34. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

4. 12. 2019

Transkript seje

Mojca Žnidarič

Torej, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 34. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Zadržanih oziroma opravičil nisem prejela na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Rajh nadomešča poslanca Vojka Starovića, poslanka gospa Nataša Sukič nadomešča poslanca Primoža Siterja in še eno pooblastilo poslanec Jože Lenart nadomešča poslanca Aljaža Kovačiča. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red ima eno točko in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Prehajamo na to 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer zahteva za sklic nujne seje odbora, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev in pregled amandmajev. Dopolnjen pregled vseh amandmajev se še ravno pripravlja. Vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Študentska organizacija Slovenije in Rejniško društvo Slovenije. Kolegij Predsednika Državnega zbora je na 51. seji 22. novembra 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. K predlog zakona so bili vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev in sicer amandmaji poslanskih skupin koalicije, Poslanske skupine Nove Slovenije, Poslanske skupine SDS in Poslanske skupine Levica. Kot že rečeno boste pregled amandmajev vseh teh torej kmalu prejeli na klop. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, ministrica za delo, gospa Ksenija Klampfer.

Izvolite.

Ksenija Klampfer

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Slovenija ima v sistemskem smislu področje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja dobro urejeno. Temeljni zakon na področju Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je podlaga za lažje usklajevanje starševskih in poklicnih obveznosti ter podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti. Tukaj je posebno pomembna pravica staršev do starševskega, materinske in očetovskega dopusta ter nadomestila plače v času starševskega, materinskega in očetovskega dopusta. Pri tem velja poudariti, da v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta staršem pripada 100 % nadomestilo plače. Pravica iz naslova starševskega varstva še zlasti dopusti kot so starševski, materinski in očetovski in krajši delovni čas pomembno prispevajo k odpravljanju razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, saj omogočajo, da ženske po rojstvu otroka ostanejo aktivne na trgu dela. Omenjeni dopusti pa prav tako spodbujajo enakovrednejše porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi. Upoštevajoč pravice staršev so bili v zadnjih dveh letih odpravljeni vsi varčevalni ukrepi. V letu 2018 ponovno upravičenost do otroškega dodatka za starše, ki so v 7. in 8. dohodkovnem razredu do otroškega dodatka je bilo dodatno opravičeno še cirka 50 tisoč otrok. Pomoč ob rojstvu otroka ni več vezana na cenzus in je do nje upravičenih dodatnih cirka 5 tisoč otrok. V letu 2019 je dodatek za veliko družino ni več vezan na cenzus in je do njega opravičenih dodatno 4 tisoč družin in pa odpravlja oziroma zvišuje se zgornja omejitev pri nadomestilih za izplačilo očetovskega in starševskega nadomestila je ponovno v višini 100 % osnovne plače. Ker pa vedno obstaja prostor za izboljšave smo pripravili Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je pred vami in s katerim smo v nekaterih primerih podaljšali starševski dopust oziroma dvignili najnižje izplačilo nadomestil. Že v resoluciji o družinski politiki 2018-2028 vsem družinam prijazna družba vsebuje navedbo, da je naloga države, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov še posebej otrok. Delno država to počne s prispevanjem stroškov za preživljanje, skrbjo in varstvom otrok ter podeljevanjem posebnih pravic, zaradi starševstva. Namen teh pravic in neposredne finančne podpore družinam je omogočiti staršem kakovostno starševstvo, otrokom pa kakovostno otroštvo, zagotoviti družinam čim ustreznejše pogoje za življenje, lajšati usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti ter izboljšati življenjske pogoje socialno šibkejših družin, družin z več otroki, enostarševskih družin in družin z otroki s posebnimi potrebami. Dva izmed ukrepov navedenih v resoluciji sta med drugim zagotoviti dodatnih 10 dni očetovskega dopusta v primeru rojstva več kot enega otroka hkrati ter zvišati višini starševskega dodatka vsaj na osnovni znesek minimalnega dohodka. Tudi eden od ukrepov v koalicijskem sporazumu je uvedba minimalnega nadomestila za vse matere in sicer se glasi: »Vsem porodnicam, državljankam Republike Slovenije ne glede na njihov status bomo zagotovili minimalno porodniško nadomestilo.« Spremembe, ki so vsebina Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so očetovski dopust ob rojstvu dvojčkov in trojčkov. Po sedanji ureditvi je očetovski dopust vezan na rojstvo oziroma posvojitev in ne na število živorojenih posvojenih otrok. Na podlagi predloga zakona se očetom ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega otroka. Očetovski dopust se podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali več različno starih otrok dokončanega 1. razreda osnovne šole najstarejšega otroka. Do sedaj rejniki niso imeli dopusta, ki bi bili izenačeni z dopustom posvojitelja. Predlog zakona pa pravico do starševskega dopusta uvaja tudi za rejnike, kadar je v rejniško družino nameščen otrok starejši od 11 mesecev in še ni zaključil 1. razreda osnovne šole v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo in sicer je rejnik opravičen do 30 dni starševskega dopusta. Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se ob iz 331,30 evrov bruto dvignilo na 532,90 evrov bruto, kar zneske neto enako kot osnovni znesek minimalnega dohodka to je 402,18 evrov. Nove višine bodo veljale za starše otrok rojenih po 1. januarju 2022. Na enak znesek se dviguje tudi starševski dodatek, ki pripada staršem, kadar niso opravičeni do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila, ker niso zavarovani za starševsko varstvo oziroma niso bili zavarovani za starševska varstva v zadnjih treh letih vsaj 12 mesecev. Starševski dodatek k predlogu novele tako znaša 402,18 evrov po veljavni ureditvi je znesek v višini 258,09 evrov. Veljalo bo za starše otrok rojenih po 1. januarju 2022. Črta se tudi določba o izplačilu pomoči ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja uporabljati bi se morala začeti s 1. 1. 2022, saj bi bila izvedba javnega razpisa za izbiro ponudnikov in samoizvajanje tega sistem nesorazmerno visoki strošek v primerjavi z zneskom izplačane pravice. Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 211/98 neskladnost nam namreč očita Evropska komisija v opominu bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in ali otroka in ne več zgolj na stalno prebivališče. Sedaj je bil pogoj tako stalnega kot začasnega prebivališča ter dejansko bivanje le pri otroškem dodatku, pri ostalih pravicah se zahteva stalno prebivališče in dejansko prebivanje. V predlogu zakona pa bo pri pravicah do družinskih prejemkov enak pogoj kot pri otroškem dodatku. Prejemamo tudi več vprašanj vezanih na zlorabe pravice iz javnih sredstev, zato smo na medresorski ravni ustanovili delovno skupino, ki sistemsko rešuje to problematiko. S tem namenom na ministrstvu pristopamo k problematiki, zato smo v mesecu septembru 2019 centrom za socialno delo naročili, da preverijo 58 družin, pri katerih informacijskem sistemu Centru za socialno delo označeno, da v Republiki Sloveniji ne obiskujejo osnovne šole, ki je obvezna. Pri tem so le pri sedmih družinah ugotovili, da otroci ne živijo v Republiki Sloveniji in so jim otroški dodatek ukinili, za te primere so tudi obvestili upravo enoto. Pri vseh ostalih otrocih so ugotovili, da dejansko živijo v Republiki Sloveniji se bodisi šolajo v sosednji državi ali pa podatek o ne šolanju ni bil točen. Upravne enote so preverile vse naslove, na katerih je bilo prijavljenih več kot 20 oseb. Zavedamo se, da je nadzor nad zlorabami pravic pomemben, zato ga na več različnih ravneh tudi uspešno izvajamo. S predlogom novele bosta od delnega plačila za izgubljeni dohodek opravičena tudi oba starša hkrati kadar oba delata krajši delovni čas od polnega. Sedaj je do delnega plačila za izgubljeni dohodek opravičen le eden od staršev. S predlagano novelo se materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času za dojenje ne bo več usklajevalo. Skupno trajanje materinskega in starševskega nadomestila traja namreč eno leto in nje dlje, očetovsko nadomestilo pa največ 30 dni. Nadomestilo, ki je v 100 % višini se izračuna na podlagi osnovne, kar je zadnjih 12 plač tako bi upravičenec v primeru usklajevanja prejemal višje nadomestilo kot znaša njegova plača, kar pa ni namen te pravice. Namen te pravice je zagotavljati nadomestila plače v času po rojstvu otroka, zaradi nege in varstva otroka in ne višjega zneska kot je sama plača. Predlog novele vsebuje tudi nekaj manjših vsebinskih oziroma redakcijskih sprememb, ki so se pokazale pri izvajanju samega zakona.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič

Hvala lepa, ministrica.

Prejela sem še eno pooblastilo in sicer poslanec Franci Kepa nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko. Sedaj bom predala besedo Zakonodajno-pravni službi.

Izvolite, gospa Sladjana Ješić.

Sladjana Ješić

Hvala za besedo.

Dober dan!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona proučili skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravili pisno mnenje. Večina pripomb v mnenju je zakonodajno tehnične narave izražena pa sta bila tudi ustavno pravni in pravno sistemski pomislek. K posameznim členom predloga zakona so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije ter Poslanskih skupin NSi, SDS in Poslanske skupine Levica. Torej pripombah iz našega mnenja sledijo amandmaji poslanskih skupin koalicije in glede teh lahko ugotovim, da je velika večina naših pripomb ustrezno upoštevana. Samo bi opomnila na tem mestu še, da bo treba spremembam tega predloga zakona prilagoditi tudi Zakonu o usklajevanju transferjem posameznikov in gospodinjstvu v Republiki Sloveniji, na kar smo opozorili tudi v pisnem mnenju. To bi bilo z moje strani za enkrat vse.

Hvala.

Mojca Žnidarič

Hvala. Želi besedo predstavnik Državnega sveta?

Izvolite, mag. Peter Požun.

MAG. PETER POŽUN: Hvala, gospa predsedujoča.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnaval na svoji 6. izredni seji. V razpravi smo podprli prizadevanja, ki se želijo doseči s to zakonsko spremembo in sicer maksimiranje otrokovih koristi, izboljševanja položaja družin, katerih je mati ob rojstvu nezaposlena oziroma ni bila zaposlena vseh 12 mesecev pred uveljavljanjem materinskega nadomestila ter izboljšanje položaja študentskih družin ter položaja družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Po zaključeni razpravi smo predlog zakona podprli smo pa v svojem mnenju priložili tudi ločeno mnenje državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa.

Hvala.

Mojca Žnidarič

Hvala.

Želijo besedo ostali vabljeni? (Ne.)

Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o členih in vloženih amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Nihče.)

V skladu torej s 126. členom Poslovnika prehajamo na razpravo o 1. in 2. členu predloga zakona.

Gospa Sukič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem ostalim!

Pred nami je zakon, ki na prvi pogled izgleda praktično idealno. Očetom daje dodatnih 10 dni dopusta, rejnikov priznava pravico do starševskega dopusta, odpravlja diskriminacijo nad tujimi državljani ter najpomembneje dviguje mizerne zneske najnižjih nadomestil iz starševskih dodatkov iz tistih bednih, mizernih 252 evrov na 402 evra se pravi na višino socialne pomoči. Kot rečeno na prvi pogled vse idealno, ampak kljub temu, da vse tako lepo izgleda vidimo, da še dve leti se teh najnižjih nadomestil za starše in porodnice ne bo dvignilo in na plečih porodnic, mater in očetov bo Vlada Republike Slovenije v prihodnjih dveh letih prihranila 4 milijone evrov. Če natančneje beremo vso to čudovito zgodbo tega zakona vidimo, da je to spet eden izmed tistih zakonov na zalogo. V veljavo naj bi stopile te zadeve s 1. januarjem leta 2022, ko te Vlade bodisi več ne bo ali pa se bomo znašli tik pred volitvami in bo to takrat zvenelo kot super piar poteza kaj vse se bo izboljšalo. To, da se pa dve leti ne bo v resnici spremenilo nič pa bo takrat lepo pozabljeno. Zanima me, spoštovana ministrica, upam, da me poslušate zakaj, potem takem sploh hitimo s tem zakonom dve leti pred 1. januarjem leta 2022. Zakaj sprejemamo take zakone na zalogo? Zakaj izjavljamo stvari kako bomo nekaj popravili in izboljšali, če tega v resnici ne naredimo tukaj in sedaj? To ni prvi tak primer. Ta Vlada očitno si ne upa po eni strani zagristi v neke korenite reforme na področjih, kjer bi bilo to še kako potrebno recimo se lotiti resne pokojninske reforme, resne zdravstvene reforme, resne stanovanjske reforme in tako naprej. Ne tega ne bo ta Vlada naredila. Še več, z nekimi sprotnimi zakoni namesto, da bi se zares spopadla z revščino, ki je velik problem vidimo, da je še hujši problem kot za časa krize. Ne, ta Vlada pripravlja zakone, ki zvenijo na prvi pogled, ko imajo fasado, ki je super kot, potem / nerazumljivo/, potem ko se pa poglobiš v to besedilo pa na žalost ugotoviš, da je vse krasno, ampak da se bo to zgodilo šele čez 2 leti in to kljub temu, da vas koalicijski sporazum tudi niste pozabili napisati, da se tem držite koalicijske zaveze. V koalicijski zavezi navajam piše: »Vsem porodnicam državljankam Republike Slovenije ne glede na njihov status bomo zagotovili minimalno porodniško nadomestilo.« - konec citata. Seveda gre za koalicijski sporazum v trajanju od leta 2018 do 2022 in vi boste to s 1. januarjem 2022 uvedli mi smo pa sedaj leta 2019 v decembru. Zanima me – prvič – zakaj, potem sploh to delamo, če to ne bo veljalo, če to nima nekih…? Tudi, ko pogledamo saj je jasno, ko pogledamo državni proračun za nameček bo ta državni proračun namesto, da bi dal to, kar bi moral dati prihranil skoraj 3 milijone evrov to je ta neverjetna matematika. Se pravi zakon, ki daje in v resnici ne daje. To je res neverjetno premetena matematik te Vlade. Dejansko bode v oči dejstvo, da bo država, zaradi tega zakona v naslednjih dveh letih celo pridobila 4,03 milijona evrov in sicer, zaradi ukinitve prenehanja usklajevanja nadomestil iz tega zakona in to bo na račun približno 20 tisoč upravičencev boste tako prihranili 4 milijone evrov se pravi 200 evrov na upravičenca. / nerazumljivo/ razumem, če bi jaz bila finančna ministrica, ki daje odpustke bogati kapitalski eliti in bi s tem zvrtala luknjo v proračun bi seveda od ostalih ministrstev zahtevala, da se potrudijo, da so kreativni in da vsak prihrani nekaj milijončkov, da se, potem to nazaj nekako povrne. Jaz to popolnoma razumem, da imate vi še dekrete in da je pa treba to, vendarle zapakirati v neko dopadljivo embalažo in reči kaj vse smo mi sedaj spet naredili. Mislim, ne vem, to je sprevrženo ali pa vas muči, da vam ni uspela tista zgodba z dodatkom na delovno aktivnost? Tam ste tudi hoteli prihraniti 1,6 milijona na račun res najrevnejših vedno nastradajo ljudje ali so to najrevnejši ali so to porodnice nekdo pač nasrka. Zakaj? Zato, ker tista bogata kapitalska elita pač nikoli ne nasrka tista vedno dobi darila v obliki davčnih odpustkov. Tudi dobro se sliši, da boste odpravili diskriminacijo tujcev, ampak ko potem spet greš natančno brati, ko odpreš vrata te hiše z lepo fasado in stopiš v prostor se pravi v zakon in ga natančno prebereš kaj ugotoviš? Ja seveda to je bilo treba napisati, ker pač smo dobili opomin Evropske komisije in pač je to treba napisati, ampak fino pa je, da ta evropska direktiva omogoča, dopušča neke določene omejitve, ki jih lahko ali pa jih ne udejanjiš, nisi zavezan, da jih udejanjiš to samo dopušča, ampak ne bodi ga len naše ministrstvo in naša Vlada se striktno drži največjih možnih omejitev, ki jih ta direktiva omogoča. In sicer, predlagate, da do družinskih prejemkov niso upravičeni tisti državljani tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delo na ozemlju Republike Slovenije za obdobje krajših od šestih mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili v Republiko Slovenijo sprejeti za namen študija ali državljani tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma. Tako ena študentka iz tretje države, ki pri nas živi in študira in ima otroka pač ni upravičena do enakih pravic kot to velja za naše državljane in državljanke Evropske unije, ampak da se pa lepo sliši in da kozmetika deluje piše kako se odpravlja diskriminacija pa se v resnici pač zelo zamejeno odpravlja.

Na nekaj zelo bistvenega bi še rada opozorila. Po predlogu Vlade se bodo najnižje osnove za izračun nadomestila se pravi najnižje nadomestilo ter starševski dodatek dvignili na 402 evra neto pa ne sedaj kot sem rekla, ampak 1. januarja 2022. Tukaj govorimo o dejansko osnovnem znesku minimalnega dohodka, ki naj bi preprečeval revščino. Polna usta so nas boja proti revščini, ampak mi moramo to očitno vedno znova poudarjati pa se nas ne sliši. Namreč minimalni življenjski stroški izračunani leta 2017 na podlagi podatkov iz leta 2016 s strani uradne institucije znašajo po zakonu 613 evrov. Predsedujoča, prosim, če lahko umirite prisotne, da lahko povem v miru do konca, ker jaz pač spoštljivo poslušam ostale pa upam, da vsaj toliko zmorete. To je pač 613 evrov to je prag absolutne revščine in to ni neka statistična kategorija, ampak je prag dejanske revščine izračunan na podlagi dejanske porabe gospodinjstev na podlagi cen življenjskih stroškov osnovne košarice dobrin, kar predpisuje Institut za javno zdravje. Mi tukaj govorimo o 402 evrih dobro. Obstaja tudi kratkoročni minimalni življenjski stroški in ti so izračunani na 442 evrov, se pravi, še ta 402 evra sta pod tem kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški pa ne bom se spuščala več dalje, v redu 402 evra, ko bi jih vsaj sedaj dobili s 1. januarjem 2020, ampak ne, dobili jih bomo 1. januarja leta 2022. Glede na to, da se vsakih šest let to preračunava bo ta zadeva 402 evra držala kakšno leto pa pol niti toliko ne na tej številki, potem pa bo neka druga številka izračunana in zato nam ta metodologija, da se zapiše 402 evra pač ne stoji, boljše bi bilo to urejati na drug način in sicer skladno z nekimi glede na dvig socialne pomoči. Se pravi socialna pomoč se bo dvignila nadomestilo se pa ne bo dvignilo. Če ti striktno številko zapišeš v zakon je to tako dokler te ti številke z novelo ne spremeniš, zaradi tega smo v Levici pripravili vrsto amandmajev, ki te določene težave odpravljajo. Predvsem pa bi zelo rešili zadevo, če bi ta zakon v celoti začel veljati s 1. 1. 2020 kot je bilo prvotno mišljeno in zato z amandmajem recimo k 21. in 23. členu predlagamo, da naj porodnica ter starši že z naslednjim letom postane upravičenci do najnižjih nadomestil in starševskega dodatka vsaj v višini 402 evra mesečno, čeprav bi se temu 402 evroma dalo kot sem že prej pokazala oporekati, ampak pustimo na 402 evra. To je res najmanj, kar bi se na tej točki dalo narediti. Ne gre v resnici za velike proračunske izdatke gre pa za odpravo velikih krivic in sedaj pač imejmo pred očmi mali izdatki odprava velikih krivic. Za enkrat se bom na tej točki ustavila, potem pa, ko bomo debatirali še o amandmajih lahko še kaj dodatno pojasnim.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič

Hvala.

Jaz bi samo rekla tako kot običajno bomo pri tem 1. členu in prvem amandmaju opravili tudi splošno razpravo, pri ostalih pa se bomo bolj držali vsebine posameznega amandmaja.

Naslednja prijavljena je Janja Sluga, izvolite.

Hvala lepa.

Najprej je treba povedati, da so pravice, ki jih danes obravnavamo o pričajočem zakonu tiste, ki dejansko imajo zelo pomembno vlogo pri usklajevanju poklicnega in pa družinskega življenja in govorimo o zelo pomembnih pravicah, za katere pa primerjalno, če gledamo ostale evropske države lahko rečemo, da ima Slovenija to področje zelo dobro urejeno in da so tudi pravice, ki pripadajo staršem iz tega vidika ali pa rejnikom ali posvojiteljem, ko rečem staršem mislim tukaj vse zelo dobro urejene in drugi pravice, ko govorimo o sami njihovi višini pa, če se pogovarjamo o višini nadomestil ali pa o dolžini trajanja posamezne pravice lahko rečemo, da smo primerjalno gledano kar pri vrhu. Imamo pa v Sloveniji eno drugo težavo, ko govorimo o relativno nizki stopnji izrabe starševskega dopusta s strani predvsem očetov. Če pogledamo številke je delež očetov, ki izrabijo starševski dopust vsa ta leta približno enak in znaša komaj med 6 in 7 odstotki, kar bi bilo zelo dobro nagovoriti. Ko vprašaš mlade kaj menijo, da bi bilo tisto, kar bi vplivalo na izrabo tega dopusta večina odgovori, da bi si starša seveda govorim o mladih do 30 let ta dopust morala enakomerno razdeliti in to potrjuje to, o čemer se ves čas pogovarjamo, da mladi generacije nekako enakost med spoloma veliko pomeni in tudi imajo v bistvu mnenje, da je skrb za otroke enakovredna naloga obeh staršev. Naloga države je seveda, da potem to na ta način tudi spodbuja in ponuja to možnost enakomerne izrabe starševskega dopusta za matere in za očete. Če pa govorimo o sami izrabi očetovskega dopusta v Sloveniji je pa tudi ta relativno konstantna in tudi višja to je pa okoli 80 odstotkov je istih očetov, ki pa izrabi teh 15 dni dopusta ti pa še vseeno med bom rekla najtehtnejšimi razlogi za ne izrabo navajajo nerazumevanje delodajalcev, nadrejenih in pa sodelavcev. To je eden od poglavitnih razlogov, zato je tudi ena od rešitev te problematike gotovo dvig neke stopnje osveščenosti in informiranosti torej ne samo staršev, ampak tudi delodajalcev, da bi očete nekako bolj spodbudili k izrabi očetovskega dopusta seveda, če bi delodajalci imeli za to bistveno več posluha.

Rešitve, ki so predlagane v tej noveli so naslednji. Potrebno je tukaj povedati, da nekatere stopijo v veljavo takoj, da ne bomo tako se pogovarjali kot, da je to vse čez dve, tri, pet, deset let. Če preberemo zelo natančno vidimo, da nekatere stopijo v veljavo takoj druge pa malo kasneje. Gremo po vrsti. Očetom se ob rojstvu ali pa posvojitvi dvojčkov ali več otrok do končanega 1. razreda osnovne šole najstarejšega otroka očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega otroka s 1. januarjem. Pravico do starševskega dopusta se uvaja tudi za rejnike torej v trajanju 30 dni. Dvig najnižjega izplačila materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila se res dvigne na 532 evrov bruto oziroma 402 evra neto, kar se enači z višino denarne socialne pomoči to pa res prihaja s 1. januarjem 2022. Dvig starševskega dodatka za tiste matere, ki niso bile zavarovane za starševsko varstvo torej govorimo o nezaposlenih materah in študentkah ravno tako na 402 evra mesečno. Predlog novele tudi črta določbo o izplačilu pomoči ob rojstvu otroka, ki je bila v prejšnji verziji zakona namenjena, da se s 1. januarjem spremeni v dobroimetje, ampak kot smo slišali pojasnilo ministrice bi bil tak način nesorazmerno visok strošek, zaradi tega se tudi ta določba črta in ostaja kot je bilo do sedaj. Kar zadeva pa odpravo neskladnosti zakona z direktivo ne bo držalo, kar je bilo sedaj povedano s strani moje predgovornice. Najprej se spreminja začasno oziroma stalno prebivališče v začasno prebivališče kot razlog oziroma kot pogoj pri uveljavljanju pravic do starševskega dodatka, do pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za nego otroka in za delno plačilo za izgubljeni dohodek ravno tako pa tudi dodatek za veliko družino, vendar pa ne drži, kar je rekla kolegica, da ne bodo te pravice pripadale tistim, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije manj kot 6 mesecev, to ne drži. Upam da ste si dobro prebrali, to ne drži! Do pravic do družinskih prejemkov bodo upravičeni tudi državljanih tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije za obdobje krajše od šestih mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namen študija in tisti, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma, verjetno ste brali kakšen amandma pa ste, potem narobe prebrali.

Do delnega plačila za izgubljeni dohodek bosta upravičena oba starša hkrati, kadar oba starša delata krajši delovni čas od polnega seveda ne več kot 40 ur tedensko. Kar pa zadeva usklajevanje materinskih, očetovskih in starševskih nadomestil je pa tako. Starševski dodatek se še vedno usklajuje kljub temu, da je navedena tukaj številka, ampak se usklajuje. Res pa se ne bodo usklajevala materinska, očetovska in starševska nadomestila, zakaj? Zato, ker so odmerjena v 100 % plače, ki jo je nekdo prejemal zadnjih 12 mesecev in bi takšno usklajevanje pomenilo, da bi v bistvu namestilo, ki bi moralo biti v višini plače postalo, kar na enkrat višje kot bi bila pa plača zadnjih 12 mesecev. Če pomislimo malo po neki logiki seveda to ni namen te določbe. Namen te določbe je prejemati znesek v višini plače ne pa več kot je bila plača. Tako, da zagotovo so spremembe, ki jih ta zakon prinaša pozitivne. Še enkrat, ponavljam, da proračunska vreča ima dno tako kot vse ostale, nekatere so izvedljive takoj, nekatere so določene z zamikom zagotovo pa je bolje, da so določene kot pa, da jih ne bi bilo.

Mojca Žnidarič

Repliko ima gospa Sukič.

Izvolite.