 50 in tudi več. In vsi ti dobivajo tudi socialno pomoč, dela, kdor pač dela, v glavnem pa so prijavljeni tam tudi njihovi sorodniki, ki črpajo socialne prispevke. Zanimivo je to, da je avstrijski časopis Salzburger Nachrichten poročal, da si je več tisoč Kosovcev uredilo avtobusno linijo za prevoz s Kosova do Avstrije samo zato, da so lahko prišli in so se dobili z avstrijskimi uradniki zato, da so dobili nelegalno socialno pomoč. Kaj pa pri nas? Kdo ve, če se to pri nas tudi ne dogaja. Zagotovo se. In koliko pokojnin se nakazuje na Balkan, čeprav so upokojenci že zdavnaj umrli. Takih nepravilnosti je ogromno.   Zato v skladu z drugim odstavkom 146. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da Državni zbor glasuje o tem, da odpremo o tej zadevi razpravo v Državnem zboru. Hvala.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 24. septembra 2020, v okviru glasovanj.   Naslednja bo vprašanje predsedniku Vlade postavila Lidija Divjak Mirnik.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav spoštovani gospod predsednik! Ministri, ministrice, kolegice, kolegi!   Število okuženih s koronavirusom se povečuje. Skrb zbuja zlasti porast števila hospitaliziranih. Bolnišnice že opozarjajo na kadrovsko stisko tako zaradi zdravstvenih delavcev, ki odhajajo, in tudi zaradi karanten in samoizolacij. Jaz mislim, da se nam obeta vnovičen zastoj zdravstva, in to v pričakovanju gripe, ki je pred vrati, in siceršnjih jesensko-zimskih respiratornih obolenj.   Ne razumite me narobe, spoštovani gospod predsednik, seveda je prav, da javno zdravstvo poskrbi za bolnike s covidom, zanima pa me:   Kako bo vlada omogočila zdravstveno oskrbo preostalim bolnikom – tistim z rakom, kroničnimi obolenji, napotnicami za nujne operacije in preglede ter vse ostalo?   Nenazadnje ljudje plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne dobijo pa oskrbe. Je ne dobijo. Vsak dan lahko na družbenih omrežjih in časopisju beremo obupane prošnje staršev, ki s svojimi otroci ne pridejo do zdravnikov. Ali se kdaj postavite v njihovo kožo? Si predstavljate njihovo stisko. Jaz vam lahko navedem konkreten primer, pa ni edini, iz UKC Maribor. Pa še več jih je. Vsi smo slišali namreč obupanega očeta, ki je moledoval, da otroka sprejmejo. Pa ni edini.   Zdaj pa podatki iz ZZZS. Slovenske bolnišnice so od januarja do julija 2020, se pravi v šestih mesecih, izvedle, reci in piši, 30 tisoč 800 akutnih bolnišničnih obravnav, torej operacij ali posegov manj kot v istem obdobju lani. 30 tisoč 800. Pa še to. Že skoraj štirje meseci so minili od vašega popolnoma zgrešenega preleta letal, ko ste se hvalili, da ste premagali epidemijo. Ta prelet je bil popolnoma zgrešen. Številke so pa danes še dosti hujše. Pa pogledali in videli smo tudi tisto znamenito sliko o pogumni ekipi, ki je reševala življenja. Verjetno kaj drugega. Kaj ste v vladi počeli ves ta čas, kako ste načrtovali ukrepe za jesen? Kot kaže, nikakor. Če bi s tako vnemo, kot ste reševali takrat stvari in kot ste zdaj načrtovali nakup orožja, mogoče, načrtovali stabilizacijo javnega zdravstva, bi vam človek še lahko verjel.  Zato vas, spoštovani gospod predsednik, v zvezi s tem sprašujem:  Prvič. Kako konkretno boste ljudem omogočili, da bodo sploh lahko prišli do zdravnika?   Kako boste zagotovili, da ne bodo vnovič odpadale vse načrtovane operacije, specialistični pregledi, preventivni programi?   Kako boste preprečili, da kolateralna škoda covida ne bodo postali bolniki, tudi otroci, z drugimi boleznimi, da ne bodo umirali zaradi tega, ker ne morejo do zdravnika, ker kličejo in ne dobijo odziva?   To me zanima. In to zanima mene, pa ne samo mene, ampak vse v tej Sloveniji. Ljudi to zanima. Zato vas konkretno sprašujem, povejte mi to.   In drugič. Za koliko so se od začetka epidemije do danes v povprečju podaljšale čakalne dobe, tiste nad dopustno čakalno dobo, in sicer za prvi specialistični pregled in terapevtsko-diagnostične storitve?  Hvala.
Predsednik Vlade, imate besedo.
Glejte, jaz se s tem problemom ukvarjam verjetno več kot polovico delovnega časa, odkar je ta vlada prisegla, zato znam odgovoriti, ne da bi prebral. Ta problem lahko vidimo v svoji celovitosti, če se najprej vprašamo, ali vemo, koliko časa rabimo za to, da dobimo novega zdravnika. Rabimo 6 let študija in 6 let specializacije. Če kdo v tej dvorani misli, da se da to skrajšati na 4 mesece, naj mi pove, kako. Bo dobil vse Nobelove nagrade, ki so na razpolago.  Teh kadrov v štirih mesecih, ki manjkajo, mi nismo bili sposobni ustvariti. Ne da se to uvoziti, in to je ključni problem. Pravzaprav je tudi v tem času odšlo iz slovenskega zdravstva nekaj 100 ljudi. Tako zdravnikov kot medicinskih sester. Kljub temu ima ta problem tudi organizacijski vidik. In kar se tega tiče, smo naredil veliko. Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga recimo spomladi ni bilo. Zdaj vsaka bolnišnica ve, kako ravnati, kje so rezerve. Ampak ker ni kakšnih bistvenih dodatnih kapacitet, tudi bolnišnice se ne da zgraditi, še posebej ne v Sloveniji, v štirih mesecih, je teh rezerv relativno malo.  V petek smo imel dolg sestanek z vodilnimi vseh slovenskih bolnišnic, kjer smo spet preštevali postelje, rezerve ventilatorjev, ki ste jih nekateri tako zasmehovali, pa se zdaj spet prah briše z njih, pa se jih vleče s kleti, ker če bo trend takšen, kot je zdaj, bomo najkasneje oktobra imeli situacijo, ko se bodo čakalne vrste, o katerih govorite, spet podaljševale, ker se bodo nekateri drugi programi morali ustavljati. Se pravi tisti, kjer ne gre takoj za vprašanje življenja in smrti. Zaradi tega je nevarnost koronavirusa oziroma bolezen covid-19 pač tak problem, ne samo zaradi svojih neposrednih, ampak tudi zaradi svojih posrednih posledic.  S tega vidika mislim, da je v našem skupnem interesu, da naredimo vse, da kapacitete zdravstvenega sistema niso presežene. Se pravi, da spodbujamo ljudi, da si naložijo aplikacijo, da jih ne spodbujamo, da se združujejo tam, kjer je nevarno, in da se ne igramo političnih igric na polju, kjer je polit bencin. In tukaj je veliko bencina politega. Tako ne pričakujte, da bomo tudi v tej situaciji zdaj pred vas prišli z nekimi številkami, kjer bomo rekli, vsak mesec smo in naslednji mesec bomo za toliko in toliko skrajšali čakalne vrste, ker bi to zvenelo zelo rumeno, povsem nespodobno. Smo v situaciji, kjer se trudimo za to, da se bistveno ne podaljšajo. Za koliko so se podaljšale? Natančno za toliko časa, kolikor se programi niso izvajali v posamični dejavnosti. Najmanj za toliko časa. Ker traja tudi potem, da se stvari nazaj postavijo. Zdaj imamo več rezerv, boljšo organizacijo, več zaščitne in kritične medicinske opreme, kot smo jo imeli spomladi. Mislim pa, da nimamo praktično nobene dodatne zdravniške ekipe, ker se je ne da ustvariti v tem času. Gre zgolj za rezerve, ki se oblikujejo na enak način, kot so se spomladi. Se pravi, da se z manj nujnih programov ljudi vleče na tiste, ki so bolj nujni.
Lea Knez
Glejte, jaz se s tem problemom ukvarjam verjetno več kot polovico delovnega časa, odkar je ta vlada prisegla, zato znam odgovoriti, ne da bi prebral. Ta problem lahko vidimo v svoji celovitosti, če se najprej vprašamo, ali vemo, koliko časa rabimo za to, da dobimo novega zdravnika. Rabimo 6 let študija in 6 let specializacije. Če kdo v tej dvorani misli, da se da to skrajšati na 4 mesece, naj mi pove, kako. Bo dobil vse Nobelove nagrade, ki so na razpolago.  Teh kadrov v štirih mesecih, ki manjkajo, mi nismo bili sposobni ustvariti. Ne da se to uvoziti, in to je ključni problem. Pravzaprav je tudi v tem času odšlo iz slovenskega zdravstva nekaj 100 ljudi. Tako zdravnikov kot medicinskih sester. Kljub temu ima ta problem tudi organizacijski vidik. In kar se tega tiče, smo naredil veliko. Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga recimo spomladi ni bilo. Zdaj vsaka bolnišnica ve, kako ravnati, kje so rezerve. Ampak ker ni kakšnih bistvenih dodatnih kapacitet, tudi bolnišnice se ne da zgraditi, še posebej ne v Sloveniji, v štirih mesecih, je teh rezerv relativno malo.  V petek smo imel dolg sestanek z vodilnimi vseh slovenskih bolnišnic, kjer smo spet preštevali postelje, rezerve ventilatorjev, ki ste jih nekateri tako zasmehovali, pa se zdaj spet prah briše z njih, pa se jih vleče s kleti, ker če bo trend takšen, kot je zdaj, bomo najkasneje oktobra imeli situacijo, ko se bodo čakalne vrste, o katerih govorite, spet podaljševale, ker se bodo nekateri drugi programi morali ustavljati. Se pravi tisti, kjer ne gre takoj za vprašanje življenja in smrti. Zaradi tega je nevarnost koronavirusa oziroma bolezen covid-19 pač tak problem, ne samo zaradi svojih neposrednih, ampak tudi zaradi svojih posrednih posledic.  S tega vidika mislim, da je v našem skupnem interesu, da naredimo vse, da kapacitete zdravstvenega sistema niso presežene. Se pravi, da spodbujamo ljudi, da si naložijo aplikacijo, da jih ne spodbujamo, da se združujejo tam, kjer je nevarno, in da se ne igramo političnih igric na polju, kjer je polit bencin. In tukaj je veliko bencina politega. Tako ne pričakujte, da bomo tudi v tej situaciji zdaj pred vas prišli z nekimi številkami, kjer bomo rekli, vsak mesec smo in naslednji mesec bomo za toliko in toliko skrajšali čakalne vrste, ker bi to zvenelo zelo rumeno, povsem nespodobno. Smo v situaciji, kjer se trudimo za to, da se bistveno ne podaljšajo. Za koliko so se podaljšale? Natančno za toliko časa, kolikor se programi niso izvajali v posamični dejavnosti. Najmanj za toliko časa. Ker traja tudi potem, da se stvari nazaj postavijo. Zdaj imamo več rezerv, boljšo organizacijo, več zaščitne in kritične medicinske opreme, kot smo jo imeli spomladi. Mislim pa, da nimamo praktično nobene dodatne zdravniške ekipe, ker se je ne da ustvariti v tem času. Gre zgolj za rezerve, ki se oblikujejo na enak način, kot so se spomladi. Se pravi, da se z manj nujnih programov ljudi vleče na tiste, ki so bolj nujni.
Kolegica Divjak Mirnik, zahteva za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Zdaj konkretnega odgovora seveda ni bilo, o aplikaciji pa sploh ne bom izgubljala besed.   Spoštovani gospod predsednik Vlade, opozoriti vas moram, da je zadnje poročilo glede podaljšanja čakalnih dob objavljeno na spletni strani NIJZ z datumom, reci in piši, 1. marec 2020. Prej so bila poročila objavljena vsak mesec.   Zakaj teh poročil več ni na spletu? Ali tu mogoče, ne vem, kaj skrivate? Sprašujem se, ali je to namerno ali pa je to mogoče posledica novega vodstva inštituta. Skrajno zanimivo je, da vas ta statistika nič več ne skrbi. Ko je bil predsednik vlade Marjan Šarec, vas je to blazno skrbelo vsak dan. Danes, ko vi vodite vlado, pa vas to več ne skrbi.  Zato še enkrat prosim za aktualne podatke o čakalnih dobah oziroma njihovem podaljšanju zaradi covida.   In drugič, kako boste zagotovili, da ljudje ne bodo, kot bi rekli starejši ljudje v Prlekiji, »crknili za plotom«, ker ne dobijo zdravstvene oskrbe? Seveda sem to povedala v navednicah, da me ne bodo kolegi iz kleti začeli napadati. Šest mesecev ste imeli čas, da naredite načrt, pa ga niste. Ne razumem, zakaj ne. Ste pa letala pošiljali čez Slovenijo in nam razlagali, kako ste uspešni. Če mislite, da je prava pot ta, da se bo vključilo 156 zasebnikov, ki so po podatkih Zdravniške zbornice s 1. avgustom registrirani, in bo rešilo te nedopustno dolge čakalne vrste, jaz s svojim skromnim medicinskih znanjem menim, da to ni najboljša rešitev. Ne pravim, da pomoč ni dobrodošla, definitivno pa je to počasna privatizacija zdravstvenega sistema, krepiti pa bi morali javnega. Vi pa očitno počnete nekaj drugega. Kaj bo rezultat tega? Sčasoma se bo začel dogajati še večji odliv zdravnikov iz javnega sistema. In kaj bomo potem? Se bomo delili na prvo- in drugorazredne? Se bomo delili na tiste, ki zmorejo plačati, in tiste, ki ne zmorejo? Jaz si tega ne želim.Hvala.
Predsednik Vlade, lahko dopolnite svoj odgovor.
Lea Knez
No, glejte, spoštovana gospa poslanka, naredili bomo ravno to, kar pravite, da ne bomo. Javno zdravstvo je beseda, ki je zelo zlorabljena v Sloveniji že leta ali pa desetletja. Bolj se govori o tem, kako se podpira javno zdravstvo, bolj ljudje, ki delajo v javnem zdravstvu, bežijo iz njega. Lahko vam naštejem konkretne primere, ko so se v zadnjih letih sesuvali celotni programi posamičnih slovenskih bolnišnic, ker je po pet zdravnikov dalo odpoved in so šli delat v Avstrijo, kjer so za manj obremenjeni delovnik zaslužili trikrat več. Torej lotili se bomo tega problema tam, kjer obstaja. Ne v teoriji. V kratkem se začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. Jaz upam, da boste to podprli, ker če tega problema ne rešimo, ne glede na to, koliko denarja se bo kam namenilo teoretično, bo slovensko zdravstvo še za stopnjo nižje, kar se tiče dolgih čakalnih vrst, kot je zdaj.   To je realen problem. Poleg kaosa, preplačane medicinske opreme ponekod, se pravi znanih problemov, je ključni problem to, da ljudi ni. Ljudje odhajajo, ker Evropska unija pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan. Če v nekem poklicu dobiš takoj čez mejo trikrat večjo plačo, bo veliko ljudi šlo tja. In bolj je nekdo uspešen, bolj je izobražen, bolj zna, večje uspehe ima, bolj ga vabijo. In mi lahko naredimo vse drugo, če tega vprašanja ne rešimo, ne bo problem nič bistveno manjši. Torej, ja, problema se bomo lotili tam, kjer je.
No, glejte, spoštovana gospa poslanka, naredili bomo ravno to, kar pravite, da ne bomo. Javno zdravstvo je beseda, ki je zelo zlorabljena v Sloveniji že leta ali pa desetletja. Bolj se govori o tem, kako se podpira javno zdravstvo, bolj ljudje, ki delajo v javnem zdravstvu, bežijo iz njega. Lahko vam naštejem konkretne primere, ko so se v zadnjih letih sesuvali celotni programi posamičnih slovenskih bolnišnic, ker je po pet zdravnikov dalo odpoved in so šli delat v Avstrijo, kjer so za manj obremenjeni delovnik zaslužili trikrat več. Torej lotili se bomo tega problema tam, kjer obstaja. Ne v teoriji. V kratkem se začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. Jaz upam, da boste to podprli, ker če tega problema ne rešimo, ne glede na to, koliko denarja se bo kam namenilo teoretično, bo slovensko zdravstvo še za stopnjo nižje, kar se tiče dolgih čakalnih vrst, kot je zdaj.   To je realen problem. Poleg kaosa, preplačane medicinske opreme ponekod, se pravi znanih problemov, je ključni problem to, da ljudi ni. Ljudje odhajajo, ker Evropska unija pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan. Če v nekem poklicu dobiš takoj čez mejo trikrat večjo plačo, bo veliko ljudi šlo tja. In bolj je nekdo uspešen, bolj je izobražen, bolj zna, večje uspehe ima, bolj ga vabijo. In mi lahko naredimo vse drugo, če tega vprašanja ne rešimo, ne bo problem nič bistveno manjši. Torej, ja, problema se bomo lotili tam, kjer je.
Hvala lepa.  Kolegica Divjak Mirnik, proceduralno.
Hvala.  Verjetno so oziroma ne verjetno, definitivno so nekatere stvari, za katere vi absolutno niste krivi. Se pa bojim, da v teh šestih mesecih, glede na to, kaj ste vse govorili, kakšne strokovnjake imate in kako vi to vse obvladate, vsi ostali smo pa popolni butci, sem domnevala, da boste vi to tako v šestih mesecih z lahkoto brez problema uredili. Kaj ste pravzaprav konkretno storili, me zanima. Ljudje do zdravnikov ne pridejo, programi odpadajo, ljudje pa umirajo. To je pač dejstvo. Zdaj vaša naloga pa v tem trenutku je, da jim omogočite, da do zdravnikov pridejo. Tudi to je drugo dejstvo.   Jaz resno želim, da realnost vašega spopada s covidom ne bodo ti filmčki, ki jih vsak dan lahko gledamo in spremljamo. Jaz si resno želim, da ljudje dobijo oskrbo, še posebej zato, če jo plačujejo. Jaz si resno ne želim, da bi ljudje umirali, ker enostavno nihče ne dviguje telefonov. Torej vaša naloga je, da to rešite, ker ste govorili ves čas, da boste vi to z lahkoto rešili, in da stabilizirate javno zdravstvo, ker drugače ne vem, kako se nam piše. Jaz si ne bi želela, kot sem že dejala, da se nam sistem popolnoma sesuje. In seveda si ne bi želela, da se zgodi to, kar se je zgodilo v mesecu marcu, da je čisto vse zaprto. Jaz si tega ne želim, domnevam tudi, da si vi tega ne želite.   Zato bi kljub temu, da načrtujete, kot ste rekli, ta administrativni odvzem iz plačnega sistema oziroma izstop iz plačnega sistema, bi si želela, da nam konkretno poveste:   Kdaj boste to naredili, v kakšnem času?   In da nas jasno in glasno opozorite oziroma nam daste informacije:   Kdaj oziroma za koliko so se te čakalne vrste povečale?   V končni fazi ste menjali direktorja NIJZ oziroma direktorico, nastavili gospoda Kreka. Naj on to naredi, saj to je njegova naloga, za to je plačan. Vljudno prosim, da ga na to opozorite, če tega več ne počne.   Seveda pa bi, gospod predsedujoči, predlagala, da v skladu s poslovnikom v odgovoru predsednika Vlade razpravljamo na naslednji seji. Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil ta četrtek v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil kolega Jurij Lep.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!   Poslanci Desusa tega in prejšnjih mandatov vlagamo veliko napora v popravo krivic upokojencev, ki je nastala zaradi neusklajevanja pokojnin v času gospodarske in finančne krize. Zaradi neusklajevanja oziroma znižanega rednega usklajevanja pokojnin so bili upokojenci prikrajšani za kar 8,4 %. V tem trenutku to prikrajšanje znaša 5,6 %. Upamo pa in pričakujemo, da bo na tej seji Državnega zbora sprejet naš predlog izredne uskladitve pokojnin za 2 % brez vezave na rast BDP. Tako ostaja še 3,6 prikrajšanja upokojencem.   Spoštovani predsednik Vlade! Ob podpisu koalicijske pogodbe ste v zvezi s prioritetami našega delovanja med drugim dejali, navajam: »Tu so problemi, ki tarejo predvsem starejšo generacijo. V tem delu je koncentriranih daleč največ strateških izzivov za Slovenijo, ki je tudi socialna država. Veliko teh prioritet je posvečenih reševanju problemov generacije, ki je najbolj izpostavljena.«   Aktualno vlada podpira naš predlog 2-procentne izredne uskladitve pokojnin, nas pa zanima višina in dinamika dodatnih uskladitev pokojnin in s tem celovita odprava prikrajšanja iz minulih let. V izboljšanje položaja upokojencev vplivajo upanja v konkretne zaveze v koalicijski pogodbi, v kateri je področjem, ki zadevajo upokojence, namenjeno veliko pozornosti.   Spoštovani predsednik Vlade! Od nastopa vlade je minilo 6 mesecev.  V tem času smo se uspešno borili z epidemijo koronavirusa in blažitvijo njenih posledic. Kljub težkim časom pa je bilo za upokojence v tem času storjenega že veliko.   Zanima me:   S katerimi ukrepi je aktualna vlada do sedaj že pomagala upokojencem?  Hvala za odgovor.
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala za vprašanje.   Najprej naj rečem, da ta vlada ne gleda na pokojnino kot na socialno kategorijo, ampak kot na plačilo za minulo delo, se pravi na ekonomsko kategorijo. Zaveda se, zato smo to zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, da so tukaj stvari, ki niso v skladu, bom rekel, splošno družbeno pravičnostjo. Se pravi, da obstaja velik del upokojenske generacije, ki je prikrajšan, ki ne dobiva toliko, kot je možno v okviru splošne makroekonomske situacije in kot so posamezniki zaslužili.  Res pa je, da ta problem ni nastal, vsaj v glavnem ne, čez noč in da se ga tudi ne da kar tako odpraviti. Tudi vaš predlog predvideva reševanje tega zaostanka po korakih. In jaz mislim, da bomo to zmogli. Kdaj se lahko naredi naslednji večji korak? Če bodo vzdržale ekonomske prognoze, kot so bile dane v času, ko smo pripravljali tudi zadnji rebalans proračuna, potem bo drugo leto leto rasti in bomo lahko naredili večji korak. Koliko ga bomo lahko letos naredili ob koncu leta ob rednem usklajevanju, bomo videli takrat, ko bomo imeli to situacijo pred sabo. Je pa res, kot ste sami poudarili, da kljub makroekonomsko težki situaciji, ko beležimo praktično 8-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v tem času spopada s korona virusom upokojenci oziroma tisti najbolj ranljivi del upokojenske populacije ni bil prikrajšan. Bilo je izplačilo solidarnostnega dodatka in v tem času je bilo uvedena tudi brezplačna vozovnica in mesec prej so bila izvršena nekatera plačila. Tako smo poskrbeli, da tukaj ni bilo še dodatne obremenitve in dodatne žrtve. Zagotovo to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, je za nas cilj. V primeru, da se nam delno ponovi situacija jeseni, kot smo jo imeli spomladi, ko bo potrebna še dodatna solidarnost, bo ta tudi za upokojence izplačana v višini, ki jo bomo zmogli. Upamo pa, da to ne bo potrebno, da bomo lahko prešli v normalno usklajevanje in v čim hitrejše odpravljanje tega zaostanka.
Lea Knez
Hvala za vprašanje.   Najprej naj rečem, da ta vlada ne gleda na pokojnino kot na socialno kategorijo, ampak kot na plačilo za minulo delo, se pravi na ekonomsko kategorijo. Zaveda se, zato smo to zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, da so tukaj stvari, ki niso v skladu, bom rekel, splošno družbeno pravičnostjo. Se pravi, da obstaja velik del upokojenske generacije, ki je prikrajšan, ki ne dobiva toliko, kot je možno v okviru splošne makroekonomske situacije in kot so posamezniki zaslužili.  Res pa je, da ta problem ni nastal, vsaj v glavnem ne, čez noč in da se ga tudi ne da kar tako odpraviti. Tudi vaš predlog predvideva reševanje tega zaostanka po korakih. In jaz mislim, da bomo to zmogli. Kdaj se lahko naredi naslednji večji korak? Če bodo vzdržale ekonomske prognoze, kot so bile dane v času, ko smo pripravljali tudi zadnji rebalans proračuna, potem bo drugo leto leto rasti in bomo lahko naredili večji korak. Koliko ga bomo lahko letos naredili ob koncu leta ob rednem usklajevanju, bomo videli takrat, ko bomo imeli to situacijo pred sabo. Je pa res, kot ste sami poudarili, da kljub makroekonomsko težki situaciji, ko beležimo praktično 8-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v tem času spopada s korona virusom upokojenci oziroma tisti najbolj ranljivi del upokojenske populacije ni bil prikrajšan. Bilo je izplačilo solidarnostnega dodatka in v tem času je bilo uvedena tudi brezplačna vozovnica in mesec prej so bila izvršena nekatera plačila. Tako smo poskrbeli, da tukaj ni bilo še dodatne obremenitve in dodatne žrtve. Zagotovo to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, je za nas cilj. V primeru, da se nam delno ponovi situacija jeseni, kot smo jo imeli spomladi, ko bo potrebna še dodatna solidarnost, bo ta tudi za upokojence izplačana v višini, ki jo bomo zmogli. Upamo pa, da to ne bo potrebno, da bomo lahko prešli v normalno usklajevanje in v čim hitrejše odpravljanje tega zaostanka.
Hvala lepa.   Kolega Jurij Lep, zahtevate dopolnitev.
Hvala za odgovor. Samo bi še nekaj dodatnega želel izvedeti.   Izmed vseh zakonov, ki jih pripravlja vlada, je zakon o dolgotrajni oskrbi eden tistih, ki ga ne le upokojenci, ampak pravzaprav vsi nestrpno pričakujemo. V povezavi s tem tudi zakonodajo o demografskem skladu.   Zato me zanima še:  Kako daleč je vlada s pripravo omenjenih zakonov oziroma kakšna je časovnica, ki ste si jo izoblikovali na vladi?  Hvala za odgovor.
Predsednik Vlade, imate besedo.
Kar se tiče zakona o dolgotrajni oskrbi, ta razprava še poteka. Kar se tiče zakona o demografskem skladu, je v prvi fazi zaključena. Vlada bo ta teden zakon obravnavala za usklajevanje s socialnimi partnerji, se pravi z Ekonomsko-socialnim svetom, Zvezo društev upokojencev ter Mladinskim svetom. Potem bomo opravili še morebitne popravke in jih tudi koalicijsko uskladili, če bo potrebno in potem bo zakon na vaših klopeh. Se pravi relativno kmalu. Ta zakon je z vidika teme, ki ste jo odprli, pomemben, govorimo o zakonu o nacionalnem demografskem skladu. Zagotavljal bo neko dodatno stabilizacijsko sidro v pokojninskem sistemu, in to dolgoročno, ker je predvideno, da se bodo sredstva plemenitil. Fond ne bo kopnel, ampak bo naraščal, in bo sredstev, ki bodo na voljo, vedno več. Hkrati se bo pa ta del sredstev tudi sproti uporabljal za to, da se izboljša položaj pokojninskega sklada oziroma upokojencev, praktično rečeno. Z vidika neke splošne pravičnosti bi bilo najbrž zelo krivično, če bi rekli, sklad bomo zgolj bogatili naslednjih 30 let, potem pa ga bomo začeli uporabljati, ker bi to pomenilo, da generacija, ki je to premoženje ustvarila, od tega premoženja nima nič. Poleg tega je predvideno, da se del sredstev uporabi tudi za izgradnjo domov za starejše. Jaz verjamem, da bomo pri tem uspešni in da tega problema čez 20 let ne bo več. Se pravi, da ga bomo do takrat že rešili. Sredstva potrebujemo sedaj, ko je problematika najbolj pereča, ne pa čez 20 let.   Ko gre za dolgotrajno oskrbo, je to tudi, bom rekel, izjemno pomemben ukrep, ki bo bistveno vplival na blaginjo starejše generacije, predvsem upokojencev. Jaz verjamem, da bomo v roku dobrega meseca to razpravo zaključili in poslali zakon v proceduro.
Lea Knez
Kar se tiče zakona o dolgotrajni oskrbi, ta razprava še poteka. Kar se tiče zakona o demografskem skladu, je v prvi fazi zaključena. Vlada bo ta teden zakon obravnavala za usklajevanje s socialnimi partnerji, se pravi z Ekonomsko-socialnim svetom, Zvezo društev upokojencev ter Mladinskim svetom. Potem bomo opravili še morebitne popravke in jih tudi koalicijsko uskladili, če bo potrebno in potem bo zakon na vaših klopeh. Se pravi relativno kmalu. Ta zakon je z vidika teme, ki ste jo odprli, pomemben, govorimo o zakonu o nacionalnem demografskem skladu. Zagotavljal bo neko dodatno stabilizacijsko sidro v pokojninskem sistemu, in to dolgoročno, ker je predvideno, da se bodo sredstva plemenitil. Fond ne bo kopnel, ampak bo naraščal, in bo sredstev, ki bodo na voljo, vedno več. Hkrati se bo pa ta del sredstev tudi sproti uporabljal za to, da se izboljša položaj pokojninskega sklada oziroma upokojencev, praktično rečeno. Z vidika neke splošne pravičnosti bi bilo najbrž zelo krivično, če bi rekli, sklad bomo zgolj bogatili naslednjih 30 let, potem pa ga bomo začeli uporabljati, ker bi to pomenilo, da generacija, ki je to premoženje ustvarila, od tega premoženja nima nič. Poleg tega je predvideno, da se del sredstev uporabi tudi za izgradnjo domov za starejše. Jaz verjamem, da bomo pri tem uspešni in da tega problema čez 20 let ne bo več. Se pravi, da ga bomo do takrat že rešili. Sredstva potrebujemo sedaj, ko je problematika najbolj pereča, ne pa čez 20 let.   Ko gre za dolgotrajno oskrbo, je to tudi, bom rekel, izjemno pomemben ukrep, ki bo bistveno vplival na blaginjo starejše generacije, predvsem upokojencev. Jaz verjamem, da bomo v roku dobrega meseca to razpravo zaključili in poslali zakon v proceduro.
Hvala lepa.  Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.   V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 18. in 19. seji Državnega zbora.   Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar bi moral odgovoriti na vprašanje Jožeta Lenarta v zvezi z vlogo in aktivnostmi Republike Slovenije ob stoti obletnici koroškega plebiscita, vendar je danes odsoten. Poslanca sprašujem, če vztraja pri ustnem odgovoru ali morda želi pisni odgovor ministra.
Hvala lepa.   Osebno sem kar nekako razočaran. Junija je bilo to vprašanje postavljeno in je bil minister odsoten, prav tako v juliju. Danes na septembrski seji ponovno. Glede na to, da gre za pomembno vprašanje, pred stotimi leti se je 10 % Slovencev odločilo, da živi v neki drugi ekonomiji, avstrijski, namesto v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, takrat jih je bilo 80 tisoč. Danes je Slovencev na avstrijskem Koroškem še samo 13 tisoč, to se pravi manj kot 20 %.  Plebiscit. Ta dogodek bo 10. 10. v Celovcu. Seveda sem takrat delno dobil odgovor od ministrice za Slovence v zamejstvu gospe dr. Helene Jaklitsch, ampak ta odgovor je bil omejen na njihovo ministrstvo. Jaz, naša poslanska skupina in seveda tudi naši koroški Slovenci si želijo jasno slišati, kakšne so aktivnosti slovenske diplomacije okoli tega. Zato si želim, da bi ta odgovor prišel še pred datumom 10. 10. Jaz mislim, da ministrstvo za zunanje zadeve ta odgovor ima pripravljen in bi želel, da čim prej pride v Državni zbor, da dobimo ta odgovor. Hvala.
Hvala lepa.   Spoštovani kolega Lenart, bom tudi jaz pozval ministrstvo, naj odgovori v najkrajšem možnem roku.   Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril najprej na vprašanja Primoža Siterja v zvezi z reševanje onesnaženosti srednje Soške doline zaradi sosežiga odpadkov v Cementarni Salonit Anhovo.
Andreja Bizjak
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Spoštovani poslanec! Glede sklepov, ki so bili sprejeti v parlamentu in se nanašajo na ustanovitev delovne skupine za proučitev možnosti. Vrsto sklepov je bila in jaz bi šel kar po vrsti.   Prvi sklep se je nanašal na priporočilo, da se ne dovoli več povečanje količin sosežiga odpadkov. Moram reči, da je to stvar upravnega postopka, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, ni politična odločitev ne vlade, ne ministra, zato ta postopek poteka v skladu s predpisi. Trenutno pa ni bila sprejeta še nobena odločitev na to temo.   Sklepa dva in štiri se nanašata na ustanovitev delovne skupine, ki je bila ustanovljena in je začela tudi z delovanjem. Nekoliko je bilo delovanje te delovne skupine oteženo tudi zaradi razmer, povezanih z epidemijo, in ustreznih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje po nesestankovanju spomladi tega leta. No, ta delovna skupina je začela delovati in kar nekaj sklepov so že sprejeli. Se pa bojim, da v šestih mesecih, kolikor je bil postavljen rok, ta delovna skupina zaradi obsega dela ne bo zaključila z delom. Delovna skupina je nadaljevala delo v dveh podskupinah. Prva podskupina bo obravnavala problematiko, povezano z emisijo in posledičnim vplivom na stanje okolja, s tehnično-tehnološkega vidika. Druga pa bo obravnavala povezavo med emisijo iz sežigalnic oziroma vplive sosežiga na stanje okolja z zdravstvenega vidika. Seveda so temu primerno prilagojeni tudi strokovnjaki, ki delujejo v teh skupinah.   Sklep številka tri je bil glede normativnega urejanja področja obratovalnega monitoringa. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij PIC je naredil primerjalno analizo, ki je dostopna tudi na spletnih straneh. Prakse izvajanja tega monitoringa v Evropi so različne, vse pa pravzaprav obveznost nalagajo upravljavcu naprave. Nekje to izvajajo akreditirani ali pooblaščeni izvajalci, nekje pa upravljavec. Ključno je, da so pogoji za obratovalni monitoring določeni v nacionalnih predpisih in zaključkih o najboljših možnih tehnologijah oziroma best available technology. To se mi zdi, da je ključno. Ti standardi določajo nenehni ali online monitoring oziroma občasni, ključno je, da se pri teh monitoringih izvaja online monitoring, kar pomeni, da ne prihaja do špekulacij, da v določenih trenutkih so emisije velike, potem pa v določenih ne. Tudi v zakonu o varstvu okolja, ki je že poslan v parlament, je predpisano, pa tudi v drugih predpisih, da mora upravljavec uporabljati in zahtevati BAT tehnologijo pri izvajanju teh meritev.   Potem je še sklep številka 5 o povišanju koncesije za izrabo mineralnih surovin. Moram reči, da je to v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo.  Sklep številka 6 se je nanašal na pripravo celovite strategije ravnanja z odpadki. Moram reči, da je v nacionalnem programu varstva okolja, ki ga je ta parlament sprejel, opredeljeno tudi ravnanje z odpadki, natančneje pa so opredeljeni v programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja nastajanja odpadkov. V letošnjem letu bomo pripravili novelacijo tega programa, tako da normativno je to relativno pokrito. Sicer pa bo tudi v predlaganem zakonu o varstvu okolja, ki je že v parlamentu, uvedena ta tako imenovana proizvajalčeva razširjena odgovornost, kjer moramo do leta 2023 prevzeti tudi direktivo Evropske unije. Potem je še revizija okoljevarstvenega dovoljenja za Salonit Anhovo. Tudi tu je postopek v teku. Ministrstvo za okolje je s sklepom imenovalo medresorsko delovno skupino za proučitev možnosti izenačitve normativov za sožegigalnice in sežigalnice. Kljub temu da smo začeli z delom, ne pričakujem, da bo v roku 6 mesecev to možno tudi zaključiti. Hvala.
Kolega Siter, zahtevate dopolnitev odgovora?
Hvala lepa, predsednik. Hvala, minister, za odgovor.   Sklep, ki najbolj bode v oči oziroma na katerega tudi najbolj opozarjajo lokalni prebivalci v Anhovem, je ta, ki govori o ustanovitvi medresorske delovne skupine, ki, zdaj parafriziram sklep, naj v sodelovanju z zdravstveno in okoljevarstvo stroko podjetjem Salonit Anhovo, lokalno skupnostjo in predstavniki civilnih iniciativ goriške regije preuči možnost za izenačitev normativov dovoljenih emesij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. To je bilo na dveh odborih sprejeto, da rečem navodilo Državnega zbora Vladi. In tukaj problem ostaja, ne glede na to, kaj se je v tem času zgodilo. Problem je v tem, da sestava te medresorske skupine ne odraža samega namena sklepa odborov. V njo niso bili, predvsem to je problematično, imenovani okoljski strokovnjaki, čeprav je bilo to tako v razpravi kot v sklepu izrecno navedeno. Še vedno temu ni zadovoljeno. Drugič, delovna skupina naj bi pripravila ukrepe za namen okoljske sanacije. Od 18 članov delovne skupine sta dva predstavnika zdravstvene stroke. Okoljskih strokovnjakov v njej ni, razen uradnikov z MOP in Arsa. In tretjič, s takšnim tempom stvari ne bodo nikamor šle, ne bodo prišle do željenih ciljev, ki ne sme bit biznis, ampak zdravje Soške doline in tamkajšnjih prebivalcev.  Zato je moje vprašanje:  Zakaj v to delovno skupino navkljub zagotovilom niso bili vključeni strokovna javnost in predstavniki lokalnega okolja?   Na kakšen način bodo pristojna ministrstva zagotovila, da bodo ti ljudje tam in do kdaj?
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Andreja Bizjak
4. maja letošnjega leta sem podpisal skupaj s kolegom Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje, sklep o ustanovitvi delovne skupine in sestava ne odraža vaših trditev. V to delovno skupino so poleg vodij Direktorata za okolje in prostor imenovani tudi strokovnjaki na tem direktoratu in cela vrsta strokovnjakov s fakultet za strojništvo, za kemijsko tehnologijo ter tudi lokalna ekološka združenja, in sicer Božidar Rustija, Društvo EKO Anhovo in Dolina Soče, društvo za naravovarstvo in okolje, član, Miha Stegel, civilna iniciativa Danes, član, in pa Tina Gerbec, Občina Kanal ob Soči, članica.  Vaša navedba, da tu ni strokovnjakov tako s področja različnih stro, kakor tudi lokalnih iniciativ, enostavno ne drži.
Kolega Siter, imate besedo za postopkovno.
Hvala lepa.   Glejte, glavni problem, ki ga Anhovo ima, je to, da ti taka in da se ta zgodba odvija že 100 let. Minister, jaz sam prihajam iz Trbovelj. Če kdo ve, kaj vse lahko nastane iz te zgodbe s sosežigalnicami, z nevarnimi odpadki na za to neprimernem mestu, potem to vemo Trboveljčani. Spomnimo se Lafarga. Zaskrbljujoče je, da navkljub opozorilom zdravniške stroke se sežiganje odpadkov v Anhovem nadaljuje. Mi vemo, kakšna stopnja obolelosti za rakom je tam. Mi vemo, kako se v tem trenutku prebivalkam in prebivalcem Anhovega zagotavlja ustavna pravica do pitne vode – z gasilsko cisterno. In to ni danes, to je stvar, ki traja tedne, in na to opozarjajo. Medtem pa se direktor podjetja hvali, da je proizvodnja tekla normalno tudi v času epidemije, da sklepajo nove biznise in tako naprej in tako naprej. V tem času, minister, nastaja nepopravljiva škoda. Mi se vsi radi hvalimo s Sočo, kraljico vseh rek, še predsednik vlade jo ima na naslovnici na svojem Twitterju. Ampak da bi poskrbeli, da to dejansko ostane, pa ni interesa. Jaz se bojim, da ta skupina ne bo uspela nič narediti, dokler dejansko aktivisti, dokler lokalna skupnost niso enakopraven faktor v tej razpravi. Kakšna je zgodba z medresorskimi skupinami, pa vemo, zakaj se po navadi ustanavljajo. Zato da se nič ne naredi. Na to stvar je opozorila tudi v soboto, ena velika množica ljudi v Anhovem na protestu. Zbrali so se aktivisti s cele države in tako rekoč cela lokalna skupnost.  Zato dokler ni prepozno, minister, od vas pričakujem, da boste pospešili realizacijo teh sklepov, naredili več, da pride do tega, da se življenje izboljša v Soški dolini. Govorimo o visoki stopnji obolevanja za rakom, o uničeni zemlji, o uničenem zdravju, uničeni vodi, uničenem zraku. Anhovo si tega ne zasluži, je pa to prav gotovo material za razpravo na naslednji seji Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala lepa. O predlogu bomo odločali ta četrtek v okviru glasovanj.   Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril na vprašanje Gregorja Periča v zvezi s Stanovanjskim zakonom.
Andreja Bizjak
Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo pripraviti novelo Stanovanjskega zakona, ne pa celega novega Stanovanjskega zakona, ker smo želeli streti nekaj najtrših orehov oziroma zapreti nekaj najbolj odprtih vprašanj. Novela Stanovanjskega zakona, ki je bila pripravljena na Ministrstvu za okolje in prostor, je bila že v javni obravnavi in je nanjo prišlo celo kopico pripomb. Tako zdaj oblikujemo predlog, ki bo šel v koalicijsko in medresorsko usklajevanje. Ključno, kar pa načrtujemo s prenovo, je dvig neprofitne najemnine na neko stroškovno raven. To pa zaradi tega, ker je najemnina nespremenjena že trinajst let, od leta 2007. Posledica je, da vsi stanovanjski fondi, tako lokalni kot državni, ne morejo več s tako nizko najemnino kriti ne osnovnih stroškov vzdrževanja, kaj šele da bi skrbeli za neko investicijsko dejavnost, povezano z uresničevanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Pa tudi to je socialno totalno nepravično, kajti znižano najemnino imajo tako tisti, ki si lahko privoščijo in niso predmet socialnega tretmaja, kot vsi tisti, ki so predmet socialnega tretmaja. Zato je prav, da se to ureja s subvencijami, za tiste, ki jim socialni status onemogoča pokrivanje najemnine, in da tisti, ki to lahko storijo, plačujejo stroškovno najemnino. Drugo, kar je pomembno, povezano s prvim, je prilagoditev sistema subvencioniranja najemnin.   Tretja je možnost višjega zadolževanja stanovanjskih skladov, če želimo povečati fond najemnih stanovanj. Tu pri zadolževanju bi omenil, da se bomo morali tudi s slovenskim bančnim sistemom dogovoriti za neke nove ugodnejše kreditne sheme za gradnjo stanovanj, ko govorimo o Stanovanjskem skladu, pa tudi mestnih stanovanjskih skladih. Ta trenutek je namreč možno dobiti kredite na 30-letno obdobje in posledično so amortizacijske dobe kratke, za stanovanje 30 let ni prav veliko. In seveda to onemogoča večjo investicijsko aktivnost skladov. Tako je to še ena paralelna dejavnost, ki je sicer zakon ne pokriva.   Potem je zelo pomembna ta tako imenovana javna najemniška služba, ki jo ustanavljamo. Moram reči, da je zdaj v javni obravnavi bilo kar veliko kritike na račun posebnega statusa davčne obravnave te javne najemniške službe, kakor tudi zastonj storitev javne najemniške službe. Tako se tu nagibamo k rešitvi, da ne bi delali razlikovanja, kar se tiče dohodninskih olajšav pri javni najemniški službi, kakor tudi to, da bi storitve javne najemniške službe potekale na neprofitni oziroma stroškovni osnovi, da bi pa seveda proračun zagotovil začetne stroške, kar pomeni ustanovitev ustrezne ekipe z vso potrebno opremo.   Nadalje je pomembna rešitev tudi znižanje soglasij za posle rednega in izrednega upravljanja. Tu so dosedanja soglasja praktično v pomembni meri onemogočala te posle.   Nadalje je zelo pomemben ločen fiduciarni račun za rezervni sklad, se pravi ločen račun, da ne pride do mešanja tega, kar je za rezervni sklad in ostalo, pa seveda krepitev inšpekcijskega nadzora.   Javna obravnava se je končala sredi avgusta. Načrtujemo, da bomo v septembru začeli in v začetku oktobra končali to koalicijsko in medresorsko usklajevanje in bo zakon poslan v parlament v oktobru.
Hvala lepa.  Kolega Perič.
Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem, še zlasti gospodu ministru, ministrici.  Mene veseli to, kar sem do sedaj slišal, ker tudi pod prejšnjim ministrom je bilo vložene zelo veliko energije, da bi naredili številne korake naprej na številnih področjih, kot ste jih tudi korektno nanizali. Kot razumem, tudi v zdajšnji vladi ta prizadevanja tečejo naprej. Če pa samo dodam še nekaj k svojemu razmisleku. Eno je ta administrativni vidik, torej tisto, kar država lahko z vidika svojega delovanja dodatno pripomore k temu, da optimizira zakonodajo. Drugi del je pa predvsem javnofinančni oziroma finančni. Tukaj bi priporočil, da razmišljajmo o tem, da se opremo, torej investicije s strani same države oziroma lokalnih skupnosti bodisi z vidika zadolževanja javnih skladov. Poskusimo pa narediti to področje zanimivo tudi za zasebni kapital, ki bi v tem videl neko zelo dolgoročno predvsem stabilno investicijo. Moramo pa pri tem narediti korak naprej tudi z vidika tega, kakšna je cena teh najemnin. V tem trenutku je cena taka, da ne omogoča razvoja tega fonda. To je dolgoročno že pripeljalo do tega, da so ti fondi čedalje slabše vzdrževani, da se ne morejo širiti in niso zanimivi za razvoj.  Pred nami vsemi je en zelo velik izziv in računam na vaše sodelovanje. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate možnost dopolniti odgovor.
Andreja Bizjak
Hvala lepa.  Spoštovani poslanec, v celoti se strinjam z vašimi ugotovitvami. Res je, nacionalni stanovanjski program je zelo ambiciozen, ko govori o javnih najemnih stanovanjih – 10 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2025 je zelo ambiciozen cilj. Jaz upam, da ga lahko z dosedanjimi ukrepi dosežemo do približno polovice, do 5 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2025. Za kaj več je pa treba storiti najmanj dvoje ali pa troje. Eno ste že omenili, povečati interes tudi zasebnih vlagateljev v ta fond. Moram reči, da že obstaja, kajti po Sloveniji se gradijo stanovanjskih bloki oziroma soseske, kjer potem od zasebnikov stanovanjski sklad delno odkupi ta stanovanja. Stanovanjski sklad jih torej ne gradi, ampak jih zgrajena odkupi.   Drugo, kar je, je možnost gradnje najemnih stanovanj iz fonda za okrevanje. Mi smo tudi priglasili delno ambicijo, da bi iz tega sklada za okrevanje, ki se oblikuje sedaj po epidemiji covid za zagon slovenskega gospodarstva, in tudi sicer za povečanje odpornosti skozi javna najemna stanovanja namenili del sredstev in s tem prišli do več stanovanj.   Tretje, kar sem že omenil, je pa tudi boljši način oziroma dolgotrajnejši način financiranja javnih najemnih stanovanj skozi 50-letne kredite, kar danes še ni možno. Upamo, da bomo tudi to v dogovoru z bankami uspeli narediti. Vsak od vas, ki je kdaj koli gradil kakšno hišo ali pa kupil stanovanje, ga ni kupil ali pa gradil za 30 let, verjetno ga je zgradil za nekaj generacij. Zato je absolutno prekratka amortizacijska doba 30 let za takšna stanovanja. Tako bi tudi s tem zniževali stroške, če bi jih raztegnili na daljše obdobje, kapacitete novogradenj pa bi povečali.
Hvala lepa.  Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril na vprašanje Lidije Divjak Mirnik v zvezi z delom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
Andreja Bizjak
Hvala lepa.   Poslansko vprašanje gospe poslanke se je nanašalo na delo Inšpektorata za okolje, ki se v primeru nadzora nad neustreznim skladiščenjem komunalnih odpadkov in odlaganjem domnevno močno onesnažene zemljine, kot sta primera v celjski cinkarni ter gradbenih in drugih odpadkov na primeru tudi bivše lokacije gramoznice v Dogošah, da se je tam to izkazalo za neučinkovito.   Za skladiščenje odpadkov je Vlada sprejela novo uredbo glede skladiščenja trdih gorljivih odpadkov na prostem. Roki za prilagoditev pa še niso potekli. En enoletni rok se izteče pravkar, 15. septembra, drugi rok pa seveda v 36 mesecih. To se pravi, če je potrebna gradnja po predpisih, ki urejajo graditev, se mora skladiščenje odpadkov na prostem prilagoditi zahtevam iz te uredbe v 36 mesecih. Glede na to, da roki, zlasti ta rok, ki je povezan z gradbenimi posegi, ni potekel, inšpektorat ne more ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. Inšpektorat se tudi zaveda problemov onesnaževanja tal na območju stare cinkarne in tudi redno vodi inšpekcijske postopke, vezane na obravnavo te problematike. Seveda je rešitev problema onesnaženosti tal v celostni in sistemski izvedbi sanacije območja. Ta koalicija se je v koalicijski pogodbi tudi zavezala, da bo k temu pristopila in potekajo tudi aktivnosti na tem področju. Na lokaciji bivše gramoznice Dogoše se tudi redno izvajajo inšpekcijski pregledi, eden bo potekal prav v naslednjih dneh. V okviru ugotovljenih nepravilnosti so bile izdane tudi ureditvene odločbe. Recimo zavezanec Gokop je te ugotovljene nepravilnosti tudi odpravil.
Hvala lepa.   Kolegica Divjak Mirnik, zahtevate dopolnitev odgovora?
Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav, gospod minister!   Midva govoriva o delu Maribora, to so Dogoše. Saj sem vam naštela vse, kaj se na tistem območju vse dogaja že ohoho let. Seveda vi niste krivi, niti pod razno tega na trdim. Dejstvo pa je, ker ste mi tudi v pisnem odgovoru napisali, da ima to podjetje Gokop vsa dovoljenja, da to ne drži. Tudi rudarsko dovoljenje mu je že poteklo. Do konca septembra mora zadevo sanirati, pa temu ni tako. Zato sem vas tudi spraševala, kaj boste storili. Jaz verjamem, da če Gokop naredi oceno odpadkov, kakšni so, da če jo naroči on, seveda piše, da je to vse super, oh in sploh prav, da tam ni nobenih nevarnih odpadkov. Če pa se pogovarjaš in dobiš papirje od neodvisnih organizacij, ki to počno, tudi od ljudi, ki so videli na lastne oči, kam so se vozili ti odpadki, potem pa je zgodba malce drugačna. Jaz bi si želela, da inšpektorat tukaj podela svoj del posla na način, da ščiti ljudi, ne da ščiti nekega privatnika. To bi si recimo želela v tej državi, in to čim prej. Zato vas tukaj še enkrat sprašujem:   Kako boste pravzaprav zaščitili življenja ogroženih prebivalcev v delu Maribora, v Dogošah tudi preko inšpekcijskih služb?   Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo.
Andreja Bizjak
Hvala lepa. Seveda je v interesu tako Inšpektorata za okolje in prostor kot ministrstva, da se ukrepa v interesu ljudi in da se ne dela v interesu posameznih gospodarskih subjektov. Je pa res to, da so kapacitete inšpektorjev omejene. Zato smo veseli in so inšpektorji veseli slehernih podatkov, konkretnih, dokazljivih dokazov o nezakonitem ali neprimernem ravnanju zavezancev. Tako da je dobrodošla sleherna fotografija ali kakršnakoli druga ugotovitev, ki je nesporna, o tem, da se neke stvari kršijo ali ne spoštujejo. V nedavnem primeru v Občini Vransko, ko se izdaja eno okoljevarstveno dovoljenje za določeno gospodarsko dejavnost, kjer je investitor navedel, da bodo to delali samo v zaprtem prostoru, se je izkazalo, da to dela tudi v odprtem prostoru, čeprav je izrecno navajal, da bo to delal samo v zaprtem prostoru. Pa so ga ustrezno fotografirali in ima zdaj velike probleme, ker je zavajal tako uradnike kot inšpektorje.   Želim vam povedati, da dostikrat na žalost je potrebnega tudi malo več sodelovanja z našimi inšpekcijskimi službami pri zbiranju teh gradiv in potem je nesporno lažje tudi ukrepati. Danes ima vsak telefon s fotoaparatom, lahko tudi kaj posname na kamerco, in to je lahko tudi koristno.   Kar se pa tiče samih inšpektorjev, vam moram povedati, da je to število glede na številne prijave relativno omejeno. Moram tudi reči, da so inšpektorji primerno sredstvo za reševanje raznoraznih medsosedskih sporov – zdaj ne govorim o tem primeru – in so obremenjeni z raznoraznimi stvarmi in s tem, ali je nek objekt pravilno postavljen ali ni pravilno postavljen, ko sosed ovaja soseda ali kaj podobnega. Zato načrtujemo v okviru gradbenega zakona prenos dela ali pa ne prenos, ampak razširitev dela pristojnosti tudi na komunalne oziroma lokalne nadzornike, zlasti ko govorimo o enostavnih objektih in podobnem, da bodo inšpektorji lahko več časa, energije in truda posvečali takim bolj zapletenim primerom, kot so deponije odpadkov in onesnaževanje okolja.
Hvala lepa.  Kolegica Divjak Mirnik, izvolite.
Hvala.  Glede na to, da gre za zelo resno temo, ki seveda ni edina v Sloveniji, ker gre za ogrožanje prebivalstva, ker gre za ogrožanje življenja ljudi, predvsem otrok, ki živijo v tem delu Maribora, to je v Dogošah, pa tudi glede na to, gospod minister, ko ste dejali, da so dobrodošli vsi dokazi, ki govorijo v prid temu, po mojih podatkih inšpekcija vse te dokaze ima. Pa jih ni dobila samo enkrat, dobila jih je že večkrat. Pa se bom sama še enkrat potrudila, da jih še enkrat dobi.   Bi si pa želela, spoštovani gospod predsednik, da o tem vprašanju oziroma odgovoru spoštovanega gospoda ministra spregovorimo na kateri od naslednjih sej, zato ker je to tako huda problematika, ki jo moramo začeti reševati takoj. Vsak izgubljen dan je ena nova žrtev in nekdo z novo boleznijo, tudi v Dogošah in še kje drugje po Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj.   Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril na vprašanje Boštjana Koražije v zvezi s spodbujanjem urbanega kmetijstva, zlasti urbanih vrtov.
Andreja Bizjak
Ministrstvo za okolje in prostor omogoča ohranitev kmetijskih in drugih zemljišč v urbanih območjih za urbano kmetijstvo. V ta namen je to področje vključeno tudi v pripravo nove strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije do leta 2050. Ta strategija je bila v javni obravnavi pred kakim letom ali še več. Veliko delavnic je bilo narejenih v Sloveniji in tudi predstavitev, zato temu delu posvečamo pozornost tudi s pripravo novih predpisov za občinsko prostorsko načrtovanje ter priporočila v sklopu državnega prostorskega reda. V sklopu državnega prostorskega reda je bil izdelan in izdan priročnik Zeleni sistemi v mestih in naseljih, ki med tipologijo zelenih površin uvršča vrtičke in urbano kmetijstvo, podaja priporočila za načrtovanje na občinski ravni ter spodbuja ekološko kmetijstvo, ki se prednostno namenja pridelavi hrane za oskrbo mesta. Pripravlja se tudi priročnik Zelene strehe in vertikalna ozelenitev, ki med tipologijo ozelenjenih streh uvršča tudi strešne vrtičke, kjer so ozelenjene površine na strehah namenjene urbanemu vrtnarjenju.
Kolega Koražija, imate besedo.
Spoštovani minister, najlepša hvala za odgovor.   Glejte, zadeva je taka. Saj ste zelo dobro prej omenili to strategijo prostorskega razvoja do leta 2050. Veste, tile urbani vrtovi oziroma mestni vrtovi so zelo pomembni tudi s tega stališča, ker so mesta preobremenjena zaradi toplifikacije mest, ker se pregrevajo v poletnih časih. Drugi aspekt, ki je pa še bolj pomemben, je pa ta prehranska samooskrba, ki je v ravno v času koronavirusa oziroma covida-19 eden izmed aspektov, da poskušamo najti čim več rešitev, sploh ko gre za prehransko samooskrbo.   Prej ste govorili o teh zadevah, da so že pripravljeni neki načrti in ta projekt, ki poteka, pa me zanima:   Ali ste razmišljali tudi o tem, da bi se kaj evropskega kmetijskega denarja, ki bo prišel iz tega Green Deala oziroma Zelenega dogovora, če bo prišlo do tega, da bo ta denar preusmerjen tudi v urbane vrtove?  Rad bi tudi pohvalil, ker je z našega konca in vem, da je bil nedavno minister v Halozah in v okolici Ptuja, Občino Kidričevo, ki že zelo veliko na tem, se pravi na teh urbanih vrtovih dela tudi Mestna občina Ptuj. Mestna občina Maribor pa je na tem mestu v bistvu neke vrste inovator oziroma lider v tej smeri in so že po letu 2012 ustanovili te skupnostne urbane vrtove oziroma eko vrtove, ki so zelo pomembni za trajnostni razvoj. Kot že rečeno, treba bo razmišljati o teh pametnih mestih, na katerih se zadnje čase veliko dela. Mislim, da so ti mestni vrtovi zelo pomemben aspekt tega. Hvala.
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Andreja Bizjak
Ja, spoštovani poslanec, pravilno ugotavljate, da so te zelene površine, vrtovi znotraj mest, pomembni najmanj z dveh vidikov. Prvo s tega urbanega prostorskega načrtovalskega vidika, drugo pa možnosti samooskrbe.  Vi ste naslovili to vprašanje na oba ministra, tudi na ministrico za kmetijstvo. Z njenega resorja bom težko kaj odgovoril, nanašal se je del dodatnega vprašanja na to, kako je z možnostjo subvencioniranja tovrstne pridelave. Lahko pa vam samo to povem, da je tu tudi zelo pomembno sodelovanje med nacionalno in regionalno ter občinsko ravnjo, ko se to načrtuje. Praviloma da strategija prostorskega razvoja neke usmeritve, potem pa občine skozi občinske prostorske načrte in podrobne občinske prostorske načrte to konkretizirajo na posameznem območju. Usmeritev je vsekakor usmerjena v to, da se temu sledi. To je prepoznano kot pomembna kakovost življenja v urbanih središčih in, kot ugotavljate, tudi možnost samooskrbe, kar je vse bolj cenjeno ne samo zaradi tega, da imamo nekaj lokalno pridelane hrane, temveč tudi, če sami pridelamo, vemo, kaj damo v usta in je to tudi ena dodatna kvaliteta. Toliko v dopolnitev.
Hvala lepa.   Kolega Koražija, imate besedo za postopkovni predlog.    BOŠTJAN KORAŽIJA (ČS Levica): Nič proti ministru osebno, ampak samo ko gre za teme za boljšo kvaliteto življenja vedno predlagam, da damo takšno vprašanje oziroma tudi odgovore v razpravo. Saj vem, da je malo možnosti, da bo ta zadeva potrjena, ampak glejte, časi so takšni, kakršni so, in mislim, da smo zdaj bolj kot kdajkoli res kreatorji svoje usode. Mislim, da je prav ,da se tudi o takih zadevah bolj kompletno pogovarjamo v Državnem zboru. Ko gre za dvig kvalitete življenja oziroma zdrav način življena, tudi prej je bilo o tem ogromno govora, je prav, da se o tem v Državnem zboru opravi razprava o te osgovoru. Mislim, da je prav, da tudi poslanci ne razmišljamo samo v smeri vprašanj, ampak da tudi pomagamo skupaj iskati odgovore. Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil ta četrtek v okviru glasovanj.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog. Vprašanje bo zastavil Aljaž Kovačič, in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer, ki je odsotna do 15.30. ure.  Kolega Kovači, izvolite..
Hvala za besedo, predsednik. Sam nisem bil seznanjen, da je odstotna, ampak dobro.   Spraševal bom dejansko o šoli in o tem virusu. Zdaj po navadi, ko kaj vprašaš o ukrepih, si takoj obtožen, da zanikaš virus oziroma da se ne držiš. Zato naj na začetki povem, da tako jaz osebno kot v Listi Marjana Šarca virusa ne zanikamo in tudi spoštujemo vse ukrepe in se vedemo odgovorno.   Veseli nas, da kljub virusu so se s 1. septembrom odprle šole za vse učence. To smo tudi dejansko zagovarjali, ker se je izkazalo, da izobraževanje na daljavo ni primerljivo s poukom v učilnicah. Se pravi, da tukaj so bile neke posledice za vse učence, ki so se dejansko izobraževali na domu. Zdaj trenutno poteka pouk po ministričinih besedah tako imenovanem modelu B, se pravi, da so vsi učenci v šolah po navodilu NIJZ. Problem je, da so ta navodila velikokrat neživljenjska in se dejansko praktično v šolah ne morejo zagotavljati. Učiteljem in vodstvu vseh teh navodil, ki jih dobijo z NIJZ, ni moč uresničiti.   Zato prvo vprašanje za ministrico:   Kdo daje ta navodila –ali samo politika in predstavniki NIJZ ali so vključeni tudi psihologi, pedagogi, sociologi?   Po mojem mnenju, če bi bili, se ne bi dogajale take zadeve, ki smo jih slišali v zadnjih dneh, da so prišla navodila, da morajo vzgojitelji, ki so šest ali osem ur s 14 otroki v vrtcu, nositi maske. Dejansko ni možno imeti 8 ur maske, prav tako ni možno imeti maske potem v razredih. Se pravi, da ima učitelj 8 ur masko na sebi in potem govori, učenci pa imajo tudi maske. Zato sprašujem:  Ali so vključeni potem tudi psihologi, pedagogi in sociologi ter kakšne so posledice za učence?   Vemo, da je spet prišlo do nekega komunikacijskega šuma, ker potem so bila določena navodila umaknjena.   Drugo vprašanje, ki ga imam za ministrico. Epidemiološka slika je, kakršna je. Vidimo, da se iz dneva v dan slabša. Namen mojega vprašanja ni, da razpravljamo, kdo je kriv za to.   Dejansko me zanima, glede na to, da je ministrica večkrat omenila, da ima več nekih možnosti, se pravi trenutno smo na modelu B:   Kje je po njenem mnenju tista točka preloma, ki ga ima ministrstvo pripravljeno, da gre na model C?   Še enkrat naj povem, da v Listi Marjana Šarca nekako zagovarjamo, da bi učenci morali biti v šoli.
Hvala lepa. Kolega Aljaž Kovačič, vztrajate pri ustnem odgovoru ali boste zadovoljni s pisnim? Ustno, okej.   Naslednja bo vprašanje postavila mag. Meira Hot ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.   Spoštovana gospa ministrica! Evropska komisija je Vladi Republike Slovenije konec avgusta poslala osnutek poročila o vladavini prava v Republiki Sloveniji. Končno poročilo naj bi Evropska komisija pripravila do konca septembra in ga predložila kolegiju komisarjev v formalno potrditev do sredine oktobra v potrditev do sredine oktobra. S sprejetim poročilom naj bi se nato seznanili tudi ministri držav članic Evropske unije v okviru Sveta za splošne zadeve, kjer bo potekal letni dialog o vladavini prava.   Socialni demokrati ocenjujemo, da gre za res pomemben evropski mehanizem, ki naj bi zagotavljal objektivno letno poročanje in oceno stanja vladavine prava držav članic Evropske unije. Menimo, da bi moralo delovati kot preventivno orodje, ki krepi skupno ozaveščanost o pomenu pravne države in njenem osrednjem mestu v evropskem političnem prostoru. Zato me je osebno presenetil pristop in odziv resornega ministrstva, ki je brez pripomb potrdilo osnutek polemičnih in kontradiktornih stališč Vlade Republike Slovenije do poročila Evropske komisije o vladavini prava v naši državi. Osnutek poročila, kolikor nam je znano iz poročanja medijev, naj bi bilo do Slovenije dejansko ugodno.   Mi se vsekakor zavedamo, da stanje na nekaterih področjih delovanja pravosodnega sistema ni zadovoljivo, vendar se izboljšuje, kar kažejo tudi statistični podatki in relevantna poročila. Da je temu tako ste, spoštovana ministrica, potrdili tudi vi na zaslišanju pred nastopom vašega mandata. Podobno ste zatrjevali tudi v več izjavah za medije in intervjujih do prejšnjega tedna, ko so vaše izjave nekoliko nasprotujoče. V časopisu Delo ste v intervjuju povedali, da se o neodvisnosti sodstva v okviru delovne skupine, ki jo boste ustanovili, ne boste pogovarjali, saj za vas nedvoumno ta neodvisnost sodstva obstaja in vanjo ne moremo dvomiti. A v nadaljevanju ste povedali, da je resnica o vladavini prava nekje vmes.   Kje vmes je vladavina prava, spoštovana gospa ministrica?   Se stanje v slovenskem pravosodju izboljšuje ali se slabša?  Imamo vladavino pri nas ali je nimamo?   Prav tako ste v izjavi dejali, citiram: »Mislim, da se moramo pogovarjati, ker edino tako lahko pridemo do konsenza in razčistimo nenehne očitke glede pravosodja. Želim, da to pregledamo in pridemo do rešitev tam, kjer so potrebne.«  Na kaj ste konkretno mislili s tem? Na katere očitke?   Kako nameravate priti do konsenza s pogovorom o realnem stanju v pravosodju?   Kje in kako se bomo pogovarjali?   Čigave ocene boste vzeli v obzir?   Govorimo o politični razpravi ali o dejanski strokovni razpravi, glede katere pa ocene na koncu koncev že obstajajo. Na primer, EU Justice Scoreboard, ki vselej ugotavlja izboljšave v slovenskem pravosodju, kar ste tudi vi sama omenjali na zaslišanju. Iz vaših dosedanjih razprav je bilo razumeti, da je stanje v sodstvu zadovoljivo, dobro, da se še izboljšuje, da so seveda določene pomanjkljivosti, da je še vedno prostora za izboljšanje. A sedaj so vaše izjave nekoliko nasprotujoče, ker zdaj govorite, da se je potrebno pogovoriti o realnem stanju v pravosodju.  Kdo bo torej ocenil realno stanje v pravosodju?   Stroka ali … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Lilijana Kozlovič
Spoštovana poslanka, hvala za vprašanje. Spoštovani predsednik, hvala za besedo.   Zelo veliko vprašanj ste nanizali, če vam na nekatera ne bom uspela takoj odgovoriti, vam bom potem naknadno. Strinjam se in dejstvo je, da je vladavina prava temelj vsake demokratične družbe in je to temelj tudi naše družbe, je del našega političnega sistema in tudi našega pravnega sistema in tudi sama sem k temu zavezana. Strinjam se tudi, da mehanizem, in ga pozdravljam, ki ga je uvedla Evropska komisija, lahko pokaže, kakšno je stanje v posamezni državi in se spremlja na podlagi metodologije, ki jo je Evropska komisija tudi določila. Kot ste rekli, dobili smo osnutek, dobilo ga je Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je za to tudi pristojno. Imeli smo rok do 4. 9., da ministrstva podamo pripombe. Naj pa še poudarim, vladavina prava ni izključno pravosodje. S tem se verjetno strinjava. Gre za vsaj štiri gradnike, ki bodo v tem poročilu spremljani. Tako da je verjetno tudi vprašanje še za koga drugega tu na mestu.   Ministrstvo za pravosodje je v tistem prvem delu osnutek pregledalo, ker je bilo treba podati faktične pripombe. Ugotovili smo, da nimamo nikakršnih pripomb in o tem obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve. Kasneje smo dobili v pregled osnutek vladnega gradiva, v katerem so bile določene navedbe. Saj se ne bom več sprenevedala, katere so, saj mislim, da imate to že vsi, kljub temu da je označeno z oznako Interno. Gre torej za vprašanje kontradiktornosti določenih kazalnikov, ki so zajeti v samem poročilu, torej metodologijo. Z enim se pa jaz izrecno ne strinjam, ki je notri naveden, in to je vprašanje neodvisnosti sodstva. Kot sem vam rekla, sodstvo je zame neodvisno, in zelo težko sprejemam to, kar je navedeno v osnutku poročila.   Strinjam se z vami oziroma vidim, da je tukaj še priložnost za boljše sodelovanje med Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za zunanje zadeve glede priprave takih besedil, sploh kadar se nanašajo na pravosodje.   Še vedno je moja ocena in še vedno poudarjam, da pravosodje v Republiki Sloveniji dela zadovoljivo, da dela dobro, da gre za trende, ki se izboljšujejo. Določene zadeve v pravosodju pa so in tudi poročilo bo povedalo, da nekaj težav pa v pravosodju še vedno je, in sicer predvsem na področju gospodarskih sporov, kamor sodijo tudi kazenski spori in upravni spori. Vemo sploh po zadnji odločitvi Evropskega sodišča, da mora Upravno sodišče opravljati glavne obravnave, če ne bomo hitro ukrepali, se nam lahko zgodi tudi kolaps na tem področju.   V tem poročilu je tudi kritika na preganjanje gospodarskega in bančnega kriminala pa nekoliko na transparentnost. Ostale ugotovitve so za Slovenijo ugodne in kažejo razvoj in napredek. Kar pa imam jaz težavo in tudi že v preteklosti ministrica iz prejšnje vlade, so bile prav tako dane pripombe na samo metodologijo, kako se zajemajo podatki. Pripombe so bile glede tega, da je treba upoštevati primerljive kazalnike med seboj, sploh kadar gre za dva kazalnika, ki kažeta kontradiktorne podatke, da je treba določiti zelo jasna merila, kaj je ocena uspešnosti. Pa še ena zadeva, ki jo pa tudi sama težko sprejemam, da ocenjujemo na podlagi percepcije. In to, kar je v poročilu navedeno, da je na podlagi percepcije naše sodstvo neodvisno, da ni neodvisno, s tem se zelo težko strinjam.   Kaj bomo v nadaljevanju in zakaj sem se tako odločila. Vemo, da imamo v vladi morebiti različna stališča glede vladavine prava, in to je priložnost, da se torej poenotimo glede metodologije. Torej ne vprašanja o neodvisnosti, ampak o metodologiji, ali vsi enako razumemo in kako vrednotimo pravosodje. Namen je torej, da v tem sodeluje tako Vrhovno sodišče, Državno tožilstvo, zunanji strokovnjaki, strokovnjaki z MZZ, iz Ministrstva za pravosodje, kjer lahko gremo skozi poročilo in ocenimo … / izklop mikrofona/
Vam je zmanjkalo časa, gospa ministrica.  Kolegica Meira Hot, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.   V dopolnitev bi podala vseeno še nekaj malo bolj konkretnih vprašanj, ki sem jih sicer že postavila, ampak kot ste pravilno rekli, sem jih kar nekaj nanizala.  Najprej me zanima, ko govorite o realnem stanju pravosodja in odziv na očitne. O katerih konkretnih očitkih govorimo? Ker vi ste zelo lepo povedali na začetku svojega mandata, da ne pristajate na to, da se sodstvo deli na leve in desne. Zdaj me zanima:  Ali govorimo o očitkih, ki prihajajo iz določenega političnega pola, ali o očitkih, ki prihajajo iz strani strokovne javnosti?  Zelo težko pa je seveda razpravljati podrobneje o stališču Vlade do zadevnega poročila, ker je bilo gradivo označeno z oznako Interno in mi nismo imeli priložnosti za razpravo o tem. Jaz menim, da bi moral Državni zbor absolutno o tem poročilu razpravljati. Zavedam se, da to spada na resor zunanjega ministrstva, ampak kljub vsemu vi kot pristojna ministrica sodite na resor, ki je zelo pomemben glede konteksta vladavine prava, in da bi morali o tem tudi mi v Državnem zboru razpravljati kot zelo pomembni deležniki.  Torej še enkrat:  Katere očitke ste mislili?  Kako mislite priti do realnega konsenza o stanju v pravosodju, če ne bo tudi Državni zbor vključen?  Ali nas nameravate vključiti?  Ali vi osebno kot pristojna ministrica zaupate v slovensko pravosodje?   Hvala.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo.
Lilijana Kozlovič
Hvala.   Bom na to zelo kratko odgovorila.  Ko pravim, da dobim očitke, očitke dobim iz leve in desne. Vedno bolj želijo od mene tako ljudje z leve strani, da se opredelim do nekih konkretnih sodb, ki jih je izreklo Vrhovno sodišče, ali pa o posameznih ločenih mnenjih, ki jih izdaja določen sodnik, in mi skušajo povedati, da je ta sodnik neodvisen. Prav tako se mi dogaja z desne strani, konkretni očitki, ki so tudi v javnosti, da se torej sodi nepristransko. Gre za te očitke, dejansko gre za čiste politične očitke. In vedno bolj me moti, da obe strani, tako leva kot desna, pravzaprav ugotavljata, da je s sodstvom nekaj narobe. In to nedvomno potem tudi vpliva na samo percepcijo neodvisnosti.  Sama pa menim, da je sodstvo neodvisno in sodstvu še vedno zaupam.   Oznaka Interno je zaradi tega, ker je tudi osnutek poročila je pod oznako Tajno. Priznam, da ga sama še nisem prebrala, ker je v posebni varni sodbi na MZZ in je to samo delovna skupina. Dokler ne bo končno poročilo, razen to, kar pride pod mizo tako in se deli, razen par ljudi tega nihče ne bo videl.   V tem trenutku ne razmišljamo o vključitvi Državnega zbora. Razmišljam o tem, da ta skupina najprej doseže neke ugotovitve, da poda neke predloge, kaj je potrebno izboljšati, morebiti pa je v nadaljevanju lahko tudi gradivo za na Vlado.
Hvala lepa.   Kolegica Meira Hot.
Hvala lepa.   Glede na to, da gre za izjemno pomembno vprašanje, vprašanje pogleda na vladavino prava v naši državi, za vprašanje objektivizacije tega poročila, menim, da bi bila legitimna razprava v Državnem zboru, zato v skladu s poslovnikom predlagam, da se o tem odloči. Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil ta četrtek v okviru glasovanj.   Naslednja bo vprašanje postavila kolegica Mojca Škrinjar, in sicer ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku, ki je odsoten od 14. ure dalje.
Hvala.   Spoštovani gospod minister, sprašujem vas:  Kako boste v okviru svojih pristojnosti zagotavljali ustavno pravico do čiste pitne vode prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, ob problematični občinski gradnji kanalizacije čez zalogovnik ljubljanske pitne vode, ki vodi kanalizacijo iz Medvod in Vodic do ljubljanske čistilne naprave preko zalogovnika čiste pitne vode, tako imenovani kanal C0?  Državni zbor je jasno izrazil pomisleke ob tej gradnji, vi pa ste ustavili revizijo projekta. To med nami, Ljubljančankami in Ljubljančani, zbuja strah, da bomo ostali brez čiste pitne vode. Izvedba s togimi cevmi, obloženimi z betonskimi bloki, je namreč po mnenju stroke neprimerna za premikajoči teren.   Sprašujem vas:  Ali si boste prizadevali pridobiti podatke o tesnosti že obstoječe podobne konstrukcije cevovoda od Medvod do Broda?  Obstajajo trditve o puščanju te povezave.  Sprašujem vas tudi:  Ali vam je poznano mnenje strokovnih inštitucije, konkretno Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je letos v mnenju eksplicitno zavrnil že potek trase?  Ali na svetu obstaja podoben primer, da bi kanalizacija tekla skozi zaloge pitne vode?   Naj pripomnim, da, kot poznam trditve v stroki in laični javnosti, prevladuje mnenje, da bi bilo problem kanalizacije Medvod in Vodic možno rešiti na drug, bolj ustrezen način. Zavedam se, da ste ob nastopu funkcije naleteli na že obstoječe stanje, vendar vas pozivam in vas prosim za mnenje o zadevi, o problemu in vas prosim za rešitev, kajti menim, da sta vrednoti zdravje in čisto okolje pravzaprav na enem najvišjem mestu na lestvici vrednot. Hvala.
Kolegica Škrinjar, vprašal bi vas, ali vztrajate pri ustnem odgovoru ali ste zadovoljni s pisnim odgovorom ministra. Ustni odgovor? Hvala lepa.  Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Vprašanje v zvezi z domovi za starejše v času epidemije oziroma širjenja okužb s covid-19. Preživetje najšibkejših je vedno v rokah odločevalcev. Domovi za starejše so v času virusa utrpeli tako rekoč največ škode, najvišja smrtnost in izgoreli zaposleni in tako naprej, največ okužb. Upali smo, da bo po slabi izkušnji iz prvega vala vlada pripravila nek bolj ploden načrt za soočanje z virusom v drugem valu, pa se je zgodilo ravno nasprotno, ugotavljam. Vlada je, lahko rečemo ponovila napako. V času priprav na drugi val je s strani Vlade prišlo navodilo, da domovi vzpostavijo cone. Torej rdeče cone za tiste oskrbovance, ki so okuženi, za tiste, ki so bili v stiku z okuženimi, sive cone, bele pa za tiste, ki so bili zdravi oziroma ki niso bili v stiku z okuženimi. No, nato so se oglasili domovi za starejše pod okriljem Skupnosti socialnih zavodov in so rekli: »Ne, ta stvar in izvedljiva. Za realizacijo te stvari nimamo niti prostora niti nismo infrastrukturno opremljeni, niti nimamo ljudi, ki bi takšno strategijo lahko realizirali.« Nujna alternativa – tako torej strokovnjaki in teren – bi bila, da se vzpostavijo za okužene neke ločene lokacije, na katerih bi jih obravnavali. To se ni zgodilo, zato smo pa imeli potem poleti Ajdovščino in Kras in dom starejših v Hrastniku in tako naprej.   Minister za zdravje, ki je dal to prvo direktivo, da se ta strategija uvede, je pri njej vztrajal. Ker v tem sprejemanju ključnih odločitev ali pa sprejemanju tega navodila, da se takšna strategija uvede, ni bila upoštevana stroka, ni bil upoštevan glas terena, vas sprašujem:  Kako je sploh potekalo oblikovanje strategije za vzpostavitev teh rdečih, sivih in belih con v domovih za starejše z okuženimi stanovalkami in stanovalci?   Kako sta posledično ministrstvi poskrbeli za prostorsko in kadrovsko zadovoljive pogoje za vzpostavitev teh con ter njihovo delovanje, glede na to, da je Skupnost socialnih zavodov opominjala, da tukaj te podlage ni?  Kakšna je danes, ko gledamo za nazaj, od štarta te strategije do danes, ocena uspešnosti izvajanja te strategije?  V kolikšni meri ministrstvi nameravata vztrajati pri strategiji v prihodnje, glede na to, da teren priča o tem, da stvar enostavno v praksi ne pije vode?  Hvala lepa.
Gospoda ministra, imata besedo za odgovor.  Gospod minister Gantar, izvolite.
Tomaž Gantar
Ja, hvala predsednik. Tudi hvala za vprašanje gospodu poslancu.  Še vedno dajem prednost zdravstveni stroki, ki pač svetuje glede na možnosti in glede na razmere optimalne rešitve, ki so lahko na razpolago. Se pravi, vedet moramo, da so in kadrovske in prostorske, včasih tudi organizacijske težave tako na področju zdravstva kot tudi v samih domovih za starejše občane. Predvsem je tisti dejavnik, ki je najbolj omejujoč, seveda kader, se pravi zdravstveno osebje, ki je lahko na razpolago. Kot prvo moramo vedeti, da na eni strani si starejši, pri katerih največkrat ni izrazitejših znakov okužbe, ne želijo spremeniti svoje lokacije iz doma, ker ta dom predstavlja za njih dom. Na drugi strani pa tudi, če bi želeli nek iks objekt in jih nameščati v njem, enostavno v državi ne razpolagamo z zadostnim številom osebja, da bi to lahko zagotovili. Govorimo o strokovnem osebju.  Vedeti moramo, da tudi domove za starejše zavezuje zakonodaja, pa naj bo to zakonodaja s področja varstva pri delu kot tudi zdravstvena zakonodaja, predvsem Zakon o zdravstveni dejavnosti. Vedeti moramo seveda, da tudi ti domovi razpolagajo s plačanim zdravstvenim osebjem, žal imajo na drugi strani premalo ostalega negovalnega osebja in to zdravstveno osebje največkrat opravlja potem tudi drugačna dela. Ampak, kakorkoli, glede na strokovne rešitve, se je tudi do danes izkazalo, da domovi, kjer se je upoštevala ta omenjena delitev na sive in rdeče cone, imajo bistveno bistveno manj težav, tudi če pride do okužbe, s tem, da so okužbe največkrat v domovih posledica vnosov s strani zaposlenih.   Mi smo jim skušali in jim skušamo še naprej pomagat. Prvič, s tem, da jim v primeru začetnih okužb te okužene kljub vsemu brez medicinske indikacije preselimo v negovalno bolnišnico za nekaj dni in jim s tem damo na razpolago nekaj potrebnega časa, da se reorganizirajo. Po drugi strani je tudi v fazi priprave dokumentacija za ta javni razpis za možnost nabave mobilnih bivalnih filtrskih enot, tam, kjer so prostorske stiske najhujše. Poleg tega so bili deležni tisti, ki so želeli, in to jih je bilo veliko med njimi, dodatnih usposabljanj. Poleg tega je imenovana tudi skupina koordinatorjev, ki jim nudi strokovno pomoč. In zato, jaz se strinjam, idealne rešitve enostavno v tem trenutku ni na razpolago, ne za zdravstvo ne za domove. Je pa dejstvo, da se na podlagi vseh srečanj in sestankov, kar bo tudi verjetno kolega minister Cigler Kralj povedal, le je našel en skupni jezik, kako optimalno v teh razmerah delovati, predvsem pa, da ostanemo na realnih tleh, kaj je izvedljivo, kaj pa ni izvedljivo.
Hvala lepa.  Ja, še vi, izvolite minister.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa za to vprašanje, iz katerega veje, da delimo skrb za najranljivejše, kar starejši v domovih za starejše gotovo so.  V zvezi z oblikovanjem in vzpostavitvijo teh sivih, rdečih, belih con, gre res za strokovno vprašanje s področja zdravstva. Rešitve so bile, kot je kolega Gantar malo prej razložil, oblikovane v sodelovanju s strokovno skupino, pod vodstvom dr. Beović. In ta strokovna skupina je tudi pripravila protokole. Protokole, o katerih ste v svojem vprašanju govorili in ki so tu grafično nakazani. Bistveno pri tem je, da na eni strani krepimo skupaj z Ministrstvom za zdravje preventivno dejavnost v domovih, da opozarjamo in obveščamo vodstva domov in ekipe o pomenu vseh preventivnih dejanj, da jim nudimo možnosti usposabljanja za pravilno uporabo vse zaščitne opreme, da nam sproti poročajo o kadrih in stanju te osebne varovalne opreme in da se pripravi nek regijski seznam zaposlenih, ki bi se aktivirali v primeru, da se okužba pojavi v katerem od domov, da s tem razbremenimo ekipe. Več o tem bova verjetno lahko še v nadaljevanju.
Hvala lepa.   Gospod Siter, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Pravite, da gre za sodelovanje s stroko. Ja, ampak tu sta dve stroki vključeni, ena je zdravstvena, druga je skrbstvena. In Skupnost socialnih zavodov je bila tu zelo glasna, to je bil eden od razlogov, zakaj je izstopila iz delovne skupine za covid-19 na Vladi, ker so pač enostavno razumeli, da ni posluha za ta del stroke. In ključni problem je, da Vlada sprejema napačne odločitve, ker ne zna šofirati po tem slalomu med političnimi in vsemi možnimi strokovnimi odločitvami. Vztraja pri tej strategiji, za katero je skrbstvena stroka jasno rekla, »mi tega ne moremo narediti, mi nimamo ljudi, mi nimamo infrastrukture za to, mi moramo te ljudi ločiti izven domov, zato da preprečimo širjenje, da lahko zagotovimo druge aktivnosti nege in oskrbe, zato da naš kader lahko izvaja tisto, kar sicer mora izvajati.« Zdravstvena stroka se ukvarja z okuženimi, ampak niso okuženi vsi, ki so v domovih. Ne moremo na račun zdravstvene oskrbe nekaterih tolerirati to, da se pozabi na vse ostale. In zelo jasno so povedali domovi ─ minister Gantar, sicer ste rekli, da za vzpostavitev con lahko zagotovite dve tretjini domov. Amnesty International je naredil raziskavo, kjer so bili izsledki povsem drugačni, 95 % domov je reklo, »tega se mi ne moremo iti«.   Moje vprašanje je:   Zakaj nista prisluhnila v zadostni meri celotni stroki, skrbstveni stroki?   Zakaj se še vedno vztraja pri vzpostavitvi teh con, če tako zelo glasno Skupnost socialnih zavodov, stroka, skrbstvena stroka na terenu kriči, da se tega ne da storiti?
Hvala lepa. Gospoda ministra, imata besedo za dopolnitev odgovorov. Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala. Si bova spet razdelila čas.   Naj povem, da je dejansko stanje ravno nasprotno. Najprej moram poudariti, da sem izjemno hvaležen za vse napore, vse strokovno delo, ki ga Skupnost socialnih zavodov opravlja v zadnjih mesecih, v tem, da so povezovalni člen med nami, vodstvi domov in Ministrstvom za zdravje. Res je, da so vmes bile neke točke, kjer je skupnost zaradi nestrinjanja s predlogi začasno odšla izza skupne mize, ampak kljub temu poudarjam, so ostali v neformalnih pogovorih z nami. In moram reči, da se je še ne tako dolgo nazaj zgodil zelo dober strokovni sestanek s strokovno skupino, z dr. Beovićevo in ostalimi člani, kjer smo nekako razčistili mnoga nesoglasja, ki morda niso bila dobro skomunicirana, in določili, kaj bi lahko bila prva odzivna dejanja, ko se virus pojavi v določenem socialnovarstvenem zavodu. In to, kar je kolega Gantar prej omenil, je ključno in se izkazuje kot zelo dober pristop, namreč, da se prvi okuženi, okuženi v prvih 24 urah v socialnovarstvenem zavodu umaknejo v bolnišnico, da se lahko dom ustrezno pripravi. Tudi domovi, tudi ekipe domov, kot je Hrastnik, ki ima izjemno težke bivalne razmere, kot je Dom starejših Maribor in ostali so pripravili rdečo cono in so potrdili, da je to eden najboljših ukrepov, da se oni lahko ustrezno pripravijo.
Hvala lepa.   Gospod Gantar, izvolite.
Tomaž Gantar
Jaz sem vesel, da je prišlo vsaj z večino do nekega solidnega dogovora, da se vsi zavedamo, kaj je pravzaprav možno narediti. Dejansko gre za zdravstveni problem, kjer je potrebno upoštevati kriterije zdravstvene stroke v prvi vrsti. Jaz lahko razumem nevladne organizacije in še ne vem koga, ne morem jih pa z vso dobro voljo jemati kot strokovne organizacije s tega področja. Posvetovali smo se tudi z nekaterimi v tujini, kako organizirati v obstoječih razmerah. In tu v teh odločitvah politika ne igra nobene vloge in govorimo o okuženih v domovih, ki so v 60 , 70, 80 odstotkih brez znakov obolenja, kjer jim zagrenimo življenje na tisoč in en način, če jih zato, ker so okuženi, a priori želimo seliti v okolje, kjer pa enostavno ni na razpolago ustreznih pogojev za delo, ker jih pričarati ne more niti kolega niti jaz ne. In zato še enkrat. Domovi imajo registrirano zdravstveno dejavnost, so financirani tudi za izvajanje zdravstvene dejavnosti in v tem delu ne zahtevamo od njih nemogočega. Je pa potrebno nekaj dobre volje, organizacije ─ tu pa lahko skušamo pomagati in to tudi delamo in zato tudi do zdaj, kjer je bila težava, smo uspeli nekako pravočasno … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   Gospod Siter, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.   Izvolite.
Hvala lepa.   Državni zbor bom prosil, da opravi razpravo na to temo, seveda, predvsem zato, ker vidim ponavljanje slabe napake, vnovič. Ne govorim ideološko, ne govorim na pamet, ne govorim zato, ker sem prebral nek članek o tem. Govorim zato, ker sem poletje preživel kot prostovoljec v domu za starejše v Hrastniku in ker vem, kaj pomeni vzpostavljanje treh con nekje, kjer se tega ne da naredi, kjer zato nimajo ljudi, kjer zato nimajo infrastrukture, nimajo prostor, kjer so vrata preozka, da bi skozi njih spravili posteljo s starčkom na njej, kjer v eni coni morajo starostniki ležati na tleh, na hodniku. Minister, res je, tam sem bil, videl sem na lastne oči, sam sem jih polagal na tla. In glejte, stvar je neizvedljiva, v začetku je bila neizvedljiva. Domovi so v začetku rekli, da se takšne stvari ne morejo iti, zato ker ne morejo zagotoviti skrbi in nege za vse ljudi v domu, če se te stvari realizirajo. V skupini, v kateri sem jaz delal, ki je pokrivala 50 ljudi, nas je bilo šest, od tega dva študenta, ki sta se učila, kako delati, dva, jaz in še nekdo, ki nisva imela pojma, sva bila tam zato, ker sva ponudila roke, in dve zaposleni, ki sta vedeli, kako se stvari streže, za 50 ljudi v izrednih razmerah, ni šlo za normalno obratovanje, hranjenje in tako naprej, izredne razmere, seljenje, čiščenje in tako naprej. To so enostavno napačne odločitve, v katerih, spoštovana ministra, niste upoštevali terena, niste upoštevali stroke, ne govorim o nevladnih organizacijah, ne govorim o nekih civilnih združenjih, govorim o Skupnosti socialnih zavodov, prvi dan so rekli, »to ne gre, tega ne bo mogoče narediti«. In poglejte Hrastnik. Glejte, z vsako naslednjo novico, ki jo preberemo na to temo, se potrdi, kar v Levici v bistvu poudarjamo že od pomladi. Okužene je treba nujno preseliti na neko lokacijo, kjer se jim ponudi oskrbo, se tako zagotovi normalno delo doma tudi za vse druge, cone ne funkcionirajo in potrebna je kadrovska okrepitev. Treba je spremeniti celo strategijo, ne pa da čakamo zopet, da bo prišel trg kot večni odrešitelj in odrešil nesposobnost te vlade. Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 24. septembra 2020, v okviru glasovanj.  Maša Kociper bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.   Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani minister.   Kot seveda veste, je naša predsednica stranke gospa mag. Alenka Bratušek na svoji funkciji kot vaša predhodnica predlagala zelo popularno spremembo Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero je uvedla brezplačni medkrajevni prevoz za upokojence, ljudi starejše od 65 let, invalide in vojne veterane. In ta predlog, kot sedaj že vemo iz prakse, je bil v praksi res res zelo dobro sprejet in res veliko upokojencev in ostalih kategorij se je za takšno možnost odločilo. Glede na to smo v SAB v prejšnjem tednu, tednu evropske mobilnosti, vložili tudi novelo zakona, ki na isti način ureja brezplačne vozovnice tudi v občinah z mestnim potniškim prometom, pri čemer se zelo dobro zavedamo, da številne mestne občine to storitev svojim meščanom že nudijo. Ampak ne glede na to, obstaja še nekaj mest, med njimi zlasti govorimo o Ljubljani in Mariboru, kjer takšne možnosti upokojenci, starejši od 65 let, invalidi in vojni veterani še nimajo. Prav je, da se tudi z vidika enake obravnave ljudi ta možnost zagotovi tudi njim.   Naj povem, da sem tako jaz kot tudi kolega Rajh takoj po uveljavitvi zakona, ki je v Državnem zboru dobil veliko večino, večino pravzaprav vseh poslancev, za katero se še enkrat zahvaljujemo, predlagali v teh mestnih občinah, jaz v Ljubljani, kolega v Mariboru, da na isti način uvedejo prevoz tudi pri njih, kajti v praksi, ko je to spremembo uvajala ministrica Bratušek, se je pokazalo, da so stroški takšne uvedbe veliko manjši, kot se je leta in leta govorilo. Iz odgovorov, ki sva jih dobila, izhaja, da si obe občini takšnega brezplačnega prevoza v tem trenutku nikakor ne morete privoščiti, vsaj tako trdijo. Že do zdaj namreč zelo velike vsote dajejo za subvencioniranje mestnega prometa in ta dodatna razlika bi seveda lahko pomenila za njih veliko veliko breme. Za Ljubljano govorimo o cirka 3 milijonih evrov in za mestno občino Maribor o pol milijona evrov. Glede na to, da je pred nami res rekorden proračun, 13 milijard ima, in glede na to, da je veliko evropskih sredstev na razpolago, ki se uporabljajo tudi za infrastrukturno področje, tudi za razne projekte, ne zgolj za infrastrukturo, me zanima vaše mnenje.   Ali bo Vlada podprla predlog o uvedbi brezplačnega mestnega potniškega prometa za upokojence, ljudi, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane?   Ali si lahko nadejamo, da bi dobil ta predlog v parlamentu ustrezno večino?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospod minister ima te besedo za odgovor.
Najlepša hvala za zelo dobro vprašanje, zelo tehtno in zelo na mestu. Če pogledamo trende v ostalih evropskih državah, zagotovo se vse vrti v to smer, da bo prišlo do trenutka, ko bo vsaj javni potniški promet zaradi zasledovanja ciljev trajne mobilnosti brezplačen. Torej ne zastonj, ampak brezplačen. To so trendi, ki nam jih narekuje čas. Vprašanje torej ni, ali minister Jernej Vrtovec podpira takšen predlog. Seveda ga podpiram. Ključno ob tem pa je, na kakšen način lahko in kako lahko zagotovimo sredstva za uveljavitev ne samo tega predloga, o tem sem že jaz takoj govoril ob začetku svojega mandata z županoma obeh občin, Maribora in Ljubljane, da ne bo pomote, ampak da celostno uredimo tudi študente, dijake, ne študente samo v poletnih mesecih, kar je SAB predlagal, ampak tudi sicer. Se pravi, da imajo tisti, ki so največji porabniki javnega potniškega prometa, brezplačno mobilnost z javnim potniškim prometom. Na ta način prispevamo k celotni zgodbi razogljičenja, kar tudi govori NEPN; se pravi, raje kot pa uporaba avtomobilov iz točke A v točko B, da se pač poslužuje javnega potniškega prometa. Zato mora biti javni potniški promet, prvič, privlačen, učinkovit, pa tudi cenovno ugoden.   Vaš predlog, ki je zdaj v veljavi, to je resnično bil zakon ne ministrstva, če lahko popravim, ampak zakon tega državnega zbora, vaše poslanske skupine, ki so ga podprle, če se jaz ne motim, vse poslanske skupine v Državnem zboru, ne pa predlog ministrstva. In je predlog bil zelo na mestu, zelo dober. Ta trenutek je izdanih za 140 tisoč vozovnic za vse upokojence. Naj povem, da približno porabljenih, ne tako, kot je vaša poslanska skupina takrat zapisala, ampak kar veliko več denarja, smo že skoraj pri številki 7 milijonov evrov. In ta predlog v bistvu, kot je bil zakon na začetku narejen, potem po tem zakonu smo mi zelo hitro pristopili k izvajanju, da smo lahko kljub covidkrizi uredili in poskrbeli za vse potrebne stvari, da je ta zakon prišel naprej, od kartic do kupa pravilnikov, ki smo jih potem spremenili. Tako bom rekel, ta trenutek je potrebno to stvar glede vašega predloga, to bi bilo, če bi zdajle šli v to spremembo, se bi to stanje preslikalo, kar imamo zdaj upokojence v medkrajevnem prometu, še znotraj občin, okoli 8 milijonov evrov prihodkov pri medkrajevnih avtobusih prevozih, torej okrog 8 milijonov evrov prihodkov pri Slovenskih železnicah pa v višini 3,5, če bi brezplačne vožnje uvedli, bi te stroške morali pokriti iz proračuna, občine vsekakor ne, kajti temu niso naklonjene. In to bi pomenilo za proračun izpad prihodkov v mestnem prometu okrog 8 milijonov evrov, ne 1 milijon evrov. In tukaj povem, da moramo sistemsko pristopiti k tej stvari … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala lepa.   Ko smo vsi v teh maskah, se še toliko težje razumemo, tako da ne vem, če sem vas prav razumela, da ste rekli, da občine temu niso naklonjene. Boste potem, ko boste prišli do besede, to še malo pojasnili. Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, recimo, so občine, ki že imajo uveden ta brezplačni mestni promet. In kot rečeno, mi ocenjujemo, da bi v Ljubljani in Mariboru kot največjih mestnih občinah že brez te možnosti meščanov bilo nujno že zaradi razlogov enakosti, da se ta opcija uvede. Ampak preseneča me to, ker sva tako v Mestni občini Maribor kot Mestni občini Ljubljana dobila poslanca odgovor, da so tej možnosti zelo naklonjeni, vendar jim manjkajo ta sredstva. Kar se sredstev tiče, vidim, da govorite o bistveno višjih številkah, kot so naše številke, tudi ko govorite za nazaj o vozovnicah, ki so bile že izdane za medkrajevni promet  Zanima me:  Ali so ti stroški vezani samo na izdajo teh vozovnic ali gre za skupne stroške, vezane tudi na covidkrizo, se pravi, opremljanje prometnih vozi in vse, kar je vezano na to krizo?  Če imate mogoče ta podatek ločeno, koliko je?  Drugače pa, ja, se strinjam, ne samo cilj razogljičenja, trajne mobilnosti, zelene perspektive, ki jo EU propagira, ampak tudi lajšanje življenja najbolj ranljivim skupinam bi morala biti skupna agenda ne samo Vlade, ampak tudi tega parlamenta. V SAB smo prepričani, da prav v tem proračunu in s temi ogromnimi sredstvi, ki smo jih prvič v življenju dobili od Evropske unije, bi lahko številne te stvari, ki bi morale biti že narejene, tudi izvedli.   Zato me zanima:  Ali imate podatek, ali iz teh EU sredstev lahko izhajajo kakšni programi, ki bi omogočali financiranje tudi na tem področju?
Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Najlepša hvala.   Najprej to, kar je bilo na koncu rečeno ─ da, to je mogoče in tudi določene stvari sem jaz predlagal, zlasti iz sklada REACT, ko gre za razkužila in tako naprej, kot posledica blaženja krize. Mislim, da bomo tudi dobili vsa finančna sredstva na ta način.   Če grem naprej. Obe občini, Mestna občina Maribor in Mestna občina Ljubljana, sta tej ideji naklonjeni, absolutno ─ kdo pa ne bi bil? Ampak problem je v tem, da sem jih jaz povabil, tako kot ste jih vi povabili, k sofinanciranju. Eno je, ko smo lahko v poslanskih klopeh s strani opozicije pa o tem govorimo in predlagamo, o tem se oba zdaj strinjava, ker smo malce obrnili vloge, ampak tudi ti dve mestni občini sta dobili več denarja iz naslova glavarine, na primer, in bi lahko bili zdaj bolj odprti k temu sofinanciranju, kot pa je bilo, recimo, v vašem mandatu v preteklem letu. Jaz bom spet naredil krog okrog tega, če si bi lahko te stroške nekako porazdelili.   Druga stvar. Številke. Jaz povem, kakšne so številke samo iz naslova tega dela glede upokojencev, ne pa vseh ostalih stroškov. Takrat, ko ste vi predsednika Vlade spraševali o ceni, smo mi vedeli, da to na 2,7 oziroma 3 evre približno, da na 3 evre ne moremo priti skozi na takšen način, da bi to bilo manj finančnih sredstev kot pa zdaj, bo pa ta strošek šel samo še navzgor. Vi morate vedeti, da na upokojenca je okrog 2 tisoč 400 evrov, če bi polno suma uporabljal prevoz. Se pravi, gre za dober ukrep, ki pa ima finančne posledice večje, kot so bile sprva načrtovane, absolutno. Jaz sem vam povedal, kakšne podatke so mi službe pripravile – vodja direktorata je sicer isti. Izpad prihodkov po prvih ocenah, ki jih imamo za Ljubljano in Maribor, bo izpad prihodkov v mestnem prometu od 7,5 do 8 milijonov evrov letno. Poleg tega je potrebno upoštevati še posredne stroške, ki bodo nastali zaradi potrebe po povečanju kapacitet. Ta problem pa imamo danes, ko, hvala bogu, upokojenci lahko grejo brezplačno oziroma za 3 evre iz Bleda v Portorož, karto lahko rezervirajo že en dan prej, avtobus je lahko poln, potem je potrebno preskrbeti nadomestne avtobuse na tej liniji. In to so dodatni stroški, da se razumemo. Ta ukrep je bil zelo dobro sprejet med upokojenci in ga tudi radi uporabljajo. Hkrati to potegne stroške, da je treba na te linije dati nove avtobuse, ki so subvencionirani in tako dalje. Recimo, enako velja, če pride določeno število upokojencev iz Vrhnike v Ljubljano, hkrati pa določeno število dijakov. Kdo bo ostal zunaj, zlasti pri ukrepih, ko imamo 1,5 metra razdalje na avtobusu? In s tem se res dnevno ukvarjamo, kako to rešiti.  Jaz bom z občinami še naprej govoril, da bi lahko tudi obe občini glede na povišanje glavarine pristopili zraven.
Hvala lepa.  Gospa poslanka imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.  Izvolite.
Hvala, podpredsednik.  Jaz bom vseeno, čeprav nisem mislila, dala ta predlog, ki mi ga poslovnik omogoča, da se vendarle o tem malo bolj pogovorimo, ker zdaj je ta najin pogovor odprl številne nove dileme. Mi v SAB smo ves čas prepričani in takšne so bile tudi informacije, ki jih je ministrica dobila s terena, da se zlasti, ko govoriva o medkrajevnem prometu, veliko število teh avtobusov, vlakov, to je pač to, kar imamo večinoma, vozi na teh relacijah več ali manj praznih. Dobro, v špicah ne, ampak izven špic pa več ali manj praznih. In zagotovljeno nam je bilo, da bistveno večji stroški iz tega naslova ne bodo nastali. To je prva. Da so pa nekaj višji stroški, je pa po drugi strani seveda tudi logično, če je povpraševanje po takih vrstah prevoza večje, kot se je na začetku pričakovalo, in če je za to treba uvajat dodatna prevozna sredstva. Ampak, kakorkoli, če je naš skupni cilj to, kar ste vi, minister, rekli v prvem delu odgovora, se pravi, neki širši cilj, razogljičenje in trajna mobilnost in ta zelena agenda, ki jo poudarja predsednica von der Leyen, in počasi ta prevoz tudi brezplačno nadgradit za ostale kategorije prebivalstva, potem se je treba pogovarjat o tem, kako to naredit in kje ta sredstva najti.  Jaz, ki sem že tretji mandat mestna svetnica v Mestni občini Ljubljana in ki vem, s kakšnimi težavami se tam LPP sooča, nenazadnje je bilo pred časom, po dolgem času treba tudi povečati ceno vozovnice. Težko verjamem, da bi lahko tu mestna občina karkoli veliko sofinancirala. Dejstvo je, da smo mi v SAB odgovorna stranka, ki ne tako kot nekatere stranke kar naprej in kar naprej nekaj predlagajo, vedoč, da ni možnosti. Tukaj smo zdaj, in to sem že trikrat poudarila, res v situaciji, ko imamo zgodovinsko priložnost, da s temi velikimi EU sredstvi, nekaj naredimo. In če jaz prav razumem celotno situacijo, se jih ne da kar tako porabit za karkoli, recimo, za plače ali pokojnine, ampak jih je treba porabit točno na nekih stvareh, ki pomenijo večjo, širšo dodano vrednost za neko državo. In v tem primeru je ta širša dodana vrednost nekaj, o čemer se strinjava oba.  Gospod podpredsednik, prosim zapišite še moj predlog, da se opravi splošna razprava in bomo poslanci o tem glasovali. Vam pa, minister, lepa hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 24. septembra 2020, v okviru glasovanj.  Mag. Branislav Rajić bo postavil vprašanje ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani minister, ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2020 je bilo veliko pozornosti usmerjeno ravno v kulturni rez. Rebalans je seveda korekcijski odziv na posledice epidemije. Danes želim primerjalno izpostaviti film in avdiovizualni sektor v luči pristopa, ki so ga nekatere druge evropske države v tem času uspele realizirati. Dejstvo je, da so z državno pomočjo filmu dejansko pomagali domačemu gospodarstvu. Ne trdim, da gre za univerzalni recept, ampak zdi se, da tovrstni prijemi in spodbude res dajejo pozitivne rešitve. Pred tremi tedni sem na nacionalni televiziji zasledil izjavo izvršnega direktorja Evropskega filmskega sklada, ki je izpostavil, da investiranje enega evra v film ustvari dva do tri evre novih investicij v državi. Drugo izpostavljeni dejstvo v oddaji predstavljajo vnema, iznajdljivost in načrtovanje ukrepov za avdiovizualni sektor. Samo za primer bom navedel nekaj držav, ki so v aktualni krizi uspele najti način in sredstva, da pomagajo filmu in avdiovizualnemu sektorju. Te države v zadnjih mesecih rešujejo svoja gospodarstva s kulturnimi ukrepi in z dodatnimi sredstvi za novoustanovljene krizne sklade, za kinematografe, za bančne garancije, pomoč pa ponuja tudi Netflix. Avstrija je na primer kriznemu skladu namenila 25 milijonov evrov, od tega 1 milijon za razvoj projektov in 2,5 milijona za produkcijo. Finska je namenila 5 milijonov evrov za produkcijo, 1 milijon za kinematografe in 1 milijon za festivale. Francija je zagotovila 50 milijonov evrov za sklad, 1,8 milijona za garancije, 1 milijon pa je zagotovil Netflix. Nemčija seveda še več, namenila je 120 milijonov za pomoč filmarjem, za kulturo v celoti pa dodatno milijardo evrov.   Torej Sloveniji sorodne države so se različno odzvale na krizo v sektorju in so našle ustrezne rešitve ter finančne injekcije, da sektor lahko preživi na način ustvarjanja dodatne vrednosti.   Moje vprašanje je, ali lahko tudi mi delimo podobno zgodbo oziroma ali lahko vi delite podobno zgodbo.   Ali je vaše ministrstvo pripravilo vsaj podobne predloge ukrepov, ki bi lahko slovenskemu avdiovizualnemu sektorju pomagali iz trenutne krize in ga oživili?  Da nebi ostali prezrti še uprizoritvene umetnosti, glasba in ples pa tudi tiste, ki so manj s krizo ogrožene, moje vprašanje razširjam na vaše ukrepe v pomoč celotnemu umetniškemu ustvarjanju.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.  Izvolite.
Vasko Simoniti
Hvala vam lepa. Hvala za vprašanje.   Gospod poslanec je celo vrsto stvari izpostavil. Od tega, da se vložki v kulturo multiplicirajo, v tem primeru tudi na filmskem področju. Jaz se lahko s tem strinjam, vendar nikoli nisem videl zelo prepričljivih izračunov. To radi govorimo, da vložki v kulturo multiplicirajo. Če bi bilo to popolnoma res, verjetno kulture ne bi posebej vzdrževali. No, ampak vendarle, kulturo je treba seveda vzdrževati posebej in nobena država se temu, zlasti v teh časih covida-19, ni, kako bi rekel, odrekla.   Glede ukrepov, ki smo jih sprejeli, smo jih že večkrat seveda tudi javno obelodanili. Tudi danes, če bo treba, bom ponovil še enkrat. Pripravili smo vendar okoli 10 ukrepov, ki odgovarjajo izzivom, ki so nas prizadeli v času te bolezni.   Govorite tudi o pravem načinu, da niso vsi načini, kako gremo nasproti ogroženi kulturi, enako pravi ali učinkoviti. To je res glede na to, kako so države vzpostavljene in kako imajo postavljen kulturni sektor. In jaz bi rekel, da smo seveda tudi mi ubrali svoj način glede na to, kako imamo kulturo oblikovano v okviru države. In rekel bi, da smo v teh načinih seveda različni, vendar smo bili, si upam trditi, enako celoviti in nič manj primerjalno izdatni v podpori kulture. Gre namreč za to, da v drugih državah, recimo, zlasti ste tukaj omenili različne države in te različne številke, jaz sem bil nedavno v Nemčiji in sem si poleg tega, da sem že vedel neke stvari, seveda vendarle skušal pridobiti tudi podatke. Gre za to, da zveza republika Nemčija, če hočete, pretežno s svojimi ukrepi financira zasebno financiranje kulturne ustanove, ki jih sicer ne. Vi pa morate vedeti, da naša država pa večino kulturnih institucij tako na državni ravni kot seveda tudi na drugih ravneh jemlje v svoj budžet. Zaradi tega se zdi, kot da smo manj vložili v kulturo. Vendarle pa nismo, še zlasti ne ob teh ukrepih, ko je nastopila ta bolezen. Za primer, mi vsako leto namenimo okoli 8, 9 milijonov za samozaposlene v okviru budžeta, zdaj smo namenili še dodatna sredstva, vse skupaj okoli 15 milijonov. Če bi Nemčija, za katero seveda velikokrat slišimo, da je milijardo vložila v kulturo, v vse druge stvari, če bi Nemčija vložila v samozaposlene toliko kot mi, ker je 40 krat velika, bi samo za samozaposlene morala dati 600 milijonov ali 0,6 milijarde. Samo v ilustracijo.   Za kulturo smo vendarle poskrbeli na kar precej celovit način in sprejeli celo vrsto ukrepov tako v prvem, drugem in tretjem posebnem zakonu. Mislim, da je kultura bila zavarovana na vseh, bi človek rekel, področjih in nikjer prikrajšana. Saj smo vendarle dajali samozaposlenim temeljni dohodek, potem smo nadomeščali pravzaprav za delo na domu, nadomestila za plače smo dajali, za nosečnice in vse podobne ukrepe, lahko jih posebej, če želite, naštejem, kar smo že velikokrat tudi povedali. Tako da bi jaz rekel, da je letošnji proračun, ki je bil proračuna prejšnjega ministra, popolnoma v celoti upoštevan, razen pri rebalansu, to lahko pa v nadaljevanju ponovno pojasnim, kar smo tudi že večkrat pojasnili. Nobena od kulturnih panog ni bila v ničemer prizadeta, ker smo povsod zagotovili tudi stroške vsakdanjega obrata kot tudi programske stroške, katerim bi lahko vsem javnim zavodom vzeli v znesku 21 %, pa tudi tega nismo storili. Hvala lepa.
Gospod poslanec, izvolite imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala.  Gospod minister, seveda, vaš odgovor je na mestu. Jaz vem, da se čudežev ne da delati in da je kulturno ministrstvo v veliki meri skušalo rešiti to zagato oziroma situacijo, ki je nastala. Pa vendar, ko omenjamo nove prijeme, se mi zdi, da že v vašem odgovoru izražate dvom, ali ta multiplikacijski učinek res drži. Na nek način me ta dvom vznemirja, zato ker tisti, ki bi to moral preveriti, ste ravno vi. In zato mislim, da razen tega, da je naš način bil dovolj dober, da so ljudje preživeli, da je mogoče čas, da se iščejo načini in prijemi, ki bi omogočili ljudem, da živijo, ne samo, da preživijo, predvsem v tem avdiovizualnem sektorju. Zanimivo je, da to zasebno financiranje kulturnih ustanov, ki jih omenjate v Nemčiji, je res nekaj, kar bi bilo treba vzpostaviti tudi nas. Ampak jaz spet vidim, da je oseba in ministrstvo, ki to mora zagotoviti kot neko zaupanje, je spet na vaši strani. In strinjamo se, da ostaja ta neizkoriščen potencial multiplikacije v avdiovizualnem sektorju, samo je treba najti neke izvedljive primere. V tem smislu sem želel, da se danes pomenimo.   Ali vidite možnost, da se to izboljša, ali vidite prostor, da se to zgodi?  Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo.   Izvolite.
Vasko Simoniti
Hvala lepa za dodatno vprašanje.  O multiplikacijskem učinku se seveda da računati. To so, recimo, v nekaterih sosednjih državah izračunali, pri nas nismo ali pa niso nikoli izračunali, se pa rado o tem govori, da je ta multiplikacijski učinek 1:5, 1:3. Dejansko pri nas imamo neke izračune, ki kažejo na 1,2 mogoče, kar je pa vprašljivo, ker bi bilo res treba narediti dodatne temeljne in prave študije.   Rekli ste, da bi bilo potrebno narediti tudi, da stvari živijo in preživijo. Ja, poslušajte, seveda, saj živijo in tudi preživijo. Saj je bil konec koncev sprejet proračun leta 2020, v prejšnjem ministrstvu. Ali ga je kdo problematiziral? Je kdo problematiziral prejšnji proračun? A je bilo kaj narobe? Sploh ne razumem tega. In glede na to, da je bil rebalans, se pri rebalansu pravzaprav v celoti ni nič posebnega pravzaprav takega zgodilo, razen veliko govorjenja v javnosti, namenoma negativnega, ampak smo o tem jasno obvestili javnost, da gre v glavnem za kohezijska sredstva, ki se jih prenaša v naslednjih mandat, ki se jih ni moglo pokoristiti zaradi bolezni, ki je tri mesece trajala ali pa zdaj še vedno traja. Tisti, ki so bili za to odgovorni na strani ministrstva, če hočete, kot na strani tistih, ki so govorili, da bodo to izkoristili, tega niso. In to ni očitek, ker objektivno niso mogli.   Glede tega, koliko države dajo. Javni izdatki za kulturne storitve v evropskih državah, recimo Slovenija je na 8. mestu, prej smo govorili o Nemčiji, ki je pa na 24. mestu, koliko javni izdatki, koliko države dajo. Torej tam je zasebni sektor seveda popolnoma nekaj drugega in lokalne skupnosti so popolnoma nekaj drugega in še kaj drugega bi lahko rekli. Torej pa še avtomobilsko industrijo imajo celo na svetu tako, ki daje toliko davčnih pravzaprav prispevkov, ki jih pač pri nas ne moremo, pa vendarle dajemo zelo veliko ali pa dovolj, v skladu z zmožnostmi, bom rekel tako, v skladu z zmožnostmi za kulturo, da le-ta seveda živi in tudi preživi. Je pa to seveda posledica tudi prejšnjega proračuna. Upam, da bomo v letu 2021, upam, da bo situacija gospodarska taka in naklonjenost do kulture tudi taka, da bomo lahko povečali nekatere postavke, ki bodo, po mojem mnenju je treba forsirati zlasti ustvarjalnost, torej namenili za ustvarjalnost, za ustvarjalne programe, za ustvarjalne umetnike, kulturnike več sredstev. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Poslanec Jani Ivanuša bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Lep pozdrav ministru, ministrom, vsem prisotnim v dvorani!  V zdravstvu se nenehno srečujemo s korupcijo in negospodarnim ravnanjem javnih zavodov pri nabavi zdravil in medicinskih pripomočkov. Dotaknil se bom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Sumljivi posli se po mojih podatkih pojavljajo tudi v tem centru. Po javno dostopnih podatkih namreč UKC Maribor nabavlja določeno opremo izključno od enega dobavitelja iz okolice Ljubljane, in sicer preko najemov, ki pa so v resnici fiktivni. Pogodba namreč ne predvideva vračila opreme, kar pomeni, da ostane UKC. Zanimivo pa je, da UKC Maribor omenjenemu podjetju preko najema preplača nakupno vrednost za 100 procentov. Konkretno gre za aparat MR, se pravi magnetna resonanca. Država je namreč financirala nakup aparata za 1,5 milijona evrov za UKC Maribor, in sicer da bi zamenjal stari aparat, na drugi strani pa bolnišnica popolnoma identičen aparat Siemens najema v istem hkratnem javnem razpisu na lizing za 2,7 milijona evrov.   Zanima me:  Kako je mogoče, da na eni strani bolnišnica kupi od podjetja Siemens Slovenija aparat z vsemi gradbenimi deli in vzdrževanjem za 1,5 milijona evrov, na drugi strani pa vzame v najem pri podjetju blizu Ljubljane povsem isti Siemensov aparata brez vzdrževalnih del za 2,2 milijona evrov?  Ali drži, da bi naj bila gradbena dela za pripravo prostora za postavitev aparata v novozgrajenem objektu ocenjena na pol milijona evrov?   Zakaj bolnišnica najema aparat za 2,2 milijona evrov, če pa je nakup bistveno cenejši?   Prosim še za pojasnilo glede nabave oziroma fiktivnega najema sistema za digitalizacijo radiološkega materiala v višini 9,5 milijona evrov za UKC Maribor.   Kako je možno, da je UKC Maribor, ki je enkrat manjši kot UKC Ljubljana, plačal za tak sistem skoraj enak znesek kot UKC Ljubljana?  Kot zanimivost povem, dobavitelj je isti kot za magnetno resonanco, res zanimivo. Hvala za odgovore.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Tomaž Gantar
Hvala, podpredsednik. Hvala za vprašanje gospodu Ivanušu.   Jaz konkretnega primera za UKC Maribor ne poznam dovolj dobro. Morate vedeti, da je tudi po aktu o ustanovitvi vsaka bolnišnica v svojih poslovnih odločitvah avtonomen in samostojen subjekt, dokler ne pride do nekih malo bolj prepričljivih razlogov za nepravilnosti, na podlagi katerih lahko šele mi tudi sprožimo postopke. Jaz bom v tem primeru najprej zahteval od sveta zavoda, da to obravnavamo in potem se bomo po potrebi odločili tudi za upravni nadzor, da vidimo, kaj v resnici se dogaja in kateri od teh vseh podatkov držijo, kateri pa ne držijo. Seveda je vsaka korupcija, pa naj bo to za najeme, za nabave ali karkoli, nesprejemljiva v tem delu. Vsak od teh zavezancev, vsaka bolnišnica se mora držati zakonodaje, predvsem zakonodaje na področju javnega naročanja, ki predvideva, kdo so zavezanci, se pravi, mednje gotovo sodi bolnišnica, o samih postopkih, o pravni varnosti, seveda če gre karkoli narobe pri odločitvah. Poti so tukaj same po sebi dokaj jasne.   Ministrstvo samo, dokler ne pride do kakšnih podobnih odločitev posamezne ustanove, enostavno pristojnosti na tem področju nima niti ni v naprej obveščeno običajno o postopkih, ki jih določena bolnišnica dogovori. Kot rečeno, bom jaz tudi te navedbe, ki ste jih dali glede na zapis, ki ga bom dobil, preveril in zahteval od sveta, da to področje oziroma to vprašanje obravnava, pridobi ustrezne podatke od same bolnišnice, od uprave in za nadaljnje postopke se bomo potem odločali glede na stališče sveta zavoda. Na take navedbe ali pa tudi običajno anonimke, s tem, da v tem primeru je nisem dobil, čeprav za nekatere druge krožijo, so predvsem osnova, da se zadeva resno pogleda, ne pa še takoj pred preverbo tudi za kakšno dodatno ukrepanje.
Hvala lepa.   Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči.   Saj sem razumel, veste, sem razumel, gospod minister, kaj ste hoteli povedati oziroma kaj bo sledilo. Pa vendar, da ste pa tam omenili, da nimate pristojnosti kot minister, to mi pa najbolj ne gre v ušesa. Kaj pa lahko potem minister sploh stori, če nima niti vpogleda oziroma je vaša pristojnost omejena? Čeprav po neki logiki razumem, ampak vseeno, če se neke nepravilnosti dogajajo se morajo odpraviti. To je moje mnenje, drugo pa nič. Glede še ostalega pa imam še tri vprašanja, in sicer glede višanja cen potrošnih materialov v zdravstvu.  Zanima me:  Ali bolnišnice dosledno izvajajo kontrolo cen preko Intravisorja?  Ali drži, da je UKC Maribor samovoljno odstopil od uporabe Intravisorja, kljub temu da je takratna ministrica Milojka Kolar Celarc leta 2017 zapovedala obvezno uporabo Intravisorja vsem zavodom pred vsakokratnim razpisom?   Zanima me tudi:  Za koliko so se v povprečju povišali stroški potrošnega medicinskega materiala v zadnjih treh letih v UKC Maribor?   Ali ste seznanjeni s tem, da so tisti, ki opozarjajo na napake, deležni pritiskov celo groženj z odpovedjo delovnega razmerja?   Vam je kaj znanega o tem in ali boste kaj ukrenili proti tistim, ki tako prakso izvajajo?   Toliko. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Tomaž Gantar
Ja, zdaj ste kar nekaj dodatnih vprašanj nanizali, poleg tistega osnovnega.  Jaz lahko odgovorim predvsem bolj splošno. Se pravi, ministrstvo lahko preko strani ustanovitelja imenovanih članov Sveta zavoda zahteva obravnavo določenega problema, o katerem smo obveščeni, in to bo v tem primeru tudi napravljeno. In še enkrat, glede na ugotovitve potem lahko sprožimo upravni nadzor. Če obstaja sum za kaznivo dejanje, se o tem organi pregona obvestijo, drugače seveda stoji za temi postopki, od samih postopkov v štartu, Državna revizijska komisija, preko katere se lahko vsak, ki se smatra za neustrezno obravnavanega v samem sistemu naročanja, pritoži. Na drugi strani se potem opravi ex post kontrola, glede na to, da je tu možnost Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in tako naprej. UKC in nenazadnje uprava samega Kliničnega centra, direktor in tudi nadzorniki, so pač zavezani, tudi oni odgovarjajo za odločitve, ki jih sprejemajo, v prvi vrsti. Mi v tem primeru seveda lahko reagiramo, ko zaznamo neke nepravilnosti. Vi ste na njih opozorili. Mislim, da je to pravilno. Od nekje ste informacijo dobili. Jaz jih bom zahteval naprej, več kot to v tem trenutku težko rečem. Je pa res, da so ravno ti postopki javnega naročanja tisti, kjer je korupcije največ, in glede samih cen.   Mi zdaj vključujemo in mislim, da bo to pripravljeno v tem PKP-5 paketu, da bodo cene v osnovi ob vsakem razpisu postavljene orientacijsko, na osnovi cen v državah, kjer so nižje, predvsem skandinavskih državah, ki jih bo mogel vsak naročnik imeti in na podlagi tega seveda ne bi smelo biti večjih odstopanj od cene, ki je predvidena za nabavo nekega artikla. Mislim, da je to dokaj primerna pot, in upam, da bo tudi podprta pri sprejemanju tega zakona.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala lepa. Gospod minister, hvala za te informacije, tudi glede petega protikoronskega zakona, kjer bi naj to nekako bilo zapisano oziroma predstavljeno.   V glavnem, če vam je lažje, vam tudi dam pisno poslansko vprašanje na to, kar sem danes izpostavil, če hočete ali pa je dovolj današnja informacija, ne vem. Lahko vam pismeno dam, tako da bo tudi na papirju.  Kar se pa tiče vseh odgovorov, za katere sem predvideval, da je težko nanje odgovoriti, bom pa vseeno dal predlog, da se opravi splošna razprava v Državnem zboru in da se čim bolj približamo resnici tudi v zdravstvu. Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 24. septembra 2020, v okviru glasovanj.  Andreja Zabret bo postavila vprašanje ministru za obrambo mag. Mateju Toninu.  Izvolite.
Podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!  Spoštovani minister, pred nekaj dnevi sem prejela vprašanje zaskrbljenega državljana, iz katerega bom povzela le nekaj bistvenih stvari. Glede na to, da vi in vaša stranka stavite na transparentnost, pričakujem tudi tak odgovor. Takole piše: »Pišem vam z namenom razkriti zadeve, kako VLO, Vojaški letalski organ, po nalogu Vlade kupuje dodatno poslovno letalo, ker je vojska po lastni malomarnosti ostala brez Falcona, ki je obtičal na servisu brez motorjev. Do nakupa letala Cessna, bi Vlada preko vojske skozi zadnja vrata prišla do novega oziroma rabljenega poslovnega letala, pod pretvezo zavarovanja državnega premoženja. Gre za letalo, katerega je DUTB na dražbi, v prvi polovici letošnjega leta po nalogu nekoga iz države – beri vlade – kot edini ponudnik na javni dražbi kupil za 700 tisoč evrov, kar je za 200 tisoč evrov nad vrednostjo enakega tipa letala, s pretvezo zavarovanja terjatev banke. Po opravljenem nakupu so stekli postopki prenosa lastništva letala na DUTB in pa zbiranje ponudb, kaj z letalom. No, in tukaj se začne zanimiva zgodba. Prva stvar, DUTB je menda dobil ponudbo zasebnika za prevzem in upravljanja letala. Po zadnjih informacijah še vedno brez odgovora DUTB, ker čakajo na odločitev vlade, ali bo uspela s slepilnimi manevrom nakupa letala. In druga stvar, da je menda prišel ustni dogovor z državnega vrha, da naj z letalom ne počnejo nič, dokler ga ne pregleda in oceni nabavna služba pri Ministrstvu za obrambo po nalogu VLO. Sicer dobro premišljena zadeva, kjer ni mogoče pokazati s prstom na ministra za obrambo niti na vlado, kdo je odgovoren za to početje. V mesecu juliju je bil tudi narejen tridnevni /nerazumljivo/ …check s strani Generalštaba Slovenske vojske. Zanimali so se tudi za ponudbo pri točno določenem podjetju, koliko stane servis. Prav tako so se informirali glede šolanja svojih letalskih posadk, ki bi morale biti pripravljene in usposobljene do januarja 2021.«   Minister, vse to, kar sem povzela iz pisma, in to ni vse, resno nakazuje, da je sklepanje posla zelo blizu in da se greste skrivalnice. Zato vas, minister, sprašujem:   Ali vse to pomeni, da Ministrstvo za obrambo resno razmišljajo o nakupu konkretnega letala, in to v luči rebalansa proračuna, ki zmanjšuje sredstva za obrambo v višini skoraj 31 milijonov?   Prosim, odgovorite mi z ja ali ne.   Če ja, me zanima:  V katerem strateškem dokumentu s področja obrambe je predviden nakup takšnega letala, ki je neprimeren za potrebe Slovenske vojske?  Ali so bili izdelani ustrezni dokument, kot je na primer taktična študija?   Kakšen je namen nakupa letala?   Zakaj je letalo vpisano v vojaški register, saj vemo, kaj to pomeni?  Ali menite, da je nakup letala upravičen strošek tudi z vidika dejstva, da je Republika Slovenija že lastnica letal … / izklop mikrofona/
Žal vam je čas iztekel.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Spoštovana poslanka Zabret, hvala lepa za vaše vprašanje.   Moj odgovor je ne. Vlada ne kupuje novega poslovnega letala. Obžalujem samo to, da če bi mi to vprašanje predhodno nekoliko napovedali, česar niste, ker sem se pripravil na nakup transportnega letala, ki ga vojska kupuje, če bi mi to v naprej napovedali, da vas ta stvar zanima, bi vam lahko postregel z zelo natančnimi podatki, ker ničesar ne skrivamo, zato bom zdaj govoril po spominu. In sicer, DUTB je zaseglo eno manjše poslovno letalo, ki ima po mojem spominu tam nekje devet sedežev, kar je približno nekoliko manjše, kot je sedanje letalo Falcon. To letalo Cessna je zaseglo podjetje DUTB, ki je seveda v državni lasti, in s strani DUTB je prišla ponudba, če bi to letalo, ker je to v državni lasti, če bi to letalo prevzelo v svojo floto Ministrstvo za obrambo. Mi smo to stvar preverili, kot trdite, podatek drži, tudi poslali posebno ekipo pilotov in ljudi, ki se zanimajo za tovrstne stvari, da preverijo letalo, v kakšnem stanju je. Po koncu tega pregleda so ugotovilo, da je letalo v takšnem stanju, da ga Ministrstvo za obrambo ne želi prevzeti oziroma ne želi vključiti v floto vojaških letal. Ni pa šlo nikoli za nakup poslovnega letala, ampak je ves čas dogovor potekal, ali je možen brezplačen prenos tega letala iz DUTB na Ministrstvo za obrambo. Še enkrat poudarjam, nikoli se nismo pogovarjali o nakupu poslovnega letala, ampak prenosu poslovnega letala iz DUTB, ki je v 100-odstotni državni lasti, na Ministrstvo za obrambo, kjer bi ga za to usposobili, če bi bilo potrebno, tudi pilote, in ga predali v uporabo. Ampak glede na vse ocene, ki so bile narejene, koliko bi znesla prenova tega letala, koliko bi znesla redna uporaba tega letala tudi v prihodnosti, vključno z vzdrževanjem in pa z usposabljanjem posadke, smo na koncu na Ministrstvu za obrambo naredili oceno, da to ne pride v poštev.   Zakaj pa se je sploh o teh stvareh razmišljalo? Zadevo je treba postaviti v kontekst. Ministrstvo za obrambo ima poslovno letalo Falcon, ki se uporablja za prevoz državnih organov, in zdaj, zlasti v tem času, ko so linije med različnimi prestolnicami evropskimi še precej slabo povezane zaradi koronakrize, je to praktično edino zanesljivo prevozno sredstvo, ki našim državnim organom zagotavlja, da v nekem razumnem času pridejo na določeno mesto. Imeli pa smo to smolo, da je Šarčeva vlada ─ po rednem postopku, da ne bo to kaj narobe razumljeno ─ dala to letalo v obsežno vzdrževanje in menjavo motorjev. In prve napovedi so bile, da se bo to letalo vrnilo, torej da se bo letalo Falcon vrnilo kmalu, najkasneje v začetku aprila, ampak se je ta stvar potem podaljševala zaradi vseh težav, zaradi težav pri dobavi rezervnih delov, zaradi dodatnih del, da se je Falcon vrnil šele 14. avgusta. In v tem času smo imeli številne težave in probleme za humanitarne lete, kjer bi in kjer smo reševali naše državljane, tudi zaradi drugih letov, ki so jih potrebovali državni organi. In v tistem času je prišla zamisel, da vendarle pa država na DUTB ima neko letalo, ki bi ga lahko začela uporabljati. Ideja je torej iz tistega časa, ko smo bili brez Falcona, če bi lahko nemudoma začeli za državne potrebe uporabljati to poslovno letalo Cessna. Ampak kot rečeno, po preverjanju in po vseh podrobnih analizah se je izkazalo, da je to letalo Cessna v takem stanju, da ne pride v poštev, da bi ga Ministrstvo za obrambo preneslo nase in ga potem tudi uporabljalo za prevoz državnih organov.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora?   Izvolite.
Minister, hvala za odgovor.   Če sem jaz prav razumela, je vaš odgovor ne in se ne dogovarjate niti za nakup niti za brezplačni prenos tega letala na Ministrstvo za obrambo. Čeprav informacije, ki sem jih jaz dobila, niso ravno take in res je pač čudno, da se je Ministrstvo za obrambo že informiralo glede šolanja svojih letalskih posadk, ki naj bi bile tudi pripravljene in usposobljene do januarja 2021. Tu imam pripombo, da kljub temu da imamo v Sloveniji menda 8 pilotov prav za to letalo in da je ob stečaju Adrie ostalo brez službe tudi ogromno zelo uspešnih in visokokvalificiranih pilotov, ki ne rastejo kar na drevesu, vendar to naše vlade tudi ne zanima. Predvsem tudi to je bilo, da se je Generalštab vojske tudi zanima za ponudbo servisa pri točno določenem podjetju, in to v Mariboru, koliko stane servis motorjev in ostali servisi, kljub temu da je letalo že v oskrbi sedanjega servisnega centra in da ni potreben noben slovenski posrednik, ki bi zaračunal kakršnokoli svojo posredniško provizijo. Če mi lahko zatrdite, da se to ne bo zgodilo, ker se mi zdi, da tako letalo pač za Slovensko vojsko ni primerno, da je veliko bolj primerno, kar se strinja stroka in ker tudi sami govorite o transportnem letalu in pa najmanj dveh helikopterjih, ki jih naša vojska sigurno potrebuje. Ne vem, če je vaš odgovor definitivno ne, potem tudi verjetno ni bilo mišljeno za čas predsedovanja, ki nas čaka. Razen če ima tu potem Ministrstvo za zunanje zadeve kot civilno letalo še kakšne želje po tem nakupu. Na to mi pa verjetno vi ne morete odgovoriti … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka.   Torej, da razčistiva še enkrat, nakup tega letala Cessna, ki je bil na DUTB, ni bil nikoli opcija. To je dejstvo. Pika. Nakup ni bil nikoli opcija.  Točka dve. Bil pa je opcija brezplačni prenos tega letala iz DUTB na Ministrstvo za obrambo. O tem smo se pogovarjali v času, ko smo bili brez letala Falcon, v mislih smo imeli tudi predsedovanje, resno smo se pogovarjali o teh stvareh zato, ker letala Falcon ni bilo, bili smo odrezani od sveta. DUTB je imel neko letalo, o katerem so nam govorili, da bi lahko takoj začeli leteti in zagotavljati neko komunikacijo z zunanjim svetom oziroma z drugimi državami in da so ure tega letala mnogo nižje kot ure leta Falcona. In mi smo kot dober gospodar te stvari vse natančno preverili. Zato vam je nekdo povedal, da so iz Generalštaba Slovenske vojske vse natančno preverjali, knjige, listine, koliko stane menjava motorjev, koliko stane vzdrževanje, koliko stane usposabljanje posadke, koliko stane hangariranje. Mi smo šli čez vse te elemente, da bi lahko racionalno in odgovorno odgovorili na vprašanje, ali je smiselna vpeljava tega letala v floto vojaških letal, ki se uporablja, recimo, za prevoz državnih organov. In na koncu, po vseh teh letalnih preverjanjih smo ugotovili, da se to ne splača, da je nesmotrno. Celo več, zdaj dobro poslušajte, preverili smo celo, kakšna je pa cena tega letala na trgu. In smo na koncu ugotovili, da enostavno se najverjetneje nam kot Ministrstvu za obrambo, če bi si to želeli, bi se bolj splačalo kupiti neko dobro vzdrževano letalo tovrstnega tipa na trgu, kot pa iti čez vse postopke prenove, obnove tega letala. In zato sem rekel, odločitev je ne in Ministrstvo za obrambo tega letala ne bo prevzelo v uporabo.  Kaj bo z njim naprej počel DUTB, je to njihova stvar in morate to njih vprašati, ampak upam pa, da razumete, da smo mi v luči dobrega gospodarja morali pa vse detajle natančno preveriti. Ker nenazadnje moramo delovati v smislu racionalnosti za celotno državo. In je zato bila takšna odločitev sprejela.   Kot sem pa rekel, če bi to stvar vnaprej napovedali, bi dobili do datuma natančno vse sestanki, kdaj so bili in tako naprej. Tako da to, kar ste vi danes izpostavili, je nekoliko zapoznela informacija, ki je prišla do vas, ker postopke smo že kar nekaj časa nazaj ustavili.
Hvala lepa.   / oglašanje iz dvorane/ Jaz vam moram dati besedo, se opravičujem. Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.
Minister, hvala za odgovor.   Glede na to, da ste mi odgovorili, zdaj sicer ne bom zahtevala splošne razprave na eni izmed naslednjih sej. Ampak glede na to, da pa imate še nekaj informacij, bi rada pisno …
Se opravičujem, gospa poslanka, potem kršite Poslovnik in vas moram besedo vzeti.  Gremo naprej. Tadeja Šuštar bo postavila vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer, ki pa je od 12.50 do 15.30 ter od 19. ure dalje odstotna.   Izvolite.
Hvala, podpredsednik, za besedo.   Glede na to, da je ministrica odsotna, bi želela, da mi odgovori pisno. Bom pa vseeno zastavila vprašanje.   Zanima me:  Kakšno je stališče ministrice za izobraževanje o programu Spacelab, ki bi se lahko kot krožek izvajalo v slovenskih osnovnih šolah?  Gre za program, v okviru katerega otroci spoznavajo vesolje, astronomijo in vesoljsko astronomijo. Lahko pa tudi dobijo enkratno priložnost, da se njihov poskus izvede na mednarodni vesoljski postaji.  Zanima me:  Ali je ministrica s projektom Spacelab seznanjena in ali že načrtuje kakšne nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem?  Ali je možno, da bi se krožek začel izvajati že v drugi polovici tega šolskega leta oziroma najkasneje drugo leto?   Za odgovor se že vnaprej lepo zahvaljujem.
Hvala lepa. Pisni odgovor boste prejeli.   Samo Bevk bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku, ki pa je tudi odsoten.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!  Pošta Slovenije je gospodarska družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, katere osnovna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, kar obsega sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo pisemskih in paketnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, opravljanje storitev informatike, denarnih storitev in prodaje trgovskega blaga. Poslanstvo družbe naj bi bilo zagotavljati kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje storitev in prodaje trgovskega blaga po celotni Republiki Sloveniji. Kljub navedenemu v zadnjem obdobju beležimo zapiranje poštnih poslovalnic v Sloveniji, med drugim tudi v Spodnji Idriji, kjer so poslovne prostore tudi prodali, krajšanja njihovega delovnega časa in preoblikovanja v tako imenovane pogodbene pošte. V prepričanju, da je dovolj zapiranja pošt, je bila s strani Sindikata poštnih delavcev v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi vložena pobuda predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah.   Zato spoštovanega gospoda Zdravka Počivalška, pristojnega ministra, sprašujem:  Kakšno je vaše stališče do zapiranja poštnih poslovalnic v Sloveniji?   Ali zagovarjate dostopnost do vseh poštnih storitev za vse državljane in ne zgolj dobičkonosnost Pošte Slovenije?   Če da, kaj boste kot minister storili, da le-to zagotovite?   Ali drži informacija, da naj bi Pošta Slovenije po načrtu optimizacije svojega delovanja namesto 528 pošt ohranila le 217 svojih poslovalnic?   Ali lahko predvidene spremembe optimizacije negativno vplivajo na položaj zaposlenih in s tem na, na primer, nevarnost zmanjšanja števila pismonoš?   Kakšno je vaše stališče do Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah s strani Sindikata poštnih delavcev?   Ker vem, da je minister že velikokrat odgovarjal na ta vprašanja tako v prejšnji kot v tej vladi, in večinoma so bili njegovi odgovori zelo podobni oziroma enaki, pričakujem, da se bo tokrat poglobljeno spustil v ta vprašanja in naredil nek premik v pozitivni smeri.   Prosim pa, da mi minister, ker je danes odstoten, odgovori na eni prvih naslednjih rednih sej Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil vprašanje ministru za obrambo mag. Mateju Toninu.  Izvolite.
Najlepša hvala, podpredsednik.  Minister, ko ste na Vladi sprejeli zakon o investicijah v Slovenski vojski v naslednjih šestih letih, ste ga na nek način pospremili s sporočilom, da bo ta zakon šel po rednem postopku, da bo o njem seveda stekla široka javna razprava in da si tudi prizadevate za to, da je čim bolj široko sprejet v tem smislu, da se o njem pogovarjamo. V parlament je zakon prišel, potem je vaša poslanska skupina, Poslanska skupina Nove Slovenije, vložila zahtevo za sklic nujne seje, ki je potem na nek način pohitrila odbor in bi se naj zakon sprejemal septembra. Zdaj smo na tej seji pri drugi obravnavi tega zakona, ne bo pa moglo priti do tretje obravnave, ker smo v Poslanski skupini Levica vložili predlog parlamentu, da razpiše posvetovalni referendum na to vprašanje. Dokler Državni zbor ne odloči o tem, ali naj res Republika Slovenij sploh v tem času, v času velikega primanjkljaja v proračunu in tudi spopadanja z zdravstveno in tudi gospodarsko krizo, res nameni teh 780 milijonov za to orožje, ki ga planira ta zakon, ali ga naj usmerimo kam drugam.  Moje vprašanje v zvezi s tem je v bistvu zelo preprosto. Glede na to preteklo izkušnjo tega hitrenja postopka pri začetku obravnave tega zakona, ki bi sicer moral začeti svojo parlamentarno pot oktobra, me zanima:  Ali si prizadevate, da bo tudi tretje branje tega zakona opravljeno do konca septembra, kot je bilo razumeti v nekih javnih namigovanjih oziroma ko ste dejali, da želite, da je zakon sprejet do konca septembra?  Ali lahko pričakujemo, da bo v skladu z vsemi poslovniškimi roki na prvi in naslednji redni seji najprej obravnavan predlog za razpis posvetovalnega referenduma in šele potem tretje branje zakona o investicijah v Slovensko vojsko?
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.  Izvolite.