25. redna seja

Odbor za finance

19. 9. 2020
podatki objavljeni: 19. 9. 2020 v pregledu

Transkript

Spoštovani gospe in gospodje, kolegice poslanke, kolegi poslanci, lepo pozdravljeni! Začenjam 25. redno sejo Odbora za finance.  Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kdorkoli od poslank ali poslancev zadržan. Prav tako do tega trenutka nisem prejel nobenih pooblastil za nadomeščanje.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov, v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil poslan v gradivu.    Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020. Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru ga v obravnavo pošilja na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.  K tej točki dnevnega reda so vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta in Sodnega sveta. Prejel sem opravičilo Sodnega sveta.  Prejeli ste tudi oziroma smo prejeli dodatna gradiva: mnenja zainteresiranih delovnih teles, oceno Fiskalnega sveta, mnenje Sodnega sveta, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta in mnenje Državnega sveta. Danes ste na klop prejeli tudi pregled amandmajev. / medsebojni pogovor/ Še niso? Bo. V pregled amandmajev je v pripravi in ga boste v najkrajšem času prejeli na klop.  Odbor bo Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 obravnaval na podlagi četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev, ter amandmaje matičnega delovnega telesa.  Do izteka roka za vložitev amandmajev, to se pravi, do 18. septembra letos, so kvalificirani predlagatelji vložili 62 amandmajev, od tega sta bila 2 nepravilno vložena, tudi nista uvrščena v pregled amandmajev. Predlagatelji so o nepravilnosti bili obveščeni po elektronski pošti, vendar amandmajev niso popravili. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje in predloge za amandmaje odbora. Obveščam vas, da zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih predlogov amandmajev.   Zdaj bomo prešli na uvodne predstavitve, ki jih bomo naredili po naslednjem vrstnem redu: najprej Vlada, potem predstavniki zainteresiranih delovnih teles, potem predstavnica Umarja, nato predsednik Fiskalnega sveta in za njim še odziv Vlade na stališče Fiskalnega sveta.  Za uvod torej dajem besedo predstavniku Vlade, to je v tem primeru minister za finance, gospod Andrej Šircelj.  Izvolite, prosim.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, povabljeni, spoštovani gostje, gospe in gospodje.  Proračun za leto 2020 je bil pripravljen še v letu 2019 in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot so danes in kot so se zgodila v letu 2020, predvsem od tistega trenutka naprej, ko je bila razglašena v državi epidemija. S tega zornega kota, je seveda proračun, osnovni proračun, za leto 2020, ni odražal razmer, v katerih dejansko danes živimo. In, ker tega ni odražal, je nujno treba narediti popravek tega proračuna. To je tudi določeno v zakonu, in sicer, da Vlada do 1. septembra predloži    2. TRAK: (AB) – 12.05    (nadaljevanje) Državnemu zboru popravek oziroma rebalans proračuna Državnemu zboru in ta proračun je sedaj pred vami. V prvem proračunu, osnovnem proračunu je bila načrtovana gospodarska rast. Seveda ni bilo načrtovanega nobenega izrednega dogodka kot se je zgodil, epidemija, zaradi tega smo na podlagi novih razmer prilagodili ta proračun. Vlada, ki je začela delovati v sredini marca je takoj sprejela ustrezne ukrepe, zato, da smo zagotovili v prvi vrsti zdravje, da smo zagotovili zdravstveno varstvo za ljudi in da smo blažili posledice epidemije, tako pri prebivalstvu kot pri gospodarstvu.   Rezultati takih postopkov in teh zakonov in teh ukrepov so seveda vidni tako na gospodarskem področju, kot tudi na pri prebivalstvu. Zaradi epidemije je bilo tudi določeno tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji, da ne veljajo več fiskalne omejitve oziroma omejitve na strani odhodkov. Govorim o 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu. Zaradi tega so odhodki danes načrtovani bistveno več kot so prihodki. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada takoj sprejela, se je bilo treba tudi dodatno zadolžiti.  Situacija v kateri smo poslovali od marca do septembra, je bila lahko rečem izredna, glede na normalno poslovanje. Ukrepi so bili naslovljeni predvsem temu, da podjetja ne propadejo, da se zagotovijo delovna mesta in da se seveda poveča tudi državna poraba. Ta kriza ni enaka krizi, ki se je zgodila pred dvanajstimi leti, leta 2007 in leta 2008, katere posledice smo v tej državi pri tem imeli tja do leta 2012, 2013. Ta kriza temelji na tem, da govorimo o manjšem povpraševanju prebivalstva. Govorimo na drugi strani o večji vlogi države na trgu, ravno z ekspanzivno fiskalno politiko. Ravno s tem, da država dejansko posega tako na gospodarsko, kot na socialno področje.   Razlika je tudi na finančnem področju. Danes imamo na finančnem področju likvidnost zagotovljeno. Imamo večjo likvidnost, kot je bila likvidnost v prejšnji krizi in na drugi strani imamo seveda tudi likvidnost prebivalstva in likvidnost gospodarstva takšno, da je finančni sistem popolnoma stabilen. V prejšnji krizi je bilo povečano povpraševanje prebivalstva, tudi gospodarstva, bilo je več kreditov, naredili so se tako imenovani baloni in zaradi tega je bila seveda tudi manjša likvidnost. Z drugimi besedami, veliko besed je bilo glede primerjave te krize s krizo v letu 2007 in 2008, ampak vsi ti podatki, ki sem jih tukaj navedel, kažejo na to, da kriza, da krizi nista primerljivi. Že v svojih ekonomskih in finančnih značilnostih. Večja vloge države danes pomeni tudi seveda to, da je dejansko denarja na trgu več. Denarja na trgu je več. Za trg posegov Evropske centralne banke in nenazadnje zaradi zadnjega posega Evropske komisije. To se je zgodilo prvič in je zgodovinski trenutek, ko je dejansko Evropska komisija posegla na trg s tem, da bo enostavno zagotovila    3. TRAK: (IP) – 12.10    (nadaljevanje) posojila. Temu je prilagojen tudi proračun. Za blažitev posledic epidemije je v proračunu ocenjeno, da je teh ukrepov v višini 3,1 milijarde evrov. Na podlagi podatkov do januar-avgust to pomeni, da so se povečali iz države, in to je tudi, s strani države, transferji posameznikom in gospodarstvom za 32 % glede na prvotni proračun.   Tudi drugi transferji, predvsem socialni transferji, so se povečali za več kot 20 %. Stroški dela so se povečali za 8,1 %, to so seveda vključeni dodatni dohodki, predvsem tistih, ki so imeli seveda bolj zahtevno delo v tem času. Materialni stroški, gre za povečanje 0,8 %, in gre seveda tudi za zmanjšanje investicij.   Po drugi strani seveda lahko ocenjujemo, da, in dejansko je prišlo, predvsem v mesecih marec-junij do izjemnega padca prihodkov državnega proračuna. Davek od dohodkov oziroma prihodkov davkov dohodkov zbranih oseb so se zmanjšali skoraj za eno tretjino. Dohodnina za 16,5 %. Trošarina za 13,5 % in davek na dodano vrednost prihodki za 11,4 %. Vse to je dejansko nova situacija, je nova realnost, v kateri mora Vlada ravnati, ravnati predvsem tako, da zagotovi nemoteno delovanje gospodarstva in da zagotovi seveda ustrezen standard ljudi.   Omenil sem tudi Evropsko komisijo. Tukaj je, kot veste, Slovenija pridobila dodatnih skoraj 12 milijard denarja, nekaj povratnega, nekaj nepovratnega. Zaradi tega bo prišlo tudi verjetno do tega, da bomo, da bodo lastni viri Evropske unije novi in seveda tudi drugačni.   Danes seveda tako govorimo o ekspanzivni denarji politiki, in temu sledi seveda tudi ta proračun. S tega zornega kota so bili ukrepi v štirih paketih ukrepov, štirih zakonih, PKP1, 2, 3 in 4, po naši oceni uspešni, dosegli so svoj cilj, dosegli so to, da ni prišlo do enormne nezaposlenosti, nezaposlenost se dejansko umirja, z drugimi besedami, ne prihaja več do povečanja v zadnjih mesecih, in seveda do tega, da enostavno gospodarstvo ni prenehalo v celoti delovati, še več, predvsem v mesecu juliju in avgustu podatki tudi o prihodkih kažejo, da se finančna situacija stabilizira.   Z drugimi besedami, prihodki iz glavnih virov, to se pravi dohodnine, davkov, dohodkov, pravnih oseb, davka na dodano vrednost, se približujejo ravni iz leta 2019. to kaže tudi na učinkovitost in uspešnost teh ukrepov. Vendar morali smo se zadolžiti, morali smo se dodatno zadolžiti, in sedaj tisti cilj, o katerem je bilo govora v letu 2019, da bomo dosegli maastrichski kriterij, je oddaljen. Če govorimo o bruto družbenem proizvodu, potem je dolg države tukaj se povečal in je ocenjen na 82,4 %. Vse bonitetne agencije, ki so ocenjevale Slovenijo, so za države iste ocene. Z drugimi besedami, bonitetne ocene Slovenije niso padle.   Glede na to, da so se tudi druge države Evropske unije dodatno zadolžile, Evropa, se opravičujem, Slovenija še vedno    4. TRAK: (MT) – 12.25    (nadaljevanje) spada, oziroma se uvršča med države, ki so v prvi polovici najmanj zadolženih držav. Seveda takšno politiko nam priznavajo tudi bonitetne agencije in seveda to kaže tudi na obrestne mere desetletnih obveznic, ki veljajo za Slovenijo in te obrestne mere so ugodne, so tam okoli 0 odstotkov, enkrat več, enkrat manj, ampak tukaj nekje se gibljejo. Z drugimi besedami, to je relativno ugoden položaj Slovenije. Če sem govoril o povečanih odhodkih na eni strani in zmanjšanih prihodkih na drugi strani, poem moramo seveda potegniti tudi rezultat tega in seveda to je primanjkljaj, ki je ocenjen na 4 milijarde 202 milijona za leto 2020. Kot rezultat povečanih odhodkov na eni strani in na drugi strani kot rezultat zmanjšanih prihodkov. Dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun je 13,3 milijarde evrov, 4,2 milijarde evrov pomeni seveda 9,3 odstotka bruto družbenega proizvoda na podlagi zadnjih napovedi. Pričakujem, da bodo napovedi, naslednje napovedi ugodnejše, kot so bile prejšnje. Pričakujem tudi, da bodo seveda tudi, ne samo napovedi bruto družbenega proizvoda, ampak tudi ostali makroekonomski kazalci, tako na področju izvoza, domače potrošnje in tako naprej, tudi tam dejansko ugodnejši.  V okviru proračuna Državnega zbora smo ločeno vodili in ločeno vodimo tiste izdatke, ki so povezani z Covidom in tiste izdatke, ki niso povezani s Covidom, seveda, nekateri izdatki so neposredno povezani s pandemijo, drugi izdatki posredno in seveda večkrat se je pojavila ta meja, ali je nekaj povezano, ali ni nekaj, posredno, neposredno in tako naprej, o tem seveda lahko teče razprava, o tem smo tudi pripravljali na strokovno razpravo, o tem bo treba dejansko potegniti tudi celotno sliko v zvezi s tem. Pri tem bi rad povedal, da, razen tega, da je v proračunu, bom rekel, nekako usklajeno med ministrstvi celotna poraba, kar z drugimi besedami pomeni, da tista ministrstva, ki imajo nominalno morda manjše odhodke, dejansko je to zaradi tega, ker je prišlo do spremembe odhodkov zaradi tega, ker nekaj ni bilo možno narediti zaradi epidemije in zaradi tega so se seveda odhodki spremenili, vendar po drugi strani so ostali odhodki dejansko na tej ravni usklajeni. 2,6 milijarde od 3,1 milijarde odhodkov je v tem primeru neposredno namenjeno za financiranje sprejetih ukrepov v povezavi z epidemijo in 0,5 milijarde odhodkov je povezanih s posrednimi učinki epidemije. Tukaj govorimo o avtomatičnih stabilizatorjih, povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za socialne blagajne, investicije za podporo zagonu gospodarstva.  Ob tem, spoštovani, bi vas seveda rad seznanil tudi s tem, da so ostale blagajne javnega financiranja stabilne. Iz državnega proračuna redno plačujemo pokojninski blagajni in zdravstveni blagajni. Do sedaj smo pokojninski blagajni nakazali 611 milijonov evrov, zdravstveni blagajni 149 milijonov evrov in tukaj smo dejansko iz državnega proračuna pokrili izpad prispevkov za bolniške, za dodatne,     5. TRAK: (IP) – 12.20    (nadaljevanje) za dodatke k plačam javnih zavodov in podobno. S tega zornega kota lahko rečem, da tudi seveda če omenim še občinsko blagajno, lahko rečem, da so, da je stanje na področju financ stabilno, lahko zagotovim tudi, da je likvidnost gospodarstva stabilna, in lahko zagotovim tudi to, da posamezniki, gospodinjstva dobivajo prejemke tudi zato, da krijejo morebitne dodatne stroške v povezavi z epidemijo.   Še nekaj besed, kako naprej. In čemu je seveda namenjen tudi ta proračun in seveda namenjen bo tudi naslednji proračun za leto 2021 in leto 2022. V Vladi bomo ekonomske, finančne in socialne politike usmerili v to, da bomo na eni strani zagotavljali delovna mesta, da bomo zagotavljali dodatne investicije, tudi s tako imenovanim evropskim denarjem, da bomo skrbeli za povečanje kvalitete zdravstvenih storitev, tukaj so potrebne seveda tudi določene reforme, in da bomo skrbeli za oskrbo starejših ljudi. Govorim o tako imenovani dolgoročni oskrbi.   Za gospodarstvo je seveda pomembna likvidnost, ki je zagotovljena, in vsekakor pomembno je tudi, da bo gospodarstvo poslovalo administrativno razbremenjeno. Z drugimi besedami, da bomo dejansko odpravili administrativne in birokratske ovire. Tudi evropska politika, če želite, tudi evropska finančna politika gre v smer zagotavljanja delovnih mest, kar z drugimi besedami pomeni, da glede na to, da smo velik izvoznik, da je Slovenija velik izvoznik oziroma slovensko gospodarstvo, pomeni optimizem za gospodarstvo v nadaljnjih mesecih in letih. To seveda tudi z drugimi besedami pomeni, da je nujno treba zagotoviti vse ukrepe, da se širjenje virusa omeji oziroma dejansko odpravi. To najbrž takrat, ko bo enostavno, ko bomo imeli ustrezno zdravilo oziroma cepivo. Takrat bodo tveganja verjetno bistveno zmanjšana, kot zdaj.  Tveganja danes glede epidemije še vedno ostajajo. Zaradi tega je seveda predvidena v proračunu tudi večja proračunska rezerva. Proračunska rezerva zato, da na drugi strani zagotovimo delovanje gospodarstva in seveda tudi delovanja vseh vitalnih služb v primeru, če bi se virus še naprej razširjal z veliko večjo močjo in predvsem, da bi okužil veliko več ljudi.   Proračun za leto 2020 je pripravljen na realnih osnovah glede na situacijo, v kateri živimo. Predlagam, da ga sprejmete oziroma podprete.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.   Zdaj prehajamo na poročila zainteresiranih delovnih teles. V pisni obliki smo, gospe in gospodje, prejeli 15 poročil. Od tistih poslancev in poslank, ki so tukaj prisotni in so navedeni kot poročevalci, ugotavljam, da so prisotni sami poslanci, nobene poslanke, zato predlagam, gospodje kolegi eno zadevo, v kolikor želite tudi ustno predstaviti, da to naredite na kar se da racionalen in kratek način, da se orientirate izključno na tisto, kar je bilo povedano v razpravi, ponovno pa poudarjam, da nobeno od zainteresiranih delovnih teles ni oblikovalo nobenega amandmaja k rebalansu proračuna.     6. TRAK: (VP) 12.25    (nadaljevanje) In zdaj gremo po vrsti.  Najprej sprašujem poslanca Janija Ivanušo ali želi predstaviti mnenje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V redu, hvala lepa, kolega Ivanuša.  Kolega Ferjan, ali želite predstaviti mnenje Odbora za pravosodje? Hvala, smo dobili v pisni obliki.   Kolega Primož Siter, ali želite predstaviti mnenje Odbora za kulturo?  Izvolite, imate besedo.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.  Članice in člani Odbora za kulturo so me prosili, da to storim, zato bom to tudi storil. Bom, kot ste predlagali, poskusil biti čim bolj racionalen, čeprav pa bi rad, časovno racionalen, čeprav pa bi rad izpostavil nekaj vsebinskih stvari, ki pa so le prišle na dan tokom razprave.   Torej Odbor za kulturo je na 23. seji 10. septembra kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. členi odbora so bili seznanjeni s predlogom proračuna, pripombami sindikata kulture in narave Slovenije in javnim pismom društva Asociacija. Predstavnica ministrstva za finance Janja Žakelj je predstavila ključne okvirje, v katerih je pripravljen predlog rebalansa proračuna za leto 2020. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc pa je povedala, da se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu z rebalansom proračuna zmanjšujejo za 8,3 milijona evrov. Integralna sredstva se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2020 glede na sprejeti proračun zmanjšujejo za 2,4 milijona. Ali gre to delno na račun prenosa nalog službe za državne proslave in generalni sekretariat Vlade in protokol.   Dejansko se integralna sredstva v globalu znižujejo 1,9 milijona evrov, kar je posledica začasnega zadržanja izvrševanja proračuna 14. 3. zaradi epidemije COVID-19, saj od meseca marca ni bilo več dovoljeno prevzemanje novih obveznosti.  Poudarila je – predstavnica ministrstva -, da javni zavodi na področju kulture v celoti ohranjajo sredstva, ki so bila predvidena. Kljub temu, da se določeni programi v času epidemije niso izvajali, s čimer jim želijo na ministrstvu zagotoviti finančno stabilnost.  Potem pa razprava. V njej so bili opozicijski člani odbora kritični do predlaganega rebalansa, ki ima po njihovem mnenju v celoti napačno zastavljene prioritete in kaže na to, da kultura ni prioriteta te Vlade.   Ministrstvo za kulturo z rebalansom dodatno poglablja krizo vitalnih kulturnih ustanov in onemogoča, da bi iz krize izšle materialno in vsebinsko prenovljene. Ob tem so opozorili na več odprtih vprašanj, katerih reševanje se z zmanjševanjem sredstev na kulturnem področju zaostruje in časovno zamika v nedoločeno prihodnost, na primer financiranje oziroma izplačilo preostanka pogodbenega zneska lokalnim medijem s statusom posebnega pomena. Časovnica realizacije sredstev, ki naj bi jih zagotovil Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – problematika arhivov, energetska sanacija SNG Maribor, olajšave za zasebnike in sponzorje, ki želijo vlagati v kulturo, problematika centralizacije kulturnega razvoja, dve tretjini denarja je namreč namenjena za kulturo osrednjeslovenski regiji, realizacija potreb celotnega kulturnega sektorja v proračunu. Pa zamrznitev sredstev za knjigo in film, krčenje sredstev za umetnostne programe, priprava razpisov na podlagi Zakona o kulturnem evru, pokritje izgub javnih zavodov, ki ne morejo z vstopninami pokrivati svojega dela programa. Zagotovitev sredstev namenjenih vpis slovenskih kulturnih spomenikov pri Unescu, reševanje položaja samozaposlenih v kulturi, namreč neplačevanje socialnih prispevkov, zagotovitev dodatnih sredstev za RTV Slo, izpolnjevanje zaveze iz sporazuma z Vlado, zanemarjanje kulturne dediščine, zagotavljanje kohezijskih sredstev, financiranje delovanja Slovenskega filmskega centra, obnova SMC Gorica, Nova Gorica, pa Lipica, Postojnska jama, uvedba začasnega univerzalnega temeljnega dohodka, uvedbo bonov oziroma voucherjev n področju kulture, problematika panog vezanih na javne prireditve in zbiranja.   Predsednica odbora je pristojne opomnila in jih pozvala k spoštovanju zaveze iz sklepa, ki ga je odbor leta 2018 soglasno sprejel, sorazmerna letna zvišana poračuna za film do leta 2022. izpostavljeno je bilo mnenje, da bi morala Vlada kulturi pomagati, da si po epidemiji opomore. Namesto tega krči sredstva in jo sistematično uničuje. Smo na točki, ki govorimo o njenem preživetju. Kultura smo ljudje, ki kot družba rastemo in se razvijamo skozi jezik, glasbo, umetnost, književnost, ustvarjalnost in tako naprej. Na teh temeljih se piše zgodovina naroda. Odvzem sredstev kulturi izpričuje Vladno politiko, ki ji ni mar za kulturo lastnega naroda.  Koalicijska poslanca sta menila, da gre zmanjševanje sredstev v predlogu    7. TRAK: (TB) – 12.30    (nadaljevanje) rebalansa proračuna tudi na račun kulturnih prireditev, ki niso bile izvedene, pri čemer je pomembno tudi to, kako in za kakšne projekte so sredstva porabljena. Predstavniki ministrstva so v odgovorih med drugim pojasnili, da je bilo Ministrstvo za kulturo v času epidemije deležno interventnih sredstev iz proračunov drugih ministrstev, zato sedanji rebalans proračuna ne odraža slike, koliko je država dejansko namenila interventnih sredstev za kulturnike.  Poslanska skupina Levica je oblikovala predloge za amandmaje odbora, s katerimi je želela povrniti znižana sredstva nekaterim podprogramom, v okviru politike kultura in civilna družba in sicer, nagrade in socialne pravice na področju kulture, mediji in avdiovizualna kultura, varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost, založništvo in umetnostni programi.  Po zaključeni razpravi odbor amandmajev ni sprejel. Odbor za kulturo torej ni oblikoval svojih amandmajev k Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, kolega Siter.  Zdaj sprašujem poslanca Ljuba Žnidarja, ali želi podati poročilo oziroma mnenje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor? Smo prejeli v pisni obliki, hvala lepa.  In ostane nam še samo Odbor za zdravstvo. Kolega Jožeta Lenarta sprašujem… Želite? (Da.)  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Vsi smo dobili v UDIS pisno poročilo. Je kar dosti obsežno in opozarja na številno problematiko na tem področju. Seveda si zdajle ne bi privoščil, da bi si vzel toliko časa, da vse to preberem in želim, da se tudi s tem seznanite. Seveda pa, so poslanci na tem odboru opozorili na številne probleme na tem področju, saj praktično kriza nastaja iz tega sektorja. Vse je temu usmerjeno. Tudi prej so že bili problemi, so, in pričakujemo, da, verjetno v tem rebalansu ne bomo mogli rešit, sploh dolgoročno, te problematike, moramo pa potem skrbno načrtovati za proračun 2021/2022, kjer bomo te racionalizacije na tem področju morali reševati.  Hvala.
Hvala, poslanec Lenart.  Tule me je kolega Siter korektno obvestil, da ima še eno poročilo in sicer, je to mnenje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Seja te komisije je potekala za zaprtimi vrati, zato, ker je bilo gradivo označeno s stopnjo zaupnosti Interno. Temu se bo naš kolega Siter seveda prilagodil. Zdaj pa vam dajem besedo.  Izvolite.
Ja, hvala lepa.  Je pa to mnenje odbora oziroma komisije, tudi javno objavljeno, tako da, z gledišča zaupnosti informacij ni vprašljivo.  Torej, Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na 12. nujni seji 16. septembra obravnavala Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Kot rečeno, seja Komisije je potekala zaprta za javnost. Predstavnik Ministrstva za finance, Aleš Lovše, je v uvodni predstavitvi predstavil splošne smernice, glede splošnega dela predloga rebalansa proračuna in, podrobneje je predstavil primerjavo med sprejetim proračunom za leto 2020 in predlogom rebalansa pri proračunskem uporabniku, torej Ministrstvu za obrambo, pri politiki obramba in zaščita, kjer se predvideva znižanje sredstev v višini približno 50 milijonov evrov in pri proračunskemu uporabniku Ministrstvo za notranje zadeve, v okviru politike notranje zadeve in varnost, ki je predlog rebalansa v primerjavi s sprejetim proračunom, predvideva povečanje sredstev za približno 17 milijonov.  Po podanem kratkem stališču državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, dr. Antona Olaja, glede predloga rebalansa v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve, je namestnik generalnega direktorja policije, Tomaž Pečjak, poudaril, da je policija s predlogom rebalansa pridobila znatna sredstva, v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020. Glede politike notranje zadeve in varnost je podrobneje predstavil program policijska in kriminalistična dejavnost, ki vsebuje tri podprograme, in sicer, javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, kriminalistična dejavnost, ter zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih. Nato je pojasnil, da pri določenih investicijah niso mogli izvesti nakupa, saj je zakonodaja še v pripravi oziroma v usklajevanju.  Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Uroš Lampret, je poudaril, da so na ministrstvu pri predlogu rebalansa poskušali doseči v največji možni meri oziroma slediti izhodišču, da je treba za obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo, zagotoviti ustrezne kadrovske, materialne in finančne pogoje za njen razvoj in njeno učinkovito delo. S predlogom    8. TRAK: (AB) – 12.35    (nadaljevanje) in finančne pogoje za njen razvoj in njeno učinkovito delo. S predlogom rebalansa se boda sredstva OVS v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšala, vendar po mnenju državnega sekretarja navedeno zmanjšanje ne bo imelo posledic na delovanje OVS ter na predviden razvoj v naslednjih letih.   Članice in člani komisije so tokom predstavitve dobili tudi vpogled v finančni načrt OVS, stopnji tajnosti, ki ga je podrobneje predstavil v. d. generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe, Ministrstva za obrambo dr. Jaroš Britovšek. Potem pa direktor Slovensko obveščevalno varnostne agencije, Janez Tušek, je med drugim podal tudi svoje stališče, ki se nanaša na obrazložitev na predloga rebalansa proračuna za leto 2020, ki pa je tudi označen na stopnjo z interno stopnjo, s stopnjo tajnosti interno.  Razprave članic in članov komisije ni bilo. Komisija pod predlogom rebalansa tudi ni oblikovala svojih amandmajev.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala poslanec Siter.  Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Zdaj je na vrsti direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospa Marijana Bednaš.   Izvolite prosim.    MARIJANA BEDNAŠ: Hvala lepa. Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni!  Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je skladno z Zakonom o interventnih ukrepih na javno finančnem področju pripravljen na podlagi poletne napovedi, ki smo jo na Umarju pripravili v začetku junija in javnosti predstavili 24. junija. Na tem odboru sem napoved že predstavila, zato v nadaljevanju nekaj informacij o trenutnih razmerah in obetih. Razmere so seveda ob prisotnosti virusa in zlasti ob ponovnem povečevanju števila okužb od začetka septembra negotove, zato lahko pričakujemo nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti, pa vendarle po globokem vpadu v drugem četrtletju, upadu gospodarske aktivnosti, ki je bil 13 odstoten. V tretjem in zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo povečanje aktivnosti. Bruto domači proizvod bo tako v drugi polovici leta sicer ostal nižji kot v enakem lanskem obdobju, vendar bodo medletni vpadi postopoma manjši.   V času od priprave poletne napovedi so tudi mednarodne inštitucije izboljšale napovedi za naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Junija in julija je po statističnih podatkih prišlo do odboja oziroma kar znatnega povečanja aktivnosti po upadu v aprilu in maju. Je prišlo se pravi do odboja v številnih dejavnostih. Tudi kazalniki zaupanja so se precej izboljšali. Tako v evrskem območju, kot v Sloveniji in k temu je po naši oceni v veliki meri prispeval tudi dogovor o obsežnem finančnem paketu, ki je povečal zaupanje vseh udeležencev. Seveda pa je pomembno, da se v prihodnosti pripravijo ustrezni načrti in da se tudi realizirajo tako v evrskem območju, kot v Sloveniji.  Trenutno so razmere tako nekoliko ugodnejše, kot smo ocenjevali junija, zato bo v odsotnosti strožjih zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in drugih evropskih državah upad bruto domačega proizvoda letos zelo verjetno malo manjši od predvidenega. To bomo predstavili v jesenski napovedi. Hkrati bi pa še enkrat, oziroma ponovno opozorili, da je trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer iz epidemiološkega vidika verjetno oziroma možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva oziroma ustreznih, učinkovitih zdravil.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Naslednji je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta, gospod Davorin Kračun.  Izvolite prosim.    DAVORIN KRAČUN: Spoštovani predsednik Polnar, minister Šircelj, spoštovani visoki zbor!  Fiskalni svet je spomladi ugotovil, da so izpolnjena merila iz 1. odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu in da je možno razglasiti izjemne okoliščine, v katerih je dovoljeno začasno odstopanje od doseganja srednjeročne uravnoteženosti. Takrat je to oceno Fiskalni svet sprejel samoiniciativno. To tudi zakon omogoča in s tem prihranil čas, da je bilo možno hitro ukrepanje. Že prihodnje leto pa ob odsotnosti razglašene epidemije Fiskalni svet    9. TRAK: (IP) – 12.40    (nadaljevanje) pričakuje od Vlade, da bo skladno z 2. odstavkom 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu argumentirano zaprosila za oceno glede nadaljnjega obstoja izjemnih okoliščin.   Gospodarsko oziroma na sploh stanje je slabo, torej imamo kritične zdravstvene razmere, imamo tudi globok upad gospodarske aktivnosti in tako je logično, da se tudi stanje, da se tudi stanje javnih financ močno poslabšalo. Seveda okolščine, okoliščine pač imajo oziroma spopad s temi okoliščinami ima svojo ceno, hkrati pa imamo tudi obilo diskrecijskega ukrepanja. In zaradi tega je potrebna še večja transparentnost kot običajno. Vlada je na zadržke, ki jih je fiskalni svet izrazil v svoji oceni, delno odgovorila v uradnem odzivu, predvsem v zvezi z obsežno rezervo in pa načrti glede zadolževanja.   Pač pa imamo problem pojasnitve pospešenega implicitne rasti proračunskih odhodkov v zadnjih mesecih leta. In to tistih proračunskih odhodkov, ki niso posledice epidemije. V zadnjih, torej tudi ti proračunski odhodki močno narastejo v primerjavi s prvimi sedmimi meseci tega leta, predvsem gre tukaj za odhodke za stroške dela, pa tudi izdatke za blago in storitve, transfere v skladu socialnega zavarovanja, torej gledamo na sklop, ki je ločen od tistega sklopa, ki je neposredno povezan z epidemijo. In zato bo fiskalni svet ob predstavitvi naslednjih proračunskih dokumentov posebno pozoren na ustrezno transparentnost razlage ključnih proračunskih postavk in politik.   Negotovosti je veliko, tako v domačem kot tudi v mednarodnem okolju, ampak zdaj imamo že polletne izkušnje, ne morem sicer reči, da se je v teh pol leta situacija izboljšala, ko gledamo epidemiološke razmere po svetu, se pravzaprav še vedno slabšajo. Ampak za pol leta izkušenj smo bogatejši, in zato negotovost ne more biti več izgovor za nepripravljenost oziroma odsotnost načrtovanja verodostojnih politik v naslednjih letih.   Tako kot bomo oktobra tukaj razpravljali o proračunih za prihodnji dve leti, bodo ukrepi, ki bodo v te proračune vključeni, ključnega pomena za to, v kakšni kondiciji bodo javne finance in gospodarstvo ob izhodu iz te krize. V prihodnjih letih bo na razpolago precej evropskih sredstev in dosedanje izkušnje Slovenije s črpanjem evropskih sredstev niso ravno najboljše. V naslednjih dveh letih bo potrebno evropska sredstva izkoriščati na način, ki bo v kar največji meri prispeval h krepitvi srednjeročnega gospodarskega potenciala in jih učinkovito usmeriti v področja, kjer so izzivi največji. Zdravstvo, raziskave in razvoj, trg dela, izzivi digitalizacije, nizkoogljična družba in podobna. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da bo večina skladov na voljo v obliki posojil in da bo javni dolg Slovenije še močno, močno narastel.   In tako je, to je potrebno imeti v mislih in    10. TRAK: (MT) – 12.45    (nadaljevanje) ceno, ki jo bomo plačali z visokim javnim dolgom, pravzaprav uporabiti za kar najbolj učinkovito izrabo teh sredstev. Ukrepi za omejitev epidemije, posledic epidemije so bili v Sloveniji v prvi fazi podobno kot v drugih državah, tako po usmeritvi, kot tudi po intenzivnosti. In sedaj je verjetno nastopil čas za bolj ciljane ukrepe. Predvsem se je treba izogniti pasti, da ne bomo podpirali podjetij, ki bi tudi brez epidemije zašla v težave, ampak je potrebno ukrepe, spodbujevalne ukrepe usmeriti v tista podjetja, tista gospodarska področja, ki imajo dobre obete, dobre obete za rast. Poseben poudarek bo potrebno dati aktivni politiki zaposlovanja. Na potrebo po spremembi v naravi ukrepov je nenazadnje ta teden opozoril tudi OECD v svoji vmesni napovedi. Hvala lepa.
Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta.  Zdaj sprašujem ministra za finance, ali želi podati odziv vlade. Izvolite, gospod Šircelj.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta dr. Kračun, najlepša hvala za vaše mnenje.  Mi mnenje Fiskalnega sveta vedno zelo resno proučimo in seveda tudi vse tiste ukrepe, ki jih predlagate, bomo udejanili, kar z drugimi besedami pomeni, da, kot ste rekli, bomo v skladu z drugim odstavkom 12. člena predložili Fiskalnemu svetu oceno o izjemnih okoliščinah tudi za naprej, oziroma pač v zvezi s tem bo seveda podano naše mnenje, v zvezi z odhodki in transparentnostjo odhodkov, ki jo omenjate, bi rad opozoril tukaj samo na eno stvar, mi se trudimo, da tudi Državnemu svetu predložimo v skladu z njihovimi sklepi posameznih komisij tekoče vse odhodke, bi pa opozoril, da nekateri ukrepi, ki so določeni z zakoni, da dejansko še niso dokončno izvedeni. Zaradi tega seveda tudi določenih odhodkov v celoti ne moremo predložiti, tukaj je precej odhodkov takšnih, predvsem če govorim o nekaterih proračunskih uporabnikih, ki, bom rekel, šele v zadnjem času upoštevajo te ukrepe, vendar glede izjemnih okoliščin moram se strinjati z vami, da dejansko še obstajajo, vsaj tako kažejo tudi v Evropi, mi bomo predložili dejansko to oceno, hočem reči, izjemne okoliščine niso avtomatično končane s preklicem epidemije, to sta, jaz mislim, popolnoma dve stvari in v zvezi s tem bomo seveda to utemeljili. Še enkrat, hvala lepa, bomo transparentni in bomo seveda predložili vse, tudi tiste izredne odhodke ali pa dodatne odhodke tudi v povezavi s črpanjem evropskih sredstev.
Hvala, gospod minister.  Tako, gospe poslanke in gospodje poslanci, zdaj bomo prešli na razpravo, najprej bomo razpravljali o predloženem rebalansu državnega proračuna v celoti, ko bomo ta del razprave zaključili, pa bomo opravili razpravo o posameznih vloženih amandmajih. Vloženih amandmajev je 60, prejeli ste jih v pregledu amandmajev in so vam vsem dostopni. Torej zdaj odpiram splošno razpravo o predloženem rebalansu proračuna in vas prosim, gospe in gospodje, da se orientiramo zgolj na ta del, kar se tiče amandmajev, bomo opravili posebno razpravo. Prva se je prijavila poslanka Andreja Zabret, zdaj pa sprašujem, ali še kdo želi prijaviti razpravo.  Takole, imamo torej najprej poslanka Zabret, za njo poslanec Bandelli, potem je poslanec Prednik in poslanec Verbič    11. TRAK: (IP) – 12.50    (nadaljevanje) Kolegica Andreja Zabret, izvolite, imate besedo.     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Predsednik, hvala za besedo, lep pozdrav vsem vabljenim, minister in vsi vabljeni. Kolegice in kolegi.   Ja, vse dokumente, kar se tiče rebalansa, sem kot ekonomistka in aktivna članica Odbora za finance skrbno pregledala. Zato se bom v nadaljevanju osredotočila na komentiranje in postavljanje vprašanj predvsem iz strokovne strani, na začetku pa bi nekaj svari na splošno pokomentirala, kar je tudi v skladu s parlamentarno prakso.   Preden nadaljujem, bi rada povedala, da cilj ne upravičuje sredstev, če se lahko tako izrazim. Kaj s tem mislim? Vlada je pripravo dokument oziroma priprava dokumentov upravičuje, da je rebalans pripravljan v času negotovih makroekonomskih razmer in da obstajajo izjemne okoliščine. Da je dal Fiskalni svet in EU zeleno luč, da je dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil in da ni potrebna srednjeročna uravnoteženost proračuna, kar po domače pomeni, da imamo lahko več odhodkov kot prihodkov oziroma da lahko porabimo več, kot ustvarimo. Vse to sicer drži, ampak to velja le za odhodke, ki so povezani z epidemijo covid-19 in so posledica izjemnih okoliščin, kar pa ne pomeni, da lahko Vlada dela kar hoče in da Vlada lahko s pravico prerazporeditev, ki si jo je izglasovala v Državnem zboru do konca tega leta, lahko netransparentno prerazporeja in obrača številke kot se ji zdi.   Namreč, zakaj to pravim? Iz priloženih dokumentov pač ne moreš razbrati, koliko in kaj so covid izdatki, ker Vlada tega ne obrazloži niti v splošnem delu obrazložitve rebalansa, kjer bi morali bolj podrobno dobiti informacije, kaj kakšna številka pomeni. A tega pač ni mogoče razbrati iz same obrazložitve. Vse, kar lahko vidimo, je lahko, je le skupna postavka po posameznih porabnikih pod šifro intervencijski program in obveznosti, sredstva za financiranje epidemij. Vendar, tu so skupne številke, in kaj je vse v tej številki zajeto, pač ne moreš razbrati.   Zato res težko verjamemo predsedniku Vlade, da je to edina Vlada do zdaj, ki lahko dokaže za vsak evro, kam je šel. Morda, bom malo cinična, res, za vsak evro lahko, ne more pa za milijon ali dva ali več. Namreč, še do danes ne vemo, kako so potekale nabave zaščitne opreme preko blagovnih rezerv. Vse to kaže na izredno veliko netransparentnost, na kar je zelo nazorno opozoril tudi Fiskalni svet, ki pravi, da je glede na to, da gre za izjemno povečanje odhodkov in javnega dolga, se zato zahteva še večja transparentnost kot v normalnih pogojih. Povečanje postavk zahteva dodatno transparentnost.   Mislim, da nas vse zanima, kaj Vlada Janeza Janše počne z javnim denarjem. V preteklih dneh smo na matičnih odborih lahko, ko se je obravnaval rebalans, slišali marsikaj od Vlade in koalicijskih poslancev, kako dober je rebalans in zakaj ga je smiselno podpreti. Nekako razumem, saj normalno, da podpirajo svojo Vlado. A pri tem veliko stavijo na svojo interpretacijo. Saj vsi vemo, lahko vidiš na pol poln kozarec ali na pol prazen. Zato si je treba po mojem mnenju naliti čistega vina in jasno s podatki in kontekstom spregovoriti o finančni situaciji naše države, trenutnem rebalansu proračuna in evropskih sredstvih, ki so Sloveniji na voljo.   Če bi seštela vse izjave ministrov sedanje Vlade in tudi poslancev, ki vsi v en glas hitijo pripovedovati, kako dobro je predsednik Vlade Janez Janša Sloveniji izpogajal evropska sredstva, ne rečem, seveda, tudi drži, ampak vsa ta pogajanja za evropska sredstva so se začela leta 2018 in se niso     12. TRAK: (AB) – 12.55    (nadaljevanje) dogajala v teh štirih dneh, ko so se pogajali vsi predsedniki vlad evropskih držav.  In če seštejem vse kar vse bodo financirali iz teh sredstev iz teh 12 milijard, pravzaprav 10 milijard in pol, ker 2 milijardi 800 je še neporabljene od prejšnje perspektive, lahko ugotovim le, da so ta denar že zdavnaj zapravili. Če samo seštejem; minister za obrambo je rekel, da ko je bilo rečeno kje se bodo financirale te nabave okoli 700 milijonov je rekel, bomo dobili evropska sredstva. Potem naj bi se dolgotrajna oskrba financirala iz tega in tako naprej. Ob tem pa je potrebno vseeno poudariti, da nismo še dobili nič. Seveda bomo dobili, ampak vse je odvisno od tega kako bomo pripravili konkretne projekte in kako učinkoviti bomo. Pa da se vrnem nazaj na interpretacijo in primerjavo številk. Potrebno je pogledati tako prihodkovno kot odhodkovno stran rebalansa in izključno primerjava le ene strani ni relevantna.   Pri sprejemanju rebalansa, ki je bolj tehnične narave in ga sprejemamo praktično le za tri mesece in v izjemnih okoliščinah zaradi covida pri samih prihodkih lahko res naredimo morda bore malo v tem kratkem času. Razen kar se tiče zadolževanja, kar pa moram reči, da je ta Vlada v tem trenutku zelo učinkovita. Lahko pa veliko naredimo na odhodkovni strani, se pravi pri samih stroških, vendar tudi tu je potrebno biti previden, previden. V vsakem primeru težko govorimo, da je proračun razvojno naravnan le s primerjavo številk kot so; koliko je bilo realiziranih odhodkov za investicije v proračunu 2019 in koliko je predvidenih v rebalansu. Namreč ne moremo primerjati dejanske lanske realizacije investicij, ki so bile 983 milijonov z načrtom v rebalansu, ki je 973 milijonov. Namreč glede investicije je vedno tako, da se izvršijo v nižjem znesku kot so načrtovane. Tako da smo ta številka, ki je načrtovana v rebalansu, ki je višja kot v lanskem realiziranem proračunu ne pomeni, da je proračun razvojno naravnan. Če bi nam Vlada poslala polletno poročilo izvrševanja proračuna, ki ga je po Zakonu o javnih financah dolžna in ga še do danes nismo dobili v državni zbor, bi to za letos tudi lahko tam videli kakšna je realizacija, zato tudi tu izkoriščam priložnost in sprašujem ministra, mi boste na koncu odgovorili, ker imam več vprašanj kdaj bomo dobili poročilo, polletno poročilo izvrševanja proračuna v Državni zbor. Še dobro, da lahko iz spletne strani proracun.gov.si, ki je bil projekt Vlade Marjana Šarca vidiš, da je letos realiziranih šele 390 milijonov investicij, od načrtovanih milijardo 195 milijonov.   Se pravi koliko je realna ocena do konca leta, imamo samo še tri mesece. Ne glede na vse, v rebalansu se načrtovane investicije znižujejo. Kje je tu razvojna komponenta, kakšno pospeševanje EU sredstev, ki ga predvideva Vlada v Ziprsu, če se načrti glede investicij znižujejo.   Pomembno je tudi davčno izpolnjevanje obveznosti. Tu bi lahko Vlada lahko kaj naredila pri prihodkih v proračun in glede na to, da imajo državljani in podjetja dolg do države slabe 1,2 milijardi, na žalost je od tega 60 procentov neizterljivega, bi država tu morala bolj ostro reagirati, da se bo ta dolg izterjal. To so besede, ki jih je rekel gospod kolega Polnar na enem izmed odborov in se tu vprašam katero državo je mislil. Jaz upam, da je mislil Slovenijo. Zakaj – namreč ne morem mimo tega, da z menjavo direktorja na davčni upravi brez razloga, vzbuja dvom predvsem tudi zaradi tega, kar vse poslušamo po medijih. Poslušamo in beremo. Če se samo orientiram na gospoda Snežiča, ki si pravi,     13. TRAK: (TB) – 13.00    (nadaljevanje) ne vem, ali si pravi to on sam ali mu kdo drug pravi, da je doktor davčnih utaj, ki je tudi svetovalec predsednika Vlade in je javno povedal, da dolga do Fursa ne bo plačal, pa če mu napišejo 800 tisoč evrov ali 10 milijonov. Ko poslušaš take stvari v medijih, si pač lahko zaskrbljen.  Naslednja stvar. V ZIPRS-u dvigujemo zgornjo mejo zadolževanja. Številke so ogromne in moje vprašanje je tu, zakaj je potrebno tako veliko zadolževanje?    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Kolegica Zabret, ZIPRS je naslednja točka dnevnega reda…    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, saj…
Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, tako da, vse, kar je v zvezi s tem zakonom, prosim, prihranite za razpravo pri 2. točki dnevnega reda.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Razumem, kolega, bom zdaj…
Izvolite, prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): …govorila o zadolževanju. Hvala za opozorilo.  V neki točki se vsi strinjamo, da se je treba zadolžiti, ker bo potrošnja države za navedene ukrepe višja od pobranih davkov in tudi, da je bil državni intervencionizem v času Covida in »lockdown-a«, potreben. Prav tako so bili potrebni tudi interventni PKP-ji, kot jim rečemo, od 1 do 4, vendar, če ne bi Vlada tako hitela pri sprejemanju vsakega PKP-ja in bi morda tudi poslušali Listo Marjana Šarca in vse ostale opozicijske stranke, ki smo vlagali amandmaje, ki so poskušali izboljšati določene ukrepe, bi določeni ukrepi bili sigurno bolj učinkoviti in, tudi Fiskalni svet opozarja na to, da niso vsi ukrepi tako učinkoviti, kot jih je Vlada predvidevala, predvsem pa je še vedno potrebno poudarit, da PKP 2 še, pravzaprav danes v praksi ne funkcionira in ta ukrep, gre za zagotavljanje likvidnosti v gospodarstvu v višini 2 milijard in mislim, da je bilo do zdaj izkoriščenih 21 milijonov in to je praktično nič in ta ukrep bi moral biti pravzaprav prvi v vrsti, ki bi zagotavljal podjetjem likvidnost.  Pa bi šla, konkretno, morda po postavkah oziroma, tu bi še izpostavila eno zadevo, ki je pravzaprav zelo zanimiva, ko govorimo o zadolževanju. Namreč, v tem času Covida, so se vloge prebivalcev povečale za dobri 2 milijardi. Tu se zdaj vprašam, po eni strani tako, eno tako vprašanje – ali se je Vlada zadolževala pravzaprav zato, da prebivalci varčujejo? Ta denar pravzaprav očitno ni šel v potrošnjo, ampak so ga ljudje dali na banke. To, to je, se mi zdi, relevantno vprašanje, kaj… veliko je pomislekov in idej, kaj bi bilo treba narediti s temi sredstvi, ki ležijo na bankah in vemo, da tudi to, to pravzaprav tudi stane.  Če grem skozi posamezne postavke, sem lahko po hitrem pregledu ugotovila, da večina uporabnikov, ki imajo neko nadzorstveno funkcijo, kot so Državna volilna komisija, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Državna revizijska komisija, KPK, Fiskalni svet, SAZU – vsi dobijo manj. Vladne službe sicer dobijo generalno manj, vendar bodejo nekatere številke, kot je politična diplomacija in konzularne storitve, za 2,2 milijona več, kamor spada tudi UKOM, v višini 261 tisoč evrov in me recimo zanima, zakaj pravzaprav UKOM potrebuje več sredstev?  Če pogledamo stanje prihodkov in odhodkov na aplikaciji proračun.gov.si, danes, če pogledam, je to, se pravi med, skupaj z zbranimi prihodki in skupaj, odhodki, je danes minusa 2,8 milijardi. Se pravi, Vlada je predvidela minus konec leta 4,6 milijarde, danes je 2,8 in me pravzaprav zdaj zanima, kaj se še predvideva do konec leta, slabe 2    14. TRAK: (IP) – 13.05    (nadaljevanje) milijardi, za kaj se bo to v bistvu porabilo zdaj. V treh mesecih še 2 milijardi zapraviti je malo veliko, pa me zanima, kaj je to, za kaj bo šlo.   Potem je naslednja postavka EU prihodki. Se zvišujejo pravzaprav v ZIPRS-u, kljub temu da nismo pri ZIPRS-u, ampak bom dala v ZIPRS-e, da se daje podlaga za pospešitev črpanja EU sredstev. V rebalansu pa jih po drugi strani znižujete za 130 milijonov in me tudi to razmerje zanima.   Potem imamo Ministrstvo za finance, dobi več za 2 milijardi 137 tisoč pa še nekaj, in tu bi v bistvu eno stvar bi samo tako kot opomnik dejala, kot opomnik povedala, recimo postavka servisiranja javnega dolga in opravljanje z denarnimi sredstvi je dodatno predvideni za 47,4 milijona in samo od tega je v bistvu za negativne obresti dodatno 12,2 milijona evrov. To je kar velika številka.   Naslednja zadeva, na katero je opozoril že tudi Fiskalni svet in za katero bi tudi jaz prosila dodatna pojasnila, so pa rezervacije. Za dodatnih 1,1 milijarde, se pravi iz proračuna, sprejetega proračuna 2020, kjer je bilo 152 milijonov, narastejo rezerve v rebalansu na 1,3 milijarde. Zdaj, vsi, ki vsaj malo vemo nekaj o javnih financah, vemo, da Vlada v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah lahko da največ 2 % od celoletnih prihodkov na rezerve, kar bi bilo v tem primeru 180 milijonov, ne pa 1,1 v bistvu, pravzaprav 1,3 milijarde. Glede na to, da rebalans sprejemamo le za 3 mesece, da so določeni plačilni roki oziroma so plačilni roki 30 dni, gre praktično samo za dva meseca in bi res tudi jaz prosila, da nam pojasnite, za kaj so te rezerve predvidene.   Po drugi strani bi se pa ne vem, morda lahko vprašala, ali je rebalans sploh zakonit, če Vlada nima v zakonu nobene podlage, da se lahko prepiše take rezerve.   Naslednja postavka, ki mi je pri Ministrstvu za finance bode v oči, je postavka pravosodje, kjer gre za dodatnih 24 milijonov. Zdaj, ta postavka predvideva drugače, ne vem, denacionalizacijske zahtevke, poprava preteklih krivic, in ta postavka se tudi iz 15 milijonov sprejetega proračuna 2020 dviguje na 39 milijonov. In tu me res zanima, kaj Vlada pričakuje, kakšno tožbo, kakšna posebna izplačila, ne vem, to je res ogromna številka za tri mesece, in me zanima, kaj je tu predvideno.   Naslednja postavka je FURS. Dobi za 174 milijonov praktično 175 milijonov več denarja. 172 milijonov je samo na postavki sredstev za financiranje epidemij. Sicer vemo, da je FURS izplačeval temeljne dohodke s. p.-jem in tudi povračila prispevkov, ampak me pač zanima, kaj vse je to zajeto v teh 172 milijonih.   Predvsem pa me tudi zanima, na kateri postavki se vidijo nakupi blagovnih rezerv. Vsaj kar se tiče zaščitne opreme, namreč kot sem že omenila, je rebalans izrazito netransparenten in pri obrazložitvi splošnega dela pač ne moreš ugotoviti, kaj so covid stroški po posameznih postavkah in porabnikih, ker je vse razdrobljeno. Praktično bi moral seštevati vse postavke, pa spet v bistvu ne dobiš informacije, za kakšne stroške gre. Vse, kar lahko v splošnem, v obrazložitvi splošnega dela rebalansa ugotovimo, je, kjer je Vlada predložila prilogo A3 in v tej prilogi    15. TRAK: (IP) – 13.10    (nadaljevanje) piše, da so izdatki državnega proračuna v povezavi z epidemijo covid 2,616, dve milijardi 616 milijonov, in pa na podlagi katerih zakonov so pač, bodo nastali ti stroški. Se pravi, zanima me, kje lahko vidimo izdatke covid, vseskozi se zagotavlja, da so stroški, da je vse transparentno, da nam vsak mesec poročate v Državnem zboru, vendar to ravno ne drži, in moram pa tu pravzaprav se obrniti na Fiskalni svet, da še dobro, da ima Fiskalni svet svojo spletno stran in da je res naredil, moram reči, da vrhunska poročila, in natančno, zelo natančno specifikacijo in vseh ukrepov, tako po posameznih ukrepih in tudi finančno opredelitev. Tako da tu moram dati vso pohvalo tudi Fiskalnemu svetu za tako jasno, transparentno in pregledno, pregled vseh ukrepov.   Naslednja stvar je Urad za demografijo v višini 450 tisoč evrov. Zdaj, tu sicer ni, to vprašanje ni konkretno za ta odbor, ampak tu se pojavlja vprašanje, ali ta demografski urad sploh rabimo. Moje mnenje je, da gre za nov poligon trošenja javnega denarja, ustvarjanje netransparentnosti in zagotavljanja služb določenim ljudem. Naloge urada, ki naj bi jih izvajal, so naloge, ki jih že zdaj izvajajo določena ministrstva ali pa bi jih lahko tudi izvajala že obstoječa ministrstva.   Kar pa se tiče samih sredstev, bi pa tudi pravzaprav rada pojasnilo, za kaj se bo porabilo v treh mesecih 450 tisoč evrov. Resda je bilo rečeno, da se bo zaposlilo 15 ljudi, vendar to vsekakor ne stane v treh mesecih toliko denarja, razen če bojo imeli, ne vem, zelo visoke plače pa zelo visoko najemnino poslovnih prostorov. Tako da bi tudi tukaj v bistvu prosila pojasnilo, kaj je mišljeno s temi 450 tisoč evri, s tem da pravzaprav urad še sploh ne funkcionira.   Naslednja postavka so pokojnine, ki predvidevajo dodatna sredstva v višini 215 milijonov pa pol. In me tudi zanima, kaj so ta dodatna sredstva. Zdaj, ko sem razmišljala, bi recimo, letos vemo, da je bil že izplačan solidarnosti covid dodatek za upokojence, kar je bilo skupaj mislim da 94 milijonov. Potem smo na Odboru za finance oziroma ste sprejeli zakon, ki gre v nadaljnjo obravnavo še na plenarno sejo, o izrednih uskladitvah pokojnin, ki naj bi se zgodile letos v decembru. To naj bi znašalo tudi, je Vlada rekla, 94 milijonov. Nekje pa sem tudi zasledila, da stranka SDS obljublja vsem upokojencem v decembru 500 evrov božičnice in me morda zanima, če je vključeno tudi to, čeprav če seštevam vse upokojence pa to višino, bi bilo sicer to malo premalo denarja, no, ampak vseeno.   Naslednje vprašanje je tudi plačilo prispevkov v proračun. Je nekoliko, so tudi predvidena dodatna sredstva za 25,6 milijona, pa mogoče me tu zanima, če so tu že predvidena dodatne izravnave oziroma dodatna sredstva zaradi brexita, če že to tudi kaj predvideno.   Na koncu bi se tudi jaz nekaj o oceni Fiskalnega sveta. Že zadnjič sem poslušala na odboru in tudi danes o samem rebalansu, ki je bil kar konkreten pri svojih opozorilih, in opozarja na kar nekaj zelo pomembnih stvari, s katerimi se tudi jaz in v naši stranki popolnoma strinjamo. In o katerih sem tudi že pred časom, ko smo prvič sprejemali spremembo odloka v proračunu in pa ZIPRS-a,     16. TRAK: (MT) – 13.15    (nadaljevanje) ko, ja, pri spremembi ZIPRS no. Znova so spomnili na Fiskalnem svetu, da realizacija vladnih ukrepov še zdaleč ni takšna, kakršno so vladni predstavniki napovedovali. Opozorila se predvsem naslavljajo na naslednje stvari: ali ima vlada srednjeročni vidik oziroma idejo, strategijo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih oziroma kakšna namerava biti fiskalna politika v naslednjih letih. To je prvo vprašanje. Pridelali ste velik primanjkljaj, izjemno velik visok javni dolg, danes smo slišali, da bo to 82, mislim da, celih 4 procente BDP je predvideno. Seveda je res, da trenutno lahko začasno odstopamo od fiskalnega pravila, vendar dolg nastaja in to so težave, ki jih bomo morali reševati v prihodnjih letih in ves ta dolg bomo morali plačati mi, naši otroci pa upam, da ne še naprej. Zato je potrebno, da začnemo čimprej reševati te stvari in da vlada čimprej pripravi strategijo, kako naprej. Fiskalni svet opozarja tudi na transparentnost, mislim, da je to ključna zadeva, vseskozi govorimo, kako so vsi stroški COVID posebej knjiženi, rdeče obarvani, vse to verjamem, da Ministrstvo za finance vestno knjiži, vendar mi kot poslanci pač tega v proračunu ne moremo točno prepoznati, za kaj gre. Zato bi se pridružila priporočilom fiskalnega sveta in bi pričakovala oziroma pričakujemo tudi v stranki Lista Marjana Šarca odgovore na vsa vprašanja na podlagi moje razprave in nekaj jih še ponavljam, da minister pojasni odhodke, povezane s COVID stroški, namen porabe pri postavki rezerve, ki je nenormalno visoka, dodatnih 1,1 milijarde, poleg tega pravzaprav Zakon o javnih financah nimate niti pravne podlage. Glede na to, da ste v letošnjem letu pridelali 4,6 milijarde minusa, seveda proračunski primanjkljaj bo sicer 4,2 milijarde, ker ste že porabili tudi teh 415 milijonov evrov, ki jih je pustila vlada Marjana Šarca in minister za finance Andrej Bertoncelj, zato me zanima, kako bo vlada sanirala ta javni dolg in kakšna bo dinamika dolga državnega proračuna oziroma sektorja države. Na kratko zaključek o vsem, prav je da država ljudem in gospodarstvu pomaga in kot sem rekla, je bil intervencionizem države sigurno potreben in nujen, v teh trenutnih razmerah je odreagirala tako rekoč vsa Evropa na tak način in predvsem pri tem pa je pomembno, kako ta denar porabimo, za kaj ga porabimo. Ali investiramo le v kratkoročne ukrepe in gašenje požara, ali gledamo naprej in z ukrepi spodbujamo gospodarsko rast. Pomembno je tudi, da vlagamo v znanost in raziskave, na kar je na žalost v tem rebalansu proračuna so bili narejeni veliki rezi. Bojim se, da bomo zaradi nepremišljenih ukrepov ta račun odplačevali veliko dlje, kot bi ga, če bi vlada izbrala nekoliko drugačne, učinkovitejše ukrepe in jih tudi bolj dodelala. Na to je opozoril tudi Fiskalni svet, do rebalansa ima zadržke, prav tako kot jih imamo tudi mi v Listi Marjana Šarca. Pričakujemo več transparentnosti, pogrešamo pojasnila, zakaj so med odhodki predvidene tako obsežne, ponovno pojavljam, rezerve. Vladni ukrepi na žalost še zdaleč niso tako uspešni, kot jih želi vlada predstaviti, tudi lahko, če pogledamo samo to, vlada je namesto na aktivno    17. TRAK: (AB) – 13.20    (nadaljevanje) politiko zaposlovanja, vse to so ogromni rezi v rebalansu. Dosti več pa je sredstev predvidenih za samo brezposelnost. Se pravi Vlada pričakuje višanje brezposelnosti, kar je definitivno bo posledica v prihajajočih mesecih. Namreč trenutno delujejo še ukrepi čakanja dela na domu. Ko se bo to zaključilo, se bo sigurno pojavila višja nezaposlenost in tudi pričakuje se večji val stežajev podjetij v prihajajočih mesecih.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ali bi to bilo vse?    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ne, še en stavek.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Izvolite.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Glede na to, da je v tem rebalansu res predelan res enormen, enormen manko, mi je – moram spomniti še to, ko je ista stranka, ki je sedaj, se pravi SDS, ko smo sprejemali rebalans leta 2018 za 16 milijonov, ki naj bi bilo previsoka poraba, vložila ustavno obtožbo, nakar je bilo seveda jasno ugotovljeno, da ima rebalans presežek in da ni nobenih težav, je bila to moram reči res bizarno, s tem, kar se danes dogaja.   Toliko z moje strani. Bi pa prosila minister za vsa vprašanja oziroma vse odgovore, ki sem jih zastavila.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospa poslanka.  Preden dam besedo ministru, ker ste čutil potrebo mene izzivati, bom moral povedati dva, tri stavke. Neporavnan davčni dolg trenutno je milijardo 195 milijonov in ni 60 odstotkov neizterljivega, ampak je 600 milijonov od tega izterljivega. Ta dolg se ne vleče eno leto. Ta dolg je treba gledati v daljšem časovnem obdobju. Jaz sem namreč zagovornik tega, da če hočemo o kakršnikoli ekonomski kategoriji razpravljati, jo moramo spremljati skozi daljše časovno obdobje. Za mene je to ekonomski fenomen v tej državi, zato ker recimo konec leta 2018 je bil ta dolg milijon in 250, milijardo in 250 milijonov evrov. To se pravi, da se izjemno počasi znižuje. Počasi se znižuje neodvisno od tega kdo je trenutno na Vladi in to je tisto, kar je pomembno. Se pa strinjam, da je to potencialna fiskalna rezerva te države. Zakaj če imamo mi več kot 10 odstotkov celotnih prihodkov proračuna državnega v neizterjanem davčnem dolgu, potem zelo verjetno imamo določen problem. To moram pojasniti.  Zdaj pa imamo gospe in gospodje situacijo, da bo najprej odgovoril minister. Potem pa povem za vašo orientacijo, da je trenutno osem prijavljenih in sicer po takemle vrstnem redu. Najprej poslanec Bandelli, potem poslanec Prednik, poslanec Verbič, poslanec Lenart, poslanec Rajh, poslanec Ivanuša, poslanec Horvat in nazadnje sem prijavljen še sam.   Gospod minister, Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa spoštovani predsednik.  Jaz bom odgovoril zdaj na prvo razpravljavko. Jaz predpostavljam, predvidevam, da bo morda še več takšnih vprašanj v zvezi z odhodki. Zaradi tega seveda odgovarjam tudi, če bodo podobna vprašanja s tem ali pa če jih morda ne bo, potem bom seveda s tem že odgovoril in sicer vprašanje glede transparentnosti tega proračuna in predvsem kaj je prikazano v tem proračunu.  Gospa spoštovana poslanka Zabret je rekla, da je seveda vse proračunske dokumente pregledala, tako da to so pač njene besede. Jaz bi jo opozoril še na dodaten pregled tretjega dela proračuna pod postavko 23 0.4, sredstva za financiranje epidemij.     18. TRAK: (TB) – 13.25    (nadaljevanje) Mislim, da je tukaj, nekih 3 strani, nekih 30 postavk, kjer so določeni tudi posamezni členi Covid ukrepov, zakaj je ta denar dejansko šel in zraven so tudi zneski. Skratka, to je tretji del proračuna, 23 0.4. Tukaj lahko tudi tole pokažem, tukaj so vse te postavke in še na naslednji strani, vse, kaj je dejansko bilo plačano. Tako da, to je po posameznih členih zakonov, pa PKP 1, 2, 3, 4 in tako naprej, je vse to dejansko napisano v tem proračunu.  Pa da, dovolite predsednik, da še nekoliko natančneje to povem, bom samo nekatere postavke. Povračilo nadomestila plače, zato je proračun izplačal 278 milijonov evrov, nekaj več, 147 tisoč in 466 upravičencem. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka 51 tisoč 495 upravičencev oziroma Slovenk in Slovencev je to dobilo, v znesku, skupnem, 83 milijonov in še nekaj. Samo nekatere govorim, ne govorim o vseh. Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja 124 milijonov 454 tisočo 615 upravičencev je bilo to, upravičeno do te oprostitve. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih, ki delajo 434 milijonov 479 tisoč upravičencev in še nekaj zraven. Ne bom vseh našteval. Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence 304 tisoč 740 upokojencev je dobil ta dodatek, v skupnem znesku 66 milijonov 807 tisoč 312. Imamo potem še enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb, v višini nekaj več kot 24 milijonov. Varstveni dodatek je dobilo 49 tisoč 822 oseb. Solidarnostni dodatek za dodatne ranljive skupine 147 tisoč oseb. In tako naprej in tako naprej. Vsak ukrep je tukaj razložen v tretjem delu. Seveda je naveden tudi zakon, člen zakona, po katerem členu je to dejansko bilo izplačano.  Tako da, seveda, bi prosil oziroma predlagal, seveda, da si tudi ta tretji del proračuna dejansko pogledate in tam boste našel vse podatke, tako da s tega zornega kota in transparentnosti, bi povedal samo to. Nekaj podatkov sem povedal. Lahko preberem vse, samo, mislim, da seveda potem bi to najbrž nekaj časa dolgo trajalo.  Zdaj, glede prejšnjega proračuna, prejšnje Vlade. Govoril ste o 415 milijonih presežka. Tukaj moram reči še za, da je bilo pa, ni evidentiranih bilo 300 milijonov. Tako da, s tega zornega kota je že vnaprej treba zmanjšat teh 415 milijonov. Glede prerazporeditev in tako naprej. Tudi iz tega tretjega dela lahko razberete, kam je bila razporejena proračunska rezerva, ki je bila z sklepom Vlade na prvi seji te nove Vlade dejansko formirana, ker, ta proračun je bil, tako rekoč, brez rezerve, brez rezerve za to, da bi financirali posledice epidemije in iz tega zornega kota, je bilo nujno treba, naredit, formirat, povečat, dejansko samo rezervo.  Glede tega, da se je o denarju, ki je, sedaj, pripada Sloveniji, nekaj več kot 10 milijard, govorilo že leta 2018, morda ja, morda ne. O »recovery fund-u« se ni, o »šuru« se ni. Navsezadnje, so vsi ti skladi    19. TRAK: (IP) – 13.30    (nadaljevanje) ustanovljeni ravno zaradi tega, da se rešuje epidemija, tako da za nekatere se niti ni moglo v tistem času načrtovati tega denarja. Vsekakor davčno pobiranje in učinkovitost davčnega pobiranja in zmanjševanja davčnega dolga je stalna in neprestana naloga finančne uprave. Moram pa tukaj povedati, da v tistem času, ko je bila epidemija v največjem razrastu, v tistem času je dejansko tudi finančna uprava prenehala za nekaj tednov izterjevati te dolgove. Jaz mislim, da takrat, ko ljudje pravzaprav morajo skrbeti za svoje življenje, ne morejo biti priča še nekaterim postopkom in tudi nekatere javne ustanove, izterjevalci in tako naprej so dejansko, bom rekel, takrat niso delovali, tako da seveda mešanje zdaj davčnega dolga s tem je, jaz mislim, tukaj ni niti toliko pomembno. Zdaj, še eno pomembno vprašanje, spoštovana poslanka Zabret, ste tukaj dejansko povedali oziroma ste ta, poudarili to težavo. In sicer, da so se depoziti v tem času v bankah povečali za dve milijardi. In dejansko ste rekli, kaj bo Vlada s tem naredila, zakaj se zadolžuje, saj ima depozite?   Vlada ni pristojna za te depozite. In Vlada s temi depoziti občanov in občank ne bo naredila nič. In želi, da imajo občani in občanke te depozite. In bog nas varuj, v nekem drugem ekonomskem sistemu, nekaj desetletij nazaj so bili politiki, ki so hoteli nekaj narediti z depoziti občanov, depoziti so stabilni in varni. Vlada glede tega nima nobenih pristojnosti. In tudi ne bo naredila nič.   Potem je seveda vprašanje, še nekaj drugih vprašanj, kaj se je zgodilo z denarjem za, na UKOM-u, da so se povečali toliko dejansko stroški. Ja, to so, ta denar je za mlade zdravnike, je za študente, ki so delali za UKOM, zato da so pojasnjevali vprašanja v zvezi z epidemijo, bil je odprt telefon in dejansko so tukaj služili ljudem.   Imamo seveda tudi nekaj negativnih rezerv, pač, se opravičujem, negativnih obresti zaradi povečanega zadolževanja, vsekakor zaradi povečanega zadolževanja tudi ti stroški rastejo. Kje so blagovne rezerve? Za blagovne rezerve je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo.   Urad za demografijo je bil ustanovljen zaradi zaskrbljujočega položaja na področju demografije, na področju demografskih trendov v Sloveniji. Nismo edina država, vendar smo država, kjer se prebivalstvo stara in kjer podatki kažejo za leto 2050, za leto 2060, 2070 in tako naprej, ko bo dejansko en zaposlen pokrival, da tako rečem, pokojnino enega upokojenca. In seveda, na to se je treba pripraviti, za to je treba priskrbeti tudi nove vire in seveda tudi posebno službo za ta namen.   Ali ima Vlada strategijo? V tem trenutku je izredno pomembno, da bomo zagotovili delovna mesta in investicije. In na to kažejo vsi ukrepi, ki jih Vlada sprejema in jih še bo sprejemala tudi v prihodnje. Ob tem, da bomo seveda zagotovili tudi likvidnost gospodarstva. In, če bomo zagotovili investicije in delovna mesta, bomo seveda povečali blaginjo ljudem. In to je cilj te Vlade.
Hvala, gospod minister.   Kaj želite, gospa Zabret? Prosim?     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ) /izklopljen mikrofon /: Samo na kratko bi razložila.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Replika je tri minute, po treh minutah vam bom vzel     20. TRAK: (MT) – 13.35    (nadaljevanje) besedo. Izvolite, imate repliko.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, predsednik, hvala, saj vem, da je tri minute, ne vem, v čem je problem.  Jaz bi samo na kratko glede davčnega, pač jaz nisem govorila o davčnih izvršbah v času Covida, to mi je jasno in to mislim, da je bilo tudi v enem izmed PKP sprejeto, da se začasne izvršbe ustavijo, govorila sem o davčnem dolgu, da bi bilo potrebno na tem kaj narediti.  Druga stvar pa je, ko sem govorila o depozitih prebivalcev oziroma državljanov in državljank Slovenije, nisem govorila, da mora vlada s tem kaj narediti, ker nima niti prisojnosti, da o tem razpolaga, govorila sem pa o tem, da je smiselno, kar smo tudi mi predlagali z univerzalnim dohodkom, da je potrebno pospešiti potrošnjo, zato so bili uvedeni tudi turistični boni, zato da se zažene gospodarstvo in da se zažene potrošnja, tukaj je pa očitno, ne vem, a je bil kontraučinek, ljudje so pač varčevali, namesto da bi šel denar v potrošnjo, je šel na banko. O tem sem govorila.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli. Prosim.     MARKO BANDELLI (PS SAB): Predsednik, hvala za besedo.   Zdaj, jaz bom začel samo z enim pojasnilom na tiste vaše besede od prej, da ni izterjan davčni dolg. Jaz se vam opravičujem, predsednik, ampak glejte, neizterjan davčni dolg, je izgubljen denar, če ni izterjan v enem letu. To vse …
Ja, če mi vi tega ne bi povedali, gladko ne bi vedel.
Minutko ne. Ja, ne, ker vi se hvalite na dolgoročnost glede neizterjanega, in da tu, kar je kapitalske zadeve, kakor neka rezerva, čudno. V podjetništvu, če nisi terjatve ti pokasiral v enem letu, lahko pozabite na njih. In to vam povem, če niste bili še v podjetništvu, vam lahko naredim en majhen test ali pa en mičken tečaj glede tega.
Ja, od vas sigurno lahko veliko pričakujem, orientirajte se na dnevni red …
Dobro, zdaj pa bom šel …
… in razpravo.
… ne me prekinjati! Ne me prekinjati!
Ja, pa vas bom prekinjal!
Ne me prekinjati!
Vas bom vedno prekinil, kadar boste odšli iz teme. Tema je rebalans proračuna, izvolite, govorite o rebalansu proračuna.
Vi ste začel …
Zdaj pa imate besedo.
Vi ste začel s to temo. Brezvezno.   Zdaj, spoštovani predsednik ali pa ne, glejte, jaz vam bom povedal zdaj nekaj. Vi ste rekli, da tema glede, glede ZIPRS-a ni sedaj, je potem, kako ne more biti tema zraven rebalansa, če je eno povezano z drugim?
Zato, ker je 2. točka dnevnega reda za pismene ljudi, za tiste, ki znajo brati, je druga točka dnevnega reda razprava o predlogu zakona o spremembah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Za tiste, ki znajo brati.   Zdaj pa se orientirajte na …
Se pravi, pravite, me obtožujete, da ne znam brati. Mene zdaj obtožujete, da ne znam brati, gospod predsednik? Sram naj vas bo. Kaj je to zdaj?
Razpravljajte o tem, kar je nad dnevnem redu.
Kako vodite vi to sejo? Kako vodite to sejo? Mi smo poslanci. Imejte spoštovanje do tega Državnega zbora, do nas poslancev tukaj.
Gospod Bandelli, jaz vas ponovno opozarjam, da razpravljate o točki dnevnega reda in se nehajte razburjati.
Se bom razburjal, zato ker ne razumem …
Točka dnevnega reda je rebalans proračuna za leto 2020 in o tem zdaj razpravljamo.   Izvolite, imate razpravo.
Saj je v redu, saj imate vedno vi prav.   Glejte, zdaj, ne morem, da ne bi omenil določene reči, ker so strogo vezane na rebalans. Zdaj, da je zaskrbljujoče ob vseh zadolževanjih, znesek največjega dovoljenega obsega zadolževanja 7 milijard in toliko, mislim, da to je vsakemu jasno, da nekaj tukaj ni prav v redu, ampak dobro, za vas itak vidite vse relativnost, tako da to je brezveze.   Zdaj, koliko se še mi nameravamo zadolžiti je to moje vprašanje tukaj? Pred par meseci smo sprejeli en odlok za 2,2 milijardi, prejšnji teden smo sprejeli, par dni nazaj smo sprejeli še eno milijardo, pa nobenega to ne sekira, minister je prav umirjen, on se ne sekira za nič, seveda ne, kadar bodo volitve, bo itak podedovano na novo vlado, ki bo prišla, in bojo dobili potem ta nahrbtnik gor, kar je. Nisem pa videl niti enega sanacijskega načrta, niti enega dela od enega resorja, kako bojo sanirali finance. Je zelo lahko se zadolževati, pridete v Državni zbor, se bomo zadolževali, ker zdaj je dovoljeno zaradi, ker Evropska skupnost to dovoli, komisija je rekla, da lahko, da gremo zaradi covida, zelo fajn. Ampak kako bomo to sanirali?  Saj jaz ne bom govoril preveč o ZIPRS-u, ker če ne me bo predsednik prekinil, takoj, kar je. Bom šel na konkretno, kot ekonomist bom šel na številke, ker me zanimajo v določenih postavkah,    21. TRAK: (AB) – 13.40    (nadaljevanje) malo bom refleksiral, malo bom povedal kaj me zanima in če mi boste lahko dali kakšen odgovor, vam bom hvaležen. Tako da v bistvu danes mi kaj delamo tukaj na tem odboru. Sprejemamo nek rebalans proračuna, ki vi govorite o neki razvojni naravnanosti. Razvojna naravnanost tukaj nima popolnoma nič, ne malo, nič. Ker še tisto malo, kar bi moglo biti razvojno naravnano ste črtali, ste črtali sredstva ven.   Zdaj gremo kar po vrsti, tako da bomo govorili o rebalansu, ne o drugih zadevah. Grem kar konkretno na splošni del rebalansa. Zdaj grem kar po »kontah«, tako da bo bolj jasno in da bo lahko mi spoštovani državni sekretarji in ostali minister lahko odgovorili. Zdaj začnemo s kraja »konto« 704. To so domači davki, to je očitno, da je ddv-ja krepko manj. Tukaj kaže 722 milijonov evrov davka manj. Zdaj prav ta Vlada, ki je zdaj na gladko tukaj nam vlada, veste, je že dvakrat ali pa celo trikrat je že predlagala, ko je bila v opoziciji, da bodo znižali ddv z 22 procentov na 20 procentov. Vi ste bil tudi eden od teh pobudnikov, minister. Zdaj je bila ura in zakaj, ker je bil tisto začasni davek in vemo sami, da je bil začasni davek. Dvig ddv-ja za 2 procenta smo ga pol uzakonili, če rečem tako v Cerarjevi Vladi. Zdaj pa ste dali trikrat že pobudo, da ga znižate, pa imate zdaj priliko, da se izkažete, če je to res. Ampak seveda lahko, da je bila zdaj v tem trenutku neprimerna zadeva, s tem da smo že tukaj vidimo, da je 722 milijonov manj ddv-ja. Kaj pomeni, da je milijonov manj ddv-ja, se pravi, da se je krepko znižala potrošnja. Ddv pride samo od tega.   Rajši pogljte kakšni ukrepi bi bili, da bi lahko prišli spet na te številke. Tako da to sem samo hotel opozoriti. Zdaj pa gremo na »konto« 78. To so prejeta sredstva iz Evropske unije. Zdaj tukaj je jasno, tukaj je jasno, da je minus 130 milijonov. Zdaj ali se ne dela dobro ali se ne zna črpat in tukaj bi rabil zelo točna pojasnila. Verjetno, mislim da je sklicanega odbora na to temo, bi moral biti dobrodošel, da pogledamo točno zakaj se ne da črpati ta sredstva. Samo spomnim, da ko smo bili mi na vladi, smo imeli vsak teden na mizi, vsak teden na mizi vprašanja. Celo sam, ker sem bil še minister, sem mogel tu poročati o črpanju. Takoj prvi teden, človek, ko pride noter, ki še ne ve, niti torbe ni odložil. Sem mogel že poročat zakaj se ne črpa. Zdaj pa je šlo mimo pa šest mesecev in končujemo to zadevo. Sicer mi govorimo zdaj o rebalansu za zadnje tri mesece, ampak ta številka tukaj mislim, da je zaskrbljujoča. 130 milijonov manj, človek bi se mogel pomisliti. Tako da je upam za kakšno obrazložitev zakaj se to dogaja.  Ker ste sedaj na Vladi tisti, ki ste se toliko hvalili, da vi bi počrpali še več kot tisto, kar je bilo namenjeno, ampak vidimo, da številke so negativne. »Konto« 400, plače in dodatki. Zdaj tukaj vidim 51 milijonov več za plače in dodatke. Zdaj ne bom rekel, povečali ste postavko verjetno tudi ker ste si tako, bom rekel en izraz, vulgarno dvignili plače ministri in državni sekretarji, ampak to je samo en del. Morda pa je to tudi posledica po mojem mnenju tistega, kar smo vseskozi opozarjali s predsednico Alenko Bratušek, ko smo bili na Vladi, ko je prišel predlog gor za povišat tako destruktivno, če bi rekel. Toliko razredov plačilnih v javnem sektorju. Mi smo točno vedeli kakšna matematika je. Veste, matematika so čiste številke. Četudi proračun lahko dostikrat tudi variira in ni to točno kaj je tudi kakšenkrat preštudirano na določene druge osnove, ampak glejte, to smo mi točno vedeli tako da bo.   In veste minister, vi veste sam, da teh 51 milijonov letos v naslednjih letih bo to krepko več. Izrazito več. Je bila ena tabela, jaz zdaj je nimam pred sabo, ma se mi zdi, da gremo gor na 300, na 400 milijonov, tako da od kje boste to zrihtali me zanima za naprej. Četudi zdaj govorimo o rebalansu za te tri mesece. Verjetno bo to tema pol za proračun, ko se bo delal za naslednji dve leti.     22. TRAK: (TB) – 13.45    (nadaljevanje) V kontu 403, so plačila za domače obresti. Zdaj je to, plus 25 milijonov. Zdaj to je od izdanih vrednostnih papirjev. Zdaj, nas, v SAB tukaj zanima, če imate kakšno projekcijo, koliko bodo znašale te obresti naslednje leto, povišanje, kajne? Tako da, to tudi nas zanima, približno, koliko tega bo.  Na kontu 409 so rezerve. To je pa tista bistvena točka, ki smo vsi, se sprašujemo vedno okrog nje. 1 milijarda in 100 milijonov skoraj, rezerve. To so splošne proračunske rezervacije, kam bo šel ta denar. To zanima vsakega državljana tukaj. Je zelo lahko »sprejet en sklep in napisat gor in da vidimo, da se lahko zadolžimo še toliko za več, potem damo ta denar v rezervacije, kamor, sem prepričan, da tudi vi sami danes, vsega tega mi ne znate pojasnit. Kam bo šel ta denar?  Zdaj se bom navezal samo en trenutek na nastavke, ki je povedal gospod iz Fiskalnega sveta, ki je opozarjal, da ne bomo, da se ne bo namenilo pomoči za podjetja, ki bi bila v krizi, tudi če ne bi bilo epidemije, bi bile v krizi, v tem smislu. Ne bomo dajali, ne bomo pomagali… Zdaj povejte vi meni, jaz se sprašujem, kdo bo imel to nalogo, da bo to kontroliral? Ali bo kdo na ministrstvu imel kakšno nalogo, da bo lahko rekel, ja, ti si v redu firma, vsa ta leta, tebi bomo lahko dali pomoči, ti pa nisi firma v redu, tebi ne bomo dajali pomoči. Kdo je to? Kdo to odloča? Kdo bo to odločil? Ali bo kakšna komisija? Kdo bo? Ali veste, kakšna diskriminacija lahko rata tukaj ali pa, kako individualno lahko nek pomaga nekomu drugemu? Z interesom. Tu je tudi možnost koruptivnega dejanja. V tem, kar ste rekli.  Tako da, dostikrat, tudi ta, mene, me preseneča, Fiskalni svet, ko pridete ven s kakšnimi vašimi izjavami, ko vas jasno vprašam, že v tretje, kakšne ste mislili ali pa ste dali vsaj nalogo sanacijskih načrtov, pa ne vidim nikjer, spet ni, nikoli na mizi, kajne. In zdaj pa, izjavljate, da pomoči za podjetja, ki bi bila v krizi, tudi če ne bi bilo epidemije, tem ne bomo pomagali. Kdo se bo odločil o tem? Kdo bo rekel, kateri so tisti parametri, katere lahko ti pomagaš podjetju ali pa ne? To me zanima. To me res zanima, poglejte. Ker je, je zaskrbljujoče, če me, kajne…  Potem gremo naprej, saj minister, ste razumel, kaj sem vas vprašal, v kontu 409 za rezerve, kajne? Dajte vsaj malo mi namignit, približno, kam, če mi znate pojasnit, kam bojo šle, vse to? Ker je zelo lahko reči, damo na rezerve, zapremo točko in dajmo »kao« neko zlato rezervo, da lahko z njimi delamo, kar hočemo. Ne, ni res. Mi tukaj, v parlamentu, poslanci vsi, mislim, da tudi pozicijski, hočejo vedet, kam ta denar bo šel.  Zdaj, v kontu 420, ki je povezan na 43. To so nakup in gradnja osnovnih sredstev. Investicijski transferji isto. Zdaj, prav v investicijah se znižuje. Veste, to se pravi, kamor je, kamor naj bi bilo vsaj malo razvojno naravnan rebalans, znižujemo prav tam, ko bi bil pokazatelj tega. Znižujemo prav tem. Pa 54 milijonov, pa 130 milijonov. Jaz mislim, pa prej, prav zdaj, bi moralo bit največ investicij v tem trenutku, za jutri. Verjetno bojo sredstva. Saj vemo, tudi evropska so namenjena za določene reči, ker bo, zato hočem in si želim, en odbor, da bomo sklicali, da bomo točno videli, kakšne so, kakšna je vizija Slovenije glede tega, kar pričakujemo.  Konto 450, v bistvu 4 tisoč 502, kajne. To so plačila sredstev v proračun EU, iz naslova bruto nacionalnega dohodka. Tukaj je plus 26 milijonov. Zdaj, vi mene, mi, ali mi lahko pojasnite, imamo nižji BDP, pa večja vplačila. Zdaj, če lahko samo, eno majhno pojasnilo, ker, tukaj, mi ne gre skupaj ta zadeva. Saj, verjetno je odgovor, ampak, vsaj da vem, zakaj.  Tako da, kar se tiče v splošnem delu rebalansa, zaenkrat, bom jaz tu zaključil in šel na posebni del. Zdaj, v posebnem delu, kajne, kot ste videli, samo prva reč, ki pade v oči    23. TRAK: (IP) – 13.50    (nadaljevanje) takoj, no, so vsi vladni proračunski uporabniki te plus 3 milijarde, ne. To je prva reč, ki vidiš takoj, v trenutku, ne. 3 milijarde več rabimo, ne. Zdaj, povejte vi meni, povsod so se določene reči znižale, ne, predsednik vlade pa si zviša postavko. Kaj rabi on za zadnje tri mesece si zvišati postavko za 78 tisoč evrov. Saj niso velike cifre, ampak zakaj? Povsod se znižuje, povsod se gleda, da bomo malo stisnili pas, če bi tako rekli, ne, ampak on si enostavno poviša postavko. Samo, da bi vedel zakaj, če lahko je en odgovor tukaj.  Zdaj, vladne službe, ne, zdaj, tudi tukaj gledam. Pod petnajstko, ne, se pravi 0,3 zunanja politika. Tukaj nisem razumel ob obrazložitvah, zakaj se iz 361 tisoč evrov poviša na celo 2 milijona 552 za zadnje tri mesece. Jaz bi razumel, ker se pripravljamo na Evropsko unijo, se pravi na predsedovanje, reči, verjetno, ne vem, kaj, neke ambasade sem slišal, kar je. Ampak ne piše točno, tako da, če mi lahko samo pojasnite, ker 2 milijona dvesto na tej postavki je kar velik znesek. Velik znesek. Da bi rad vedel, zakaj.   Zdaj pa pridem na to, kar je že omenila kolegica, kar mi je bilo zelo všeč, da je omenila, ne, ta urad vlade za demografijo. Tisoč 543 konto, tako da vam samo spomnim za magnetogram. Zdaj, jaz se sprašujem nekaj, tukaj iz nič v zadnjih treh mesecih je treba na horuk, na hitro spraviti v življenje to zadevo s 450 tisoč evri. Za tri mesece. Zdaj, jaz se sprašujem, kakšne plače bojo imeli ti ljudje? Saj ni nič čudnega, da se vsi grebete, vsi ste s tem, da bi bili tam, na tem Uradu za demografijo. Normalno, da bi. Ma, razumete nekaj? Glejte, ni denarja za božičnice za upokojence, ki smo toliko prosili in toliko smo delali na tem, da bi upokojenci dobili božičnico. Pri 13 milijardah proračuna, 13 milijardah na horuk moramo napraviti urad z vlado za demografijo s 450 tisoč evri, ki me samo zanima, kje bojo porabili v treh mesecih toliko denarja. Kje? Zdaj to je vprašanje, mislim, ki, drugi si ga niso postavili, ker verjetno niso niti videli, ker oni, bereš, ne, rečeš, cifre, kar je, ampak pomisliti malo. En urad vlade za demografijo, kjer je ni, niti ni predvideno, če bo še minister, če bo direktor ali ne vem kaj je, ker se vsi v Vladi vlečete, da bi prišli notri v ta urad, in namenjate 450 tisoč evrov za tri mesece. Če mi lahko to pojasnite malo bolj detajlno, res, kaj, kam, za kaj toliko denarja? Zakaj ne petsto tisoč ali pa en milijon? Ali pa zakaj samo sto tisoč, če so zaposleni 15 ljudje za tri mesece, kaj je to dovolj? Zakaj 450 tisoč?  Konto 23. Zdaj tukaj, to je intervencijski program in obveznosti. Z 31 milijonov na eno milijardo šeststo. Kaj? Kam bo to šlo? Sem že omenil prej tistega, ne, milijarda sto in toliko, ampak tu zdaj vidim drugo postavko tukaj, ki ni milijarda sto, ampak je milijarda šeststo. Naj slišijo gledalci, samo, da jih vidim, ni razvidno, minister, se opravičujem, ampak ni razvidno, in če ni razvidno, jaz vprašam, zakaj. Je preveč enostavno, da napišemo samo, da so to sredstva, financiranje zaradi epidemije covida-19. To ne pomeni nič, to meni osebno in mislim, da marsikomu tukaj, ne pomeni nič. Tako da če mi lahko malo pojasnite to zadevo, lahko, verjetno sem spregledal tudi kaj, pregledate, ampak, spoštovane vprašam za pojasnilo v tej točki, v tem kontu.   Zdaj bom šel na Ministrstvo za obrambo. Zdaj tukaj o Ministrstvu za obrambo smo itak na ministrstvu samem, mislim na odboru že povedali vse, tako da ne bom izgubljal dosti časa glede tega. Mene me užalosti dejstvo, ne, da se zniža 30,6 milijona na obrambi, ki toliko jočejo, da rabijo ne vem koliko denarja, ki se bo sprejelo zakon    24. TRAK: (TB) – 13.55    (nadaljevanje) za 780 milijonov, za naslednjih 7 let, 6 let, se opravičujem in zdaj, mi bomo oklestili teh 30,6 milijonov, ker baje niso pripravljeni določeni projekti. Ali boste malo stresli to ministrstvo? Ta MORS? Mislim, kaj se greste? Če niso kompetentni niti za napravit ene dva projekta.  Glejte, vas bom spomnil samo nekaj, na hitro, dovolite mi, predsednik – včeraj se je zgodila neka nesreča, mislim, so, ta požar, v Ajdovščini, v Vipavski dolini, če ste videli, hud požar, z burjo, ravnokar, da so ga lahko ustavili, po stotine in stotine gasilcev in s helikopterjem, edinim, ki ga imamo zdaj, zaenkrat, s tistim pol kubika vode, hvala bogu, da ni šlo naprej, ker veste kaj pomeni borovci in suho listje, vse kar je, v burji. A rabimo ali ne rabimo mi, tukaj, ki jaz omenim vedno tega / nerazumljivo/ ali pa, tehničnega helikopterja, za gašenje? Če bi to lani predvidevali, točno teh 30,6 milijona, ki bomo zdaj »skenslali«, tukaj, bi bilo za kupit to vozilo, mislim, to letalo in hangar napravit.  Zdaj, jaz to sem pisal tudi ministru Toninu. Ma to je želja cele Slovenije, veste, ni moja želja, to jaz samo prenašam ideje. Rabimo. In kadar vidim, da se iz Ministrstva za obrambo vzame denar, je to popolnoma nerazumljivo. Zdaj, jaz predlagam, zdaj tukaj ga ni, državnega sekretarja, je bil prej tukaj useden, zdaj je šel ven, a predlagam, da se dela projekte na zalogo.   Predsednik, vi ste bil podžupan ali župan, se ne spomnim, kaj točno ste / nerazumljivo/ ampak…
To zdaj ni pomembno, kolega Bandelli.
Ne, vam bom povedal samo, ker vi veste, zakaj govorim o evropskih sredstvih in drugih. Če nimate vi projekte na zalogo, vi lahko konkurirate kamor hočete, ampak če brez projektov, denarja ne boste dobili. In če Ministrstvo za obrambo misli, s tistimi 780 milijoni, kupovat samo orožje in 4x4 in 8x8 kolesnike, to je za nas konec. 406 milijonov je predvidenih za kupit samo tista vozila.  In s tem bom zaključil, ker nima smisla, ker ni predmet tega rebalansa. Bo predmet, verjetno, za naprej. Ampak, toliko, da spomnim, kajne, da teh 30 milijonov, ki mi zdaj vzamemo Ministrstvu za obrambo, če bi bilo to malo preštudirano, samo malo preštudirano, bi lahko šli v investicijo v neka vozila in verjetno takih katastrof, kot se je zgodila včeraj ali pa bi se lahko še hujša zgodila, bi boljše intervenirali. Pa lahko nudimo tudi pomoč v tujini nudimo, kamor je treba, ker mislim, da to je zelo pomembno. Zelo pomembno.  Potem / nerazumljivo/ konto 213. To je konto državnega sekretarja Zajca, to je Ministrstvo za gospodarstvo. Zdaj, tukaj imate povišano postavko za 50 %. In, določene reči, ki so noter pisane in katere sem jaz videl, intervencijske zadeve in razne, so mi všeč, kajne. Ampak tudi tukaj… Veste, je postavka, ki piše, intervencijski program in obveznosti, to se pravi, če lahko vam povem, je 230 401, sredstva za financiranje epidemije Covid-19. Pika, konec, v obrazložitvah ni nič ali pa bore malo. Koliko? 137 milijonov.   Pravzaprav, še bolj bom povedal vam, kajne, kar je malo smešno. 137 milijonov 445 tisoč 750 evrov. Do 50 evrov točno ste izračunali, a nam ne znate pokazat, kaj piše noter, kam bo ta denar šel. Ali bi lahko mi enkrat dobili, ker če je točno taka cifra, tako, do 50 evrov točna, jaz bi razumel, da človek reče, 137 milijonov 500, seveda, ko ne moreš nikoli točno znat, kajne… Glejte, jaz vam pravim, veste zakaj, jaz sem pripravil štiri proračune, zato vem, kaj govorim. Tako da, če mi lahko potem to obrazložite. Z 137 milijoni, obveznost, intervencijski program za obveznosti zaradi Covida, kajne, potem pa zmanjšate, tukaj je pa najbolj pomembno, ki je podpora malim in srednjim podjetjem, za 3,6 milijona. Zakaj? Zakaj? Je nonsens, ne razumem, zakaj.  Potem imamo konto, 140 402, povečanje za 2,2 milijona. To so informativne, izobraževalne    25. TRAK: (MT) – 14.00    (nadaljevanje) in promocijske aktivnosti, to so verjetno sejmi tudi noter in ne vem koga kar vse, Ministrstvo za gospodarstvo to finansira. Zdaj ne bom rekel, da so vedno eni in isti, ki dobijo ta denar, ne, ker se ne porazdeli malo okrog nič, ker če ne obrtne zbornice naredijo malo, da pomagajo malim podjetjem, da se predstavljajo v tujini, ministrstvo ima točno vedno ene in iste, ki finansira, ene in iste, ker tudi tam so ljudje, ki točno ucahnejo, kdo bo šel, koga bomo finansirali in koga ne. Ne, toliko da se ve, kje je ta poštenost in kje je ta nadzor, ki manjka, ne, ampak bomo videli, dajte mi povedati malo več o tem, o tem kontu.  Zdaj, državni sekretar Zajc, jaz sem vas zadnjič na odboru vprašal specifično za konto 140 205. in tisti dan ste vse spalamudil in zmutil, da mi niste odgovoril, vse ste odgovoru menjko na to. To je gospodarska infrastruktura in razvojni centri je minus 8,2 milijona, ki v obrazložitev ni. Manjka. Ni vpisana. Ali ste pozabili, ali, ne vem, ste mislili da kakšen ne bo opazil, da bo manjkala ta, ta obrazložitev tega, tega, tega minusa, 8,2 milijona. Če mi lahko zdaj, bi vas lepo prosil, za poslušalce, da vidijo točno, zakaj, zakaj zmanjšamo to postavko za 8 milijonov in toliko. 140 205 in če pogledate obrazložitve, ni obrazložitev, je ni, je ni. Kar ni prav.  Dobro, jaz še nazadnje bom omenil samo še na hitro kulturo, ker mi je pri srcu, ker mislim, da, črtati sredstva pri kulturi je to najslabše, kar lahko naredimo v katerikoli situaciji. Predvsem založništvo sem videl, umetnostni program tukaj. In ne bom polemiziral več, ker smo na odboru že govorili ure in ure o tem, ampak dajte malo razmisliti, da kultura je prav res zadnja o tistih vrstic, kar si lahko dovolimo, da bi črtali, prikrajšali sredstva, ker, mislim, to je res. Imamo toliko drugih postavk, ki bi lahko črtali za tistih nekaj milijonov, ki pač bi mogli še pomagati po moje, ne, pa nisem niti videl notri, da boste RTV-ju pomagali, ker ne vem zakaj, ker RTV ima minus samo zaradi povišanja plač, ki je Vlada naredila to. Minus na RTV-ju je samo zaradi povišanja plač, in zdaj, ker so povišali plače in vas prosijo za nekaj denarja, ni nobenega odgovora. Ker imate filozofijo drugačno, pristopa do RTV-ja, kot da je RTV hudo zlo naše družbe. Ma, verjetno samo za tistih 15 %, ki vemo, kdo so, za ostalih 85 % je RTV dobrodošel medij, nevtralni, javni servis, ki mu je treba pomagati ne glede na to.   Predsednik, jaz teh, zaenkrat o rebalansu bom zaključil, bom dal potem besedo itak, mislim, boste dali besedo kolegu Rajhu, ki bo vprašal še glede infrastrukture, zdravstva in druge reči. Bom ponovno se oglasil potem za ZIPRS, ki bomo pa videli še druge zadeve.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Zdaj dajem besedo ministru Andreju Širclju.   Izvolite, prosim.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, hvala lepa za vprašanja poslancu Bandelliju.   Jaz tudi prosim državne sekretarje, ki so tukaj in sem, se jim zahvaljujem, da so tukaj, da me dopolnijo z odgovori na vprašanja, če bi karkoli, mislijo, da je nujno, da se glede tega odgovori.   Bi pa najprej začel, spoštovani poslanec Bandelli, tukaj na koncu. Zdaj, jaz ne želim biti tukaj izobraževalen, ampak vi govorite najprej o kontih, to so v splošnem delu proračuna. Potem imamo posebni del proračuna, vi še zmeraj govorite o kontih. Tam ni kontov več, tam so programi, omenjali ste konto 23, to ni konto 23, to je programski del proračuna, to je poseben del proračuna in gre za program. In potem govorimo seveda še v nadaljevanju, ko ste govorili, o Ministrstvu za gospodarstvo in tako naprej, in ste govorili tudi, to je pa proračunski uporabnik.     26. TRAK: (TB) – 14.05    (nadaljevanje) Z drugimi besedami, to ni isto. Konto, proračunski uporabnik, pa program ni isto, zaradi tega, se, na eni strani govorimo o kontih, drugje o programskem delu proračuna. Tako da, zaradi tega je to nekoliko težko odgovarjat že v naslovu, ker tudi posebni del proračuna govori oziroma določa nekaj drugega in so drugačne vsebine tabel, kot v splošnem delu, kjer pa imamo konte, spoštovani gospod poslanec. Tako da, s tega zornega kota bi vas samo na to opozoril, da govorimo o različnih zadevah in niso povsod samo konti.  Drugo, kar bi rad seveda odgovoril, na nekaj vprašanj, ki ste jih seveda tukaj dali in bom še enkrat ponovil. Tudi vi ste omenil vizija, kje je vizija in tako naprej. Še enkrat, delovna mesta, investicije, blaginja in zdravje ljudi. Povedal sem vam v enem stavku, kaj je strategija in vizija te Vlade. In seveda, s tem tudi vsi ukrepi, na vseh področjih.   Drugo, govoril ste o rezervah, kam bo šel ta denar iz rezerv. Največ pričakujemo, ker so tveganja še vedno velika, da bo šel za zdravje in za zdravstvo. Tukaj dejansko je situacija taka, da ne vemo, kako se bo virus razvijal. Ne vemo, koliko bo obolelih, ne vemo, koliko jih bo šlo v bolnišnico in zaradi tega so po našem mnenju rezerve upravičene. Nekaj denarja predvidevamo tudi za ukrep za čakanje na delo, to je tudi ukrep, tudi tukaj, posledično, je tveganje večje, ker ne vemo, odvisno od virusa, koliko ljudi bo na tem ukrepu. Navsezadnje, tukaj lahko govorimo še o enem ukrepu, za katerega je tudi še nekoliko neznanke, to je pomoč turizmu oziroma boni in koliko bo seveda teh bonov unovčenih. Ne moremo vnaprej vedet, vemo, koliko jih je lahko maksimalno, ne vemo pa dejansko, koliko jih bo.  Znižanje DDV-ja. Seveda, v tem trenutku, delamo z ukrepi na odhodkovni strani, verjetno ne pride v poštev. Plače, povečanje plač. Nanaša se seveda te, predvsem na dodatke, ki jih dobivajo ljudje, ki delajo v izrednih razmerah. Delajo v razmerah, ko so ogroženi s Covid-om in seveda, velik del tega denarja gre za plače oziroma velik del iz te postavke gre za dodatke k plačam.  Investicije. Glejte, v tem trenutku, vsi, ki govorite, seveda, da ta proračun ni razvojen. Ta proračun blaži predvsem posledice epidemije in koronavirusa. Pa vendar, so tukaj že nastavki za dodatne investicije, ki bodo financirane tudi iz evropskega denarja. Da je pa v tem trenutku, ko smo imeli dejansko celotno gospodarstvo ali pa del gospodarstva, zaprtega, ko je dejansko prišlo do tega, da je družbeno življenje zastalo, socialno življenje in tako naprej, govorit o razvojnem proračunu, seveda, jaz mislim, da ni realno. Treba je upoštevat realnost. Vem pa, da je vsako leto, večkrat sem že bil tukaj, na obeh straneh in kot poslanec in kot član izvršilne oblasti, vedno vprašanje, ta proračun ni razvojno naravnan. Navsezadnje, to je že kar neka mantra, če lahko tukaj rečem. Ampak ta proračun je predvsem naravnan v to, da blaži posledice krize, ki jo je povzročila epidemija.  Toliko bi jaz imel, spoštovani predsednik, če želi še kakšen oziroma… / nerazumljivo/
Hvala, minister.  Priložnosti boste danes imeli še zelo veliko, ker je prijav… Ja, kolega Bandelli, samo trenutek, moram vprašat še državnega sekretarja, Zajca, če vam želi odgovoriti? (Da.) Očitno je, da.  Državni sekretar, Simon Zajc, imate besedo.  Izvolite, prosim.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik.  Samo nekaj kratkih pojasnil glede našega dela proračuna. Vse tiste postavke, ki se pri nas znižujejo kot    27. TRAK: (IP) – 14.10    (nadaljevanje) sem pojasnil tudi že na našem odboru, se znižujejo iz, v glavnem iz dveh razlogov, razen enega, to je, kar se tiče prikritih grobišč, tam se je znižal zaradi tega, ker ni bil izveden razpis. Ampak ostali gredo pa, se pa znižujejo zaradi tega, ker smo sredstva prenesli na postavko covid, ki ste spraševali, kaj je tam vse notri. Torej, tisti razpisi, ki so že bili v pripravi, pripravljeni ali pa celo že v izvedbi, smo jih ustavili, preoblikovali in smo dali večjo podporo temu, da se podjetjem pomaga v okoliščinah covida in so zdaj znova razpisana in gredo iz tega, iz te postavke.   Drugi razlog zmanjševanja je pa to, da je covid upočasnil tudi dinamiko zmanjševanja nekaterih projektov na terenu, kar pomeni, da mi v tem letu ne bomo izplačevali tega denarja in se bo, tukaj gre tudi za kohezijska sredstva, in se bodo prenašala v prihodnje leto. In to sta dva glavna razloga za zmanjševanje.   Ko ste spraševali, kaj je še na covidu, mi smo po sklepu vlade, je Zavod za blagovne rezerve zadolžen tudi za trimesečno rezervo zaščitne opreme, to je približno, mislim, da nekaj manj, ja, 59 milijonov evrov in to je v tej postavki ostalo, je pa, so pa še tisti stroški, ki so že nastali z zaščitno opremo in pa razpisi, ki jih delamo zato, da pomagamo podjetjem v tej covid realnosti in to je tudi tisto, ko ste spraševali, zakaj smo zmanjševali postavko MSP, mi MSP pomagamo s covid razpisi in smo tista zmanjševanja, ki so, so samo prenešena v ta podprogram za covid, kjer finansiramo in kjer so razpisi prilagojeni tem, kar zdaj podjetja potrebujejo, to je pa likvidnost, to je digitalizacija in promocija na tujih trgih in tako naprej. Tako da ne zmanjšujemo tega, ampak iz postavke covid delamo razpise zato, da MSP tudi pomagamo, poleg seveda nakupa opreme, za katero smo po sklepu vlade mi zadolženi.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod državni sekretar.  Kolega Bandelli, zdaj vas sprašujem, kaj želite.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Repliko.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Repliko. Izvolite, tri minute, replika, poslanec Bandelli.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, sekretar Zajc, ste mi povedal zelo dobro in zelo lepo reči, ki sem želel slišati, za razliko od ministra, ki kot vedno obrača po svoje politični odgovori in ni povedal popolnoma nič. In tudi na začetku, ki ste me ošteli, glejte, poglejte si magnetogram, jaz sem točno vam povedal, da ko se bomo menili, posebni del, sem jasno povedal, da bomo obravnavali proračunske uporabnike, lahko si pregledate, še enkrat, tako da ne imeti mene toliko za nevednega in neumnega za tega.   Niste mi odgovorili, minister, na določene reči. Bom vam postavil pisna poslanska vprašanja in bomo potem, da ne bomo tukaj izgubljali časa naprej, ker itak mi ne boste odgovorili še vedno, ampak upam, da na pisna poslanska vprašanja bom dobil odgovore in jih posredoval tudi ostalim v Državnem zboru.   Hvala.
Hvala, kolega Bandelli.   Mislim, da je ta odločitev dobra, zanesljivo boste pa dobili odgovore.   Zdaj nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Jani Prednik, za njim poslanec Dušan Verbič.   Kolega Prednik, prosim.
Predsednik, hvala za besedo. Vsem en lep pozdrav. Lahko rečem na začetku, da sem vesel, da je v bistvu taka močna zastopanost s strani Vlade, to kaže tudi na neko resnost s strani Vlade.   Spoštovani minister, takoj na začetku ste dejali, da je rebalans realen in prilagojen novi realnosti. S tem bi se jaz strinjal, kaže pa to v bistvu na nek zaskrbljujoč trend, kajti primanjkljaj je zgodovinsko največji. Ni samo 4,2 milijarde, lahko rečemo, da je 4,5, 4,6, saj je prejšnja naša Vlada pustila presežek v tem proračunu. Res je, da se ta rebalans dela za tri mesece do konca tega leta. Dejali ste, da blaži posledice in da ima neke nastavke za prihodnost. Tu pa se moram ustaviti.   Vsak rebalans, vsak dokument, rebalans je eden izmed najpomembnejših dokumentov države, kaže na neko smer in na nastavke, kot ste sami dejali, in to pa je zaskrbljujoče. Mi smo v zadnje pol leta videli, kako je predsednik Vlade in tudi v bistvu Vlada obračunavala z določenimi segmenti naše družbe. Po mojem popolnoma nepotrebno, se pa sedaj ta obračunavanja kažejo tudi konkretno s številkami v tem rebalansu. Kultura je verjetno največja poraženka in videli smo nek boj predvsem predsednika Vlade s kulturniki, ki jim sedaj jemlje precej sredstev, kot je 8 milijonov evrov, jemlje se tudi znanosti, raziskavam in razvoju okoli 35 milijonov evrov, zelo zaskrbljujoče so postavke glede zelene     28. TRAK: (TB) – 14.15    (nadaljevanje) politike. To verjetno gre v skladu tudi z vašo politiko. Največja vladna stranka SDS ne priznava podnebnih sprememb, to je jasno, in to se izkazuje tudi v rebalansu v več 10 milijonov evrov. Recimo, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije in trajnostna mobilnost, 23 milijonov evrov manj. Varovanje okolja in okoljska infrastruktura, 46 milijonov manj. Potem imamo digitalizacijo z razvojem širokopasovnih omrežij, 11 milijonov manj. 26 milijonov evrov manj imamo tudi za investicije v železnice. Športna infrastruktura, 3 milijone manj.  In, en segment je, ki meni nekako ni tudi najbolj logičen – mi imamo 90 tisoč brezposelnih, to je več, kot je bilo, to ni krivda Vlade. To pač je posledica epidemije in krize, kateri smo priča zadnje pol leta in še ni končana, vendar pa, da potem jemljete na postavkah, kot so recimo, 9,5 milijonov evrov manj za spodbude za zaposlovanje in 7 milijonov evrov manj za kreiranje novih delovnih mest – to pa ne gre v skladu s tem, kar ste tudi pri sprejemanju proti koronskih paketov 1, 2, 3, 4, v Državnem zboru govorili. Zaposlenost nizka, brezposelnost bi morala biti ena izmed glavnih usmeritev te Vlade. Tudi sami ste danes večkrat to dejali, vendar pa, ko pogledamo ta rebalans, vidimo, da na nek način eno govorite, drugo pa izkazujejo številke v tem rebalansu. Tako da, tu mi, če bi mi lahko pojasnili oziroma mi pojasni katerikoli od državnih sekretarjev.  Tu bi omenil samo še jamstveno shemo, 2,2 milijardi evrov, katera je bila tu, v Državnem zboru, pred dvema, tremi, štirimi meseci predstavljena kot velika rešitev za podjetja. Fiskalni svet to jasno opozarja, da podjetja do tega denarja, vsaj tako sem lahko prebral v bistvu iz medijev, ne morejo, da je bilo počrpanih samo nekaj čez 70 milijonov evrov, od 2,2 milijardi evrov.  Potem imamo eno postavko, ki se imenuje Covid, in ravno na vašem ministrstvu, spoštovani minister, na Ministrstvu za finance, ta postavka Covid predstavlja 1,6 milijarde evrov. To je tudi vse, kar mi vemo, kaj ta postavka predstavlja. Ne vidimo v drobovje in če bi se dalo, da nam to malo razložite. Verjetno, predvidevam, da je tudi Fiskalni svet v svojem dokumentu, nekako se, oziral na to postavko…
Kolega Prednik, samo malo bliže mikrofonu, prosim.
…Se opravičujem, se opravičujem.  Saj so napisali, »Ob predvidenem izrazitem poslabšanju stanja javnih financ, se namreč od Vlade pričakuje dodatna transparentnost pri pripravi proračunskih dokumentov.« Zdaj, v proračun oziroma v rebalansu umestiti eno postavko in dat še 1,6 milijarde evrov in nihče ne ve, kam to gre, to ni ravno transparentno.  Opozicija in Socialni demokrati, smo se sicer pri tej Vladi naučili, da ne upošteva nobenih pripomb - pri sprejemanju proti koronskih paketov niste upoštevali niti pripomb GZS-ja, OZS-ja in drugih segmentov, kaj šele opozicije. Mi smo kljub temu, tako v opoziciji, kot v Socialni demokrati, pripravili neke amandmaje, ki grejo v smeri vrnitev sredstev razvoja, znanosti, kulturi, zaposlovanju, zagotoviti izvedbi že načrtovanih razpisov za gradnjo vrtcev, šol, športne infrastrukture, potem, vrniti šolam sredstva za prehrano otrok v šolah in tako naprej. Mi vseeno upamo - seveda, pri amandmajih se bomo ustavili kasneje - mi upamo, da bo koalicija, bom rekel, vsaj kakšnega od teh amandmajev sprejela, ampak kot rečeno, po izkušnjah zadnje pol leta, kako usklajeno deluje ta koalicija in so nam povozili pri sprejemanju proti koronskih paketov, med 200 in 300 dopolnil, tudi nisem pretiran optimist, da bi danes kakšnega od teh sprejeli, sem pa prepričan, da če bi se tudi pri sprejemanju proti koronskih paketov, malo bolj poslušalo asociacije, kot so GZS, OZS in tako naprej, ni nujno opozicija, mi smo samo tisti, ki smo bili tukaj, pač, tisti, ki smo predstavljali amandmaje, ki so jih drugi predlagali, tudi takšnega primanjkljaja ne bi bilo.  Tako da, to je nek splošen pogled, tako mene, kot Socialnih demokratov. Če se čutite poklicanega, da mi na kakšno odgovorite, bi bil vesel, bomo pa potem pri določenih amandmajih, seveda, vsak amandma posebej tudi predstavili.
Hvala, kolega Prednik.  Kot smo rekli, amandmaje obravnavamo posebej.  Minister, izvolite, imate besedo.  Gospod Šircelj, prosim.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Zelo na kratko, ker sem že odgovoril na vprašanje    29. TRAK: (IP) – 14.20    (nadaljevanje) gospoda Prednika glede transparentnosti pri odgovoru na neko drugo vprašanje oziroma drugega poslanca. Spoštovani gospod Prednik, v tretjem delu proračuna imate zelo natančno napisano, kam je denar dejansko šel in za katere ukrepe je šel, tako da dejansko po posameznih členih in glede transparentnosti.   Poleg tega sem, ko sem odgovarjal gospe Zabretovi, poslanki Zabretovi, sem dejansko nanizal pet do deset ukrepov in koliko denarja je šlo. Še enkrat, interventni ukrep povračilo nadomestila je prejelo 147 tisoč 466 upravičencev, realizacija več kot 278 milijonov. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka 51 tisoč 495 upravičencem, 83 milijonov. Naštel sem jih še nekaj. Meni je žal, da niste tega slišali, spoštovani gospod Prednik.   Zdaj, zakaj prihaja pri nekaterih ministrstvih do tega, da, ali pa nekaterih postavkah do zmanjšanja teh sredstev. Mi tukaj ne delamo proračuna za tri mesece, mi delamo tukaj popravek letnega proračuna. Kar pomeni, v celem letu bo teh sredstev toliko manj, in običajno je teh sredstev manj zaradi tega, ker se je življenje na nek način ustavilo. Zaradi tega, ker se je ustavilo zaradi koronavirusa. In govorimo tukaj o letnih zneskih, in tukaj je seveda to, da če nekje pride do zmanjšanja za nekaj 10 ali sto tisoč evrov, seveda ne pomeni, da mi teh ukrepov ne bomo izvajali, ampak v tistem trenutku na tistem ministrstvu se takrat niso mogli dejansko izvajati zaradi epidemije.   Toliko z moje strani, če želijo še kaj dodati. Hvala.
Hvala, gospod minister.   Gospod, jaz vas prosim samo, da se predstavite za magnetogram. Izvolite, imate besedo.     MAG. PETER GERŠAK: Najlepša hvala, predsedujoči. Geršak Peter iz Ministrstva za javno upravo.   Odgovor na 11 milijonov manj za širokopasovna omrežja. Se pravi, to je podprogram 050502 in zajema v bistvu gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij za pokrivanje belih lis. Tukaj notri je kohezijska sredstva, so, se pravi, Evropska unija, sredstva in nekaj slovenske udeležbe. Razpis GOŠO, zgodovinsko, se pravi, to je GOŠO 4, ki je padel, tokrat nam je uspel, pokrivali bomo nekaj belih lis, uspel je ravno, mislim da bojo šle, da so sklepi, so že sprejeti. Zamikamo ta sredstva, ni jih manj, v naslednje leto, enostavno črpanja ne bo letos, bo pa naslednje leto.   Hvala.
Kolega Prednik, posamezni predstavniki Vlade vam želijo odgovoriti, pa predlagam, da ta krog zaključimo pa boste potem vi prišli na vrsto. Zdaj vam bo določen odgovor podala državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.   Izvolite, prosim.     MATEJA RIBIČ: Hvala lepa za besedo.   Želela bi pojasniti glede teh ukrepov aktivne politike za poslovanje in zmanjšanje sredstev na kontih s spodbudo za zaposlovanje pa kreiranje delovnih mest. In sicer, gre za zadevo, kakor je že obrazložil minister za finance gospod Šircelj, da se določeni ukrepi niso izvajali zaradi epidemije in da pač tista sredstva, ki so bila predvidena, so bila predvidena za vseh 12 mesecev. Na aktivni politiki zaposlovanja se delodajalci v času epidemije in pa tudi zdaj, v zdajšnjem času zelo v zmanjšanjem obsegu poslužujejo teh dveh ukrepov spodbud za zaposlovanje in pa kreiranje delovnih mest, zaradi tega je to zmanjšanje. Opazili pa smo, da je, oziroma smo dodatna sredstva dali na usposabljanje in izobraževanje. Tukaj se gre pa predvsem tudi zaradi tega, da bi skušali zagotoviti čim več delovne sile na trgu dela in zelo pospešeno vključujemo brezposelne osebe državljanov tretjih držav    30. TRAK: (MT) – 14.25    (nadaljevanje) v tečaj slovenskega jezika, da pridobijo to raven A1 znanje slovenskega jezika, da bi se lahko tudi oni čimprej vključili na ta trg dela. Hvala.
Hvala lepa.  Izvolite, gospod, pa če se predstavite, prosim.    DAMIR OREHOVEC: Ja, hvala lepa, predsedujoči, za besedo, Damir Orehovec, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.  Morda na kratko, kar se tiče našega, torej, proračuna našega ministrstva, je treba povedati, da se je povečal za 65 milijonov, kar je približno za 3,2 procenta celotnega zneska. Seveda predvsem smo s tem zagotovili tiste zakonske obveznosti, seveda na drugi strani pa je nekaj denarja ni bilo mogoče uporabiti, oziroma porabiti, kot je bilo že uvodoma rečeno s strani ministra.  Zdaj mogoče samo 3 postavke naj omenim. Eno je, približno 12 milijonov evrov znižanje subvencij za prehrano, seveda to ni bilo možno, ker se torej sam proces v šolah ni dogajal, da bi se to lahko sploh torej razdelilo, se je pa ta denar preusmeril seveda v druge socialne transferje.  Kar se tiče znanosti, prav tako seveda v tem času ni bilo možno izvesti določenih projektov in pa, seveda to ne pomeni, da se ta denar na nek način ukine, oziroma da se ti projekti končujejo, ampak se samo prestavijo v naslednje proračunsko obdobje, tako da bodo torej izvršeni oziroma izvedeni 2021/2022 in pa, kar se tiče financiranje v infrastrukturo na nivoju lokalnih skupnosti, vrtci, osnovne šole, športni objekti, to je bilo približno 14 milijonov manj, razpisi so bili že, torej, so se že dogajali, vendar zaradi negotovosti situacije smo jih morali seveda ustaviti in načrtujemo, da se v naslednjih letih tudi to seveda izvede. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Tamle je še ena gospa prosila za besedo, pa tudi prosim, če se predstavite. Izvolite.
Ignacija Fridl Jarc
Predsedujoči, hvala za besedo, Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo.  Ker je bilo nekajkrat poudarjeno, da so se sredstva v okviru proračuna Ministrstva za kulturo skrčila v višini 8,3 milijona evrov, želim še enkrat, kot je bilo izdatno obrazloženo na odboru za kulturo, poudariti, da ne gre za jemanje sredstev kulturi, ampak da je 5,4 milijone evrov kohezijskih sredstev, ki se, tako kot je povedal gospod minister, niso mogla uporabiti oziroma počrpati v letu 2020, zaradi tega, ker vemo, da so bile dejavnosti vsaj dva meseca in pol zaustavljene, nekatere na področju kulture so še delno tudi zdaj. Ta sredstva, gre samo za, se prenos pravice porabe prenaša v leto 2021, med njimi je, posebej bi rada izpostavila, tudi 1,5 milijona, za katere se razlaga, da so bila pobrana področju založništva. To ne drži, vemo, da je bil sklenjen, tudi na pobudo drugih držav, sklenjen dogovor, da se projekt Slovenija, častna gostja Frankfurta 2022 prestavlja v leto 2023 in temu se prilagaja tudi dinamika črpanja, prav tako tudi drugi projekt na področju založništva, to so Turistične znamke, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo in je še v fazi programiranja. Nadalje so sredstva, ki so se zmanjševala, oziroma ki se prenašajo v prihodnje proračunsko leto, 0,45 namenskih sredstev za investicije, 0,45 milijona evrov in 0,45 milijona evrov, kot je bilo poudarjeno, se je preneslo iz proračuna Ministrstva za kulturo na Generalni sekretariat, ker se je na Ministrstvu za kulturo ukinila Služba za državne proslave. Torej ostaja 1,9 milijona integralnih sredstev, ki so se krčila in to gotovo ne more izražati neke načrtne, bi rekla, negativnega odnosa te vlade do kulture, ampak gre za, zgolj in samo za sredstva, ki so bila namensko predvidena za določene programe, zlasti na področju mednarodne udeležbe, mednarodnih projektov in tudi investicij,    31. TRAK: (TB) – 14.30    (nadaljevanje) ki se niso v celoti mogle izvesti. Eden takih je tudi teden ljubiteljske kulture, ki ga ni mogel izvesti JSKD.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa državna sekretarka.  Še ne, kolega Prednik, tule se je še en gospod javil za besedo.  Izvolite, imate besedo.    UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči. (Uroš Lampret, državni sekretar z Ministrstva za obrambo.)  Jaz se opravičujem – moj zelo kratek odgovor se bo nanašal na zadevo, ko je bilo Ministrstvo za obrambo izpostavljeno prej v razpravi in se moram opravičit, sem bil osebno odsoten iz dvorane, vendar, so me moji kolegi opozorili, da smo bili izpostavljeni in si ne želim, da bi to ostalo neodgovorjeno.  Govorimo seveda o tem, zmanjšanih 30 milijonih oziroma 30 milijonih minusa, ki jih Ministrstvo za obrambo prejema letošnje leto. Pa bi samo na kratko povedal – in smo precej širše to povedali na Odboru za obrambo – kdo ne bo dobil teh 30 milijonov in kaj to pomeni za pripravljenost Slovenske vojske in za njeno zmožnost opravljanja njenih zakonskih nalog. Večji del teh 30 milijonov je res, sodi pod postavko Generalštaba Slovenske vojske, delovanje Slovenske vojske. Zakaj tega denarja ne dobimo oziroma zakaj ga nismo niti zahtevali, da ga dobimo nazaj, po zadržanju sredstev?  Gre predvsem na dveh postavkah. Eno je, vaje, se pravi, redno urjenje Slovenske vojske, tako doma in v tujini. To je bilo precej zmanjšano zaradi Covida-19. In druga zadeva je rebalans določenih pogodb oziroma reprogramiranje določenih pogodb, kjer so bile težave prav tako zaradi te epidemije, pri dobaviteljih in smo te pogodbe prenesli na prihodnje leto - finančne obligacije smo prenesli na prihodnje leto.  Da bom res kratek, želim samo zaključiti, da ima Ministrstvo za obrambo zagotovljena vsa sredstva, ki jih letos potrebuje za redno, normalno opravljanje svojih zakonskih nalog.  Hvala, predsedujoči.
JANI PREDNIK (PS SD)
Kolega Prednik, hvala vam, zlasti za tole zadnje.   Se vam resnično zahvaljujem, kot predsednik Odbora za finance, in dovolite samo kratko dopolnilo ali pa nadgradnjo tega, kar ste vi rekli – jaz sem bil prisoten na Komisiji za nadzor javnih financ, kjer smo obravnavali poročilo Vlade o vseh prerazporeditvah, ki so bile storjene znotraj proračuna, v skladu s tistim, kar je bila Vlada dolžna tudi poročati Državnemu zboru. Takrat je bilo to označeno s stopnjo zaupnosti Interno in je bila seja zaprta za javnost. Ugotovil pa sem, da sem tistih 150, 160 strani, od vseh članov Komisije za nadzor javnih financ, edini prebral v celoti.   Tako da, transparentnost v tej državi je zagotovljena, je pa res, da transparentnost je treba tudi znati uporabiti, kar pa predpostavlja določene zahteve in predvsem čas. Tisti, ki si zna za to vzeti čas, lahko dobi vse podatke. Pa ne mislim tu za poklicne politike, tudi za tiste radovedne državljane.  Okej, nadaljujemo z razpravo. Najprej je na vrsti poslanec Dušan Verbič, za njim poslanec Jože Lenart.  Kolega Verbič, izvolite, prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Prav lep pozdrav, minister za finance, predsednik Fiskalnega sveta, državni sekretarji, ter vsi ostali prisotni.  Zdaj, predsednik odbora, moram priznat, da vas zelo podpiram v vaši uvodni besedi pri začetku te točke, da se dejansko razpravljavci ali člani odbora, predvsem ogradimo in razpravljamo o tem, tako imenovanem, splošnem delu. To zelo pozdravljam in pričakujem, da boste v to smer tudi vodil v nadaljevanju    32. in 33. TRAK: (IP) – 14.35    (nadaljevanje) to sejo.   Dejstvo je, da pomisleki opozicijskih poslancev lahko rečem, seveda so legitimni, je pa vprašanje, ali bi imeli enaka vprašanja glede pomislekov ali prerazporeditev pri posameznih postavkah, če bi bili v vlogi pozicije. Pač, taka je politika v tem Državnem zboru in tako pač je. To je naša vsakdanja realnost. Dejstvo je, da mi se nekako v tej točki pogovarjamo, to, kar je že minister za finance že nekajkrat omenil, da se pogovarjamo o popravku proračuna za dobre tri mesece in nič drugega. Vse ostalo so tako imenovane politične razprave, ki nekako vsak želi na tak ali drugačen način izpostaviti nezadovoljstvo ali kakorkoli svoje videnje glede trenutne Vlade, in mislim, da v tej točki tukaj ni mesta.   Mene osebno je nekako zmotila v prvi razpravi kolegica, ki se je dotaknila tudi tako imenovane sredstev varčevalcev ali depozitov. Nobene veze ali povezave nima s to točko dnevnega reda. Osebno sem trdno na stališču, da smo v Sloveniji dobesedno naklonjeni varčevanju, to zelo pozdravljam in srčno upam, da se bo ta trend tudi nadaljeval, kajti varčevanje občanov, državljanov, kakorkoli že, to je pač, vsak se odloči po svoji zmožnosti, predvsem v vidiku, da je to njegovo lastno, varnost glede eksistence in podobno. Zdaj da nima to nobene veze s tem tako imenovanim popravkom proračuna.   Bi se pa pridružil tistemu, predsednik, ki ste tudi uvodoma omenil pri nekaterih, da je potrebno tudi gradivo, ki ga poslanci dobimo, prebrati. In ta splošni del proračuna je predvsem, če lahko zelo grobo rečem, sestavljen iz dveh delov, bilanca prihodkov in odhodkov, dobro, tukaj v dosedanji razpravi je bilo marsikaj izpostavljeno, pogrešam pa tisto, kar pa menim, da je tudi zelo pomembno, pa čeprav zgolj samo za zadnje tri mesece. Je pa tudi drugi del, to je pa načrt razvojnih programov, ki vključuje obdobje 2020-2023. In sam moram priznati, da sem vesel, da je tudi ta predlog načrta razvojnih programov sestavni del predloga rebalansa proračuna za leto 2020. Kajti vključuje vsa proračunska sredstva za financiranje projektov in ukrepov, ki so po posameznih nosilkah, politikih, programih, podprogramih, ki se nekako dosedanje razprave tako ali drugače dotikale bolj obrobne narave. Poudarjam, načrt razvojnih programov tudi v tem trimesečnem obdobju je sila pomemben.   Lahko samo rečem, da tisti, ki smo želeli poslušati uvodno predstavitev ministra za finance, je zelo dobro, konkretno tudi vsebinsko predstavil razlog, zakaj je potreben ta rebalans. Vesel sem, da je tudi predsednik Fiskalnega sveta v svoji razpravi nekako poudaril ali omenil, da je ta predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 skladen s tem tako imenovanim 12. členom Zakona o fiskalnem pravilu. Pa ne bom naprej govoril, kajti mislim, da bi priložnost še naprej, in tisti, ki nekako želi to njegovo predstavitev ali razmišljanje si malce bližje pogledati, lahko tudi potem kaj prebere.   Glede na to, da razprave nekaterih grejo zelo v različne smeri, pa čeprav smo že nekaj slišali na to temo, si bom še vseeno dovolil, kaj je s tem rebalansom. Zelo s konkretnim, jasno, večino teh zadev je finančni minister že predstavil, očitno je treba v tem Državnem zboru večkrat iste stvari poudariti, omeniti, da morda nekako potem nekoga se rahlo dotaknejo. Dejstvo je, da rebalans upošteva izrazit proračun, se pravi, izrazit upad proračunskih prihodkov,     34. TRAK: (MT) – 14.40    (nadaljevanje) hkrati pa so se povečali izdatki zaradi sprejetih ukrepov vlade za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo, kot tudi prebivalstvo. In samo nekaj primerov: interventni ukrep povračila nadomestila plače, to je za čakanje na delo, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, povračila nadomestil za bolniške odsotnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokrivanje izpada prihodkov izvajalcev javnih storitev, pa še bi lahko našteval. Mislim, da je bilo že kar nekaj rečeno, pa najverjetneje tudi še bo. Ne morem mimo tako imenovanih turističnih bonov in tako naprej.  Ampak to je en sklop. Drugi sklop je pa poleg teh intervencijskih ukrepov ta rebalans za te dobre tri mesece upošteva tudi naslednje in bom navedel samo dvoje. Prvo, povečanje povprečnine občinam. Mislim, da je to zelo pomembno, kajti tudi s tem občine bistveno drugače nekako te svoje lastne projekte ali investicije, ki jih imajo, lahko uresničijo in tisto, kar je rak rana desetletja v Republiki Sloveniji, je praktično ta intervencijski ukrep s tem rebalansom se upošteva tudi glede tekočega izvajanja evropske kohezijske politike.  Na koncu moram samo še dodati. Državni svet kot drugi dom demokracije v Republiki Sloveniji, je zelo jasno podprl ta rebalans proračuna in temu nimam kaj za dodati. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Andrej Rajh.  Kolega Lenart, izvolite, prosim.
Hvala lepa, predsednik, za besedo in seveda pozdrav vsem vabljenim na današnji seji rebalansa proračuna za leto 2020.  Spoštovani predsednik, moja razprava bo bolj v poročilih in pa ciljih Umarja in pa Fiskalnega sveta. Torej na izhodiščih in pa doseganje dolgoročnih ciljev samega rebalansa proračuna, kajti kolegica Andreja Zabret je v svoji razpravi šla v te podrobnosti in tega ne bi želel ponavljati in upam, da se s tem strinjate, da ne boste v razpravi rekli, da sem spet zašel izven konteksta.  Zdaj sicer, mene je malo včasih, kako bi rekel, pogrešam pri Fiskalnem svetu pri teh poročilih, da se osredotočite zelo, kako bi rekel, okvirno v to področje in včasih ne znaš zaznati malo več vaših opozoril in ukrepov, imam občutek, da takrat, ko je državi šlo boljše, da ste bili bolj kritični, kot pa zdaj in se kar tako nekako izognete, ne, takšen občutek imam, pa pustimo zdaj to, ne, to je vaša pristojnost. Bi pa ministra v začetku, da ne pozabim, prosil, no, da, niste odgovoril na dva konkretna vprašanja naše kolegice Zabretove glede teh 24 milijonov na postavki pravosodja in pa milijarde 100 teh rezerv. V poslanski skupini LMŠ je za nas to bistveno, da dobimo odgovor okrog tega, zakaj te močne postavke v tej krizi. Naše načelo je, da bi v tej krizi morali čimbolj, čimveč sredstev namenjati ukrepom, da se bi učinki začeli izvajati in to vprašanje je bilo že večkrat, tudi na odborih postavljeno in tega odgovora še vedno nimamo, tako da, prosim res danes, da na to odgovorite, da dobimo odgovor, kajti, glejte, tudi amandmaji, ki bodo potem sledili iz naše strani, so naši predlogi, ne, da se iz teh postavk prazni in da se ukrepa tam, kot mi opažamo, da je vlada premalo pristopala k temu rebalansu na tista področja, kjer bi morali biti ukrepi bolj učinkoviti.  Da grem zdaj k samemu, sami vsebini vsega, glejte, jaz se strinjam, ne, da ta kriza ni primerljiva    35. TRAK: (IP) – 14.45    (nadaljevanje) s klasično gospodarstvo krizo, kar je minister uvodoma rekel. To je kriza, ki zahteva varovanje prebivalstva ob grožnji tega virusa covid-19. Kako ravnati in pa ukrepati v tem obdobju, da zavarujemo prebivalstvo? To je tista osnova, da dolgoročno gospodarsko dejavnost omogočimo in pospešimo, da obdržimo delovna mesta, da zagotovimo delovanje izobraževanja, da zagotovimo športno in kulturno dejavnost. Da zagotovimo zdravstveno dejavnost, da zagotovimo dejavnosti turizma, trgovine, prometa, kmetijstva in nenazadnje razvoja celotne družbe, rasti BDP-ja, dodane vrednosti napram ostalim državam.   Vsekakor to ni enostavna naloga, to se zavedamo in kdorkoli bi bil danes v vaši vlogi, bi bil pred to dejstvo postavljen. Vendar, glejte, ta primanjkljaj, ki je bistvo, 4 milijarde dvesto oziroma mi opozarjamo, da je celo štiri šeststo zaradi tega, ker je Vlada predvidela v sprejetem proračunu za 2020 presežek, to je jasno in je to treba tudi upoštevati. Hočem reči, da ti ukrepi, ki jih Vlada sprejema, vplivajo na primanjkljaj, in pomembna je tista sorazmernost. Kakšni so tisti ukrepi glede na varnost prebivalstva, ki ga tako poudarjamo? In na drugi strani, bom rekel, temu zaustavljanju rasti oziroma nazadovanju, ki pa na drugi strani s temi posledicami tudi potem vpliva na zdravje ljudi, predvsem na področju, v četrtek, ko smo imeli Odbor za zdravje, je bilo veliko govora o tem, da ti ukrepi praktično štejemo obolele, oprostite izrazu, tudi mrtve, ampak na drugi strani se moramo pa zavedati, da ti ukrepi pa lahko tudi posledično vplivajo zaradi dostopnosti do zdravstva in vsega ostalega, da se potem na drugi strani lahko dela še veliko, veliko večja škoda.   Seveda je to pomembno, kakšni so ukrepi, kako, s kakšnimi ukrepi, da bomo na dolgi rok v koraku z ostalimi državami, to sem prej opozoril, da želim predvsem iz tega vidika opozoriti, ne glede na to, da gre za rebalans proračuna, ki je samo še tri mesece. Na koncu posledice ukrepov se lahko enormne tudi na dolgi rok, kaj zdaj počnemo. Zavedati se moramo, da smo v družini Evropske unije s skupnimi mehanizmi, na katere lahko tudi vplivamo, predvsem pa, da jih bomo znali uspešno uporabljati in udejanjiti. To je dejstvo, saj to je teorija, ampak to je naloga Vlade, da to znamo. Glejte, veliko se okrog tega govori, o teh 12 milijardah in pol, ampak dajmo povedati javnosti tisto resnico. Ljudje res mislijo, da je teh 12 milijard pa pol padlo nekje z neba, da nam jih je, ne vem, res sam bog dal in kak je uspeh te Vlade. Dajmo povedati, da pod črto so to tudi nepovratna sredstva, seveda, ampak ta nepovratna sredstva na drugi strani, ko moramo dajati pa nazaj, je pa potem skoraj zadeva izničena oziroma je lahko izničena, če ne bomo znali teh sredstev porabiti. Vse ostalo so pa krediti, ki jih bomo morali mi v svojem življenju, ki ga bomo živeli, in pa naši otroci vračati. In to je ta fiskalni sred(?), ki opozarja potem na to zadolženost kot temelj fiskalne politike.   Glejte, in to je ključ tega uspeha te Vlade, skupne politike države Slovenije, ali bomo znali pravilno in učinkovito ukrepati. Ukrepi kratkoročno, da omejimo socialne stiske in prebrodimo obdobje do teh učinkovitih dolgoročnih ukrepov, ker tisti so pomembni. In zdaj smo na tej prvi fazi. PKP1, 2, 3, 4 in 5, glejte, ne rečemo, nekaj je bilo res uspešnih zadev.    36. TRAK: (TB) – 14.50    (nadaljevanje) Predsednik, še enkrat, kajne. Vse to se odraža tudi v tem rebalansu proračuna, zato, pa če grem malo širše in iz tega vidika.  Glejte, bili so bolj ali manj učinkoviti in tudi z velikimi pomanjkljivostmi, ki jih Vlada tudi na opozorila opozicije in pa tudi javnosti, odpravlja, dopolnjuje - to je dejstvo – ampak vseh žal ne in tudi danes so že bila opozorila na to, kje so določene zadeve, ki praktično, na katere smo, še vedno lahko govorimo, da smo jih pozabili. Vsekakor je to tudi kultura in določene ranljive skupine, ki nekako ne razumemo, zakaj se jih ta Vlada, bom rekel, dotika zelo mačehovsko, če se tako izrazim. Mislim, da s tem veliko povem.  Kot sem že prej rekel, kajne, seveda, te pomanjkljivosti, bomo tudi kasneje, z temi amandmaji, ki jih bomo obrazložili, poskušamo popravit, ampak, jaz se bom držal te razprave tudi v nadaljevanju, bolj iz tega makroekonomskega vidika, s temi cilji, ki jih želimo spremljati. Osebno me skrbijo predvsem ti dolgoročni ukrepi, ki so danes neznanka, neznanka. Glejte, tudi PKP 2, ta likvidnostna poroštva, na ta posojila, vemo, da so popolnoma neučinkovita, ampak v določenih državah so pa učinkovita in to nam je neznanka. Zakaj? Ker so namenjeni gospodarstvu, in gospodarstvo je danes v veliki negotovosti. Na to opozarjajo tudi Gospodarska zbornica in pa podjetniki, na vseh koncih in krajih. Jaz sem sicer prepričan, da ta Vlada ve, kaj bo napravila na tem področju, ampak, danes, predvsem v tem rebalansu, je to neznanka. Uspeh vsega pa bo tu.   Glejte, seveda, kot sem želel še enkrat poudarit, kajne, vsebinsko nejasni ti dolgoročni ukrepi in pa v praksi, nesprejemljivi, PKP 2, neizvedljivi, neuporabni. Zdaj, seveda na drugi strani pa, da ne boste rekli, da sem samo negativen, vsekakor pa je, ti ukrepi za turizem, s tem turističnim bonom - to je pohvalno in to smo že velikokrat rekli, da je to prava smer, da smo to dejavnost pa le rešili. Kar pa seveda ne moremo govoriti za določene subvencije za skupine, po neki prioriteti, pa vemo, kaj hočem s tem reči. Ne bom več na glas, ker enkrat je nekdo že izkoristil, pa potem, je zelo negativno, to mojo razpravo predstavil.  Kje bomo merili ukrepe? In zdaj se vrnem na to. To se pravi, rast BDP, rast dodane vrednosti, te produktivnosti, kot rečemo, napram drugim državam Evropske unije. Glejte, tu želim se zdaj vrnit nazaj. 2008 je bila Slovenija najvišje, 90 % povprečja BDP je dosegala. To je bilo najvišje. Ampak, tu pa želim tudi reči na to fiskalno politiko, ta balon, ki je takrat bil, je izbil potem v naslednjih letih, skupaj s to krizo. Vlada Janeza Janše se zelo rada pohvali, da zadolženost je bila takrat nizka, sektor država. Nihče pa ne zna jasno povedat oziroma stroka opozarja, da pa je bilo, podjetja, da so bila takrat strašno zadolžena, da so krediti takrat padali v ta podjetja zaradi te privatizacije in vsega tega, »andardno«(?) in to je potem izbilo in to je posledica bančne luknje in še marsikaj.  Pa da ne bom zdaj zašel, v te podrobnosti in zopet pogreval stare zadeve, opomnil sem samo zato, da tokrat, ko sprejemamo ta rebalans proračuna in potem tudi proračun 2021/2022 naprej, ne smemo delat podobnih napak in moramo z jasno analizo nazaj in z jasnimi ukrepi videt, kaj dolgoročno želimo in zato opozarjam, da te nejasnosti, ki so, predvsem na dolgoročnem področju, jih jaz želim     37. TRAK: (IP) – 14.55    (nadaljevanje) videti oziroma apeliram na Vlado, da nam jih bolj konkretno predstavite, razjasnite, da bomo vedeli, kam gremo. Kajti tudi politika je potem soodgovorna za razvoj te države, kam gre. In kažemo potem s prstom eden na drugega. Jaz bi rad bil tukaj res bolj ekspliciten.   Glejte, pa ne mi zameriti, še enkrat, no, govorimo o rebalansu proračuna 2020, ampak ta Vlada je tudi že jasno dala vedeti, da želimo doseči to produktivnost oziroma dodano vrednost leta 2025, da dosežemo 60 tisoč dodane vrednosti na prebivalca. To je skoraj nemogoče. Ampak prav je, da je tak cilj dosežek, če to dosežemo, smo že skoraj na povprečju. Čeprav povprečje, da dosežemo, je cilj 2030, če se ne motim. Ampak glejte, to, vsebina, to manjka, kam, kako, kako bomo to ustvarjali. Oprostite, z Gorenjem ne bomo mogli, tako kot leta 2000 nismo mogli z Muro. In smo rabili 15 let, da smo to dojeli. Da je Mura dosegala dodano vrednost 25 tisoč in s takimi delovnimi mesti ne moremo iti v razvoj, to ne spada v Evropo. In verjetno se takrat nihče ni upal tega povedati. Danes si jaz želim, kam bo ta Vlada, v katere sektorje države bo vlagala, da bomo dosegali potem ta preboj, da dosežemo povprečje Evropske unije. Glejte, Gorenje ima skoraj 10 tisoč zaposlenih v celem koncernu, ampak dodana vrednost 32 tisoč. Mi jo imamo danes 47, cilj pa je, da jo dosežemo 60 tisoč. Tu se moramo pogovarjati, ne pa nekaj suhoparno o nekih številkah pa komu bomo še kaj dali. To je tista razvojna nota, ki je jaz tu ne vidim. A se mogoče ne tiče poslancev ali kako? Te zadeve bi želel jaz, da so …
Glejte, kolega Lenart, samo trenutek. Saj, nisem želel, res nisem želel intervenirati, ampak moram. Zdaj ste vi kar daleč zašli od teme.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Okej, se vračam.
Ko ste rekli na začetku, Fiskalni svet in UMAR, vam odkrito povem, da sem z zanimanjem pričakoval vašo razpravo, ker jo podpiram v to smer, ker ste vendarle tudi oba ključna predstavnika teh dveh državnih organov prisotna, zdaj pa ste malo zašli, kolega Lenart, in vas prosim, da se vrnete v tirnico današnje razprave.   Izvolite.
Hvala za opozorilo. Saj že sem na koncu, zaključujem.   Javno-finančna vzdržnost, ki je pri vsej zadevi, kar sem tudi zdaj govoril, zelo pomembna. Na kratki rok jo zadolžujemo s to zadolženostjo, to je dejstvo, to ni druge variante. Kaj pa na dolgi rok? Je pa velika neznanka. To je že moj nekako zaključek, kar sem prej tudi govoril. O tem rebalansu sploh ne moremo govoriti, kar se tiče na dolgi rok, to je dejstvo, ampak zanima me pa to, kar sem prej govoril, tako da hvala lepa za pozornost in upam da, pričakujem tudi kakšen odgovor.
Hvala, kolega Lenart. Boste dobili, ker se je predsednik Fiskalnega sveta gospod Kračun že prijavil k besedi.   Gospod Kračun, izvolite, imate besedo.     DR. DAVORIN KRAČUN: Hvala lepa.   Spoštovani poslanec Lenart je omenil spreminjajoči se odnos Fiskalnega sveta do fiskalne politike. Ima prav, kajti fiskalno pravilo je fleksibilno in tudi anticiklični, torej princip anticiklične fiskalne politike v tem, da v času gospodarske ekspanzije naj bo fiskalna politika restriktivna, in to je bilo v preteklih letih, kadar pa je gospodarstvo v krizi, pa naj bo fiskalna politika ekspanzivna. Res pa je, da so sedanje razmere, niso običajna gospodarska recesija, ampak dosti hujši pojav, ki celo, ki, zato ima Fiskalni svet tudi kakšno orodje manj, namreč v normalnih razmerah, pa naj se gre za dobre ali pa za slabe čase, takrat je osnovno merilo pač strukturno ravnovesje, model, preko katerega ugotavljamo, kakšna     38. TRAK: (MT) – 15.00    (nadaljevanje) približno naj bi bila fiskalna politika glede nominalne, nominalnih presežkov ali primanjkljajev. V sedanjih okoliščinah se pač Fiskalni svet bolj posveča vprašanju transparentnosti proračuna, vprašanju neskladij, morebitnih neskladij v proračunskih dokumentih, tudi opozarjanju na srednjeročni vidik. Ampak kakorkoli, na koncu ostane vendarle ta osnovna modrost, da takrat, ko nam, ali pa, da začnem obratno. Takrat, ko smo v krizi, je pač treba spodbuditi povpraševanje s sredstvi, ki jih imamo. Ampak sredstva bomo imeli, če bomo takrat, ko so dobri časi, priskrbeli za zadostne rezerve. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.  Minister za finance je želel besedo, gospod Šircelj, izvolite.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa, gospod predsednik.  Poslanec Lenart, bom odgovoril na tista vprašanja, ki ste jih postavili še enkrat glede rezerv, zakaj tako visok znesek rezerv, jaz sem to danes že odgovoril, bom še enkrat odgovoril, gospodu Bandelliju sem odgovoril.  Ja, situacija ni jasna in je tveganje veliko in zaradi tega so rezerve velike. Največ teh rezerv je namenjenih potencialnim odhodkom na področju zdravstva. Tukaj ne moremo predvideti zanesljive situacije glede širjenja virusa. Odvisno je tudi od tega, kako bomo upoštevali ukrepe glede varovanja zdravja in glede tega, da se ta virus ne bo širil in tukaj apeliram na vse ljudi, da striktno upoštevajo ukrepe, ki jih sprejema vlada oziroma strokovne inštitucije na področju zdravstva.  Drugo je seveda rezerva za čakanje na delo v povezavi s tem. To je v povezavi s tem zaradi tega, ker glede na to, kako se bo širil virus, od tega je tudi odvisno, koliko ljudi posledično bo šlo oziroma bo koristilo ta ukrep, da ne bodo mogli v tistem trenutku dejansko delati.  Nekaj tega je namenjeno tudi bonom s področja turizma, kjer tudi so neznanka. Ne vemo, koliko bo pokoriščeno letos. In seveda tudi ostali ukrepi, ki so še v delovanju, ki še dejansko delujejo.  Glede pravosodja, to je namenjeno odškodninam, potencialnim odhodkom glede odškodnin, odvisnih seveda od sodnih postopkov, to ste, je bilo tudi eno izmed vprašanj in tretje, ko pravite, vizija, še enkrat, vizija, strategija in tako naprej. Tukaj je bilo že pojasnjeno.  Še enkrat, tukaj je proračun za leto, oziroma spremembe proračuna za leto 2020. Za strategijo in da govorimo o strategiji in viziji v tem trenutku, je seveda treba upoštevati še vse zakone, ki smo jih sprejeli v povezavi z epidemijo, oziroma z blaženjem posledic epidemije. In rezultat vsega tega je delovna mesta, večje investicije, zdravje ljudi in blaginja ljudi. In to so vsekakor cilji, ki so v korist ljudem v Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister.  Nadaljujemo z razpravo, zdaj je na vrsti poslanec Andrej Rajh. Kolega Rajh, samo trenutek prosim. Za razpravo kolega Rajha bom odredil odmor, po odmoru pa bomo nadaljevali.  Kolega Rajh, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH: Hvala lepa, saj, mislim, jaz bom malo bolj pokomentiral in navrgel par vprašanj skozi komentarje.  Dejstvo je, da danes razpravljamo o rebalansu proračuna za del preostanka leta, torej govorimo o preostanku treh mesecev in o ukrepih, ki jih lahko s tem rebalansom    39. TRAK: (TB) – 15.05    (nadaljevanje) proračuna v teh preostalih mesecih izvedemo. Dejstvo je, da je zadolžitev proračuna rekordna – govorimo o 4,2 milijardah evra.  V stranki SAB do tega avtomatsko ali pa, apriori, nismo kritični, ker menimo, da je prav, da država pomaga podjetjem in ljudem in zavedat se moramo, da mi, da Vlada, z to zadolžitvijo, današnjo, zadolžuje se zato, ker predvideva, da bomo na tak način v prihodnje ustvarili več, kot smo danes porabili. Bi pa v tej luči opozoril na dogodke iz leta 2013. Takrat je stranka SDS bila zelo kritična do takratne zadolžitve. Spomnimo se, tisti zadolžitvi je sledila 7-letna gospodarska rast in zato smo lahko seveda hvaležni takratni predsednici Vlade, gospe Alenki Bratušek in ravno enako tudi pričakujemo, da bo na podlagi te zadolžitve, ki smo ji danes priča, tudi sledila gospodarska rast, to pa je, seveda odgovornost aktualne Vlade.  Ko govorimo o zadolžitvah, pa vse to gledamo, se ne morem izognit, v bistvu, razrezu rebalansa proračuna. Nekako mi je v oči padel, so padli tudi stroški zadolževanja, ki so se nekako povečali za 26 milijonov evrov, kar sicer v teh danih razmerah ni nič nenavadnega, lahko pa v bistvu samo za intermezzo, en preprost račun, če predpostavimo samo, da je obrestna mera 1 % in če, letošnja zadolžitev je 4 milijarde.  To pomeni samo za odplačevanje obresti tega, kar smo se danes zadolžili, 40 milijonov evrov dodatnih stroškov obveznosti za proračun in v razrezu tega proračuna se je prikradel tudi podatek za naslednje leto, kjer je predvideno povečanje odhodkov proračuna, glede na NRP-je, za vsaj 3 milijarde evrov in, tudi stroški očitno, naslednjega proračuna, ki ga bomo čez kaki mesec sprejemali, bo verjetno tudi pomenilo dodatnih 40 milijonov samo za odplačevanje obresti, kaj šele za glavnice in zato je pomembno, da se investicije, ki jih planiramo, stroški, ki jih danes ustvarjamo, da so transparentni, da so pregledni in da bodo omogočili, da bomo v bistvu ta dolg lahko vzdrževali na nekem normalnem nivoju in da bomo kljub temu poplačilu dolga, ob naraščajočih stroških za zdravje, ob naraščajočih stroških za pokojnine in dolgotrajno oskrbo, lahko vse te zadeve nekako vzdržno financirali.  Zato tudi v tem proračunu nekako z skepso gledam in v bistvu ne razumem, zakaj je v bistvu sredstev iz proračuna, torej, zakaj so se sredstva za potrebe EU zmanjšala za 130 milijonov evrov. Mi smo sicer, takrat, na matičnem delovnem telesu, dobili pojasnilo, da so bila prerazporejena na ministrstvo, ampak to v bistvu samo lahko pomeni, da se programi ne izvajajo in da so bila porabljena za druge potrebe.  Posebej bi tudi rad izpostavil sredstva za financiranje epidemije Covid - torej govorimo o 1,6 milijardah evrov. Minister je že pojasnil, zakaj je tak velik del sredstev nedefiniran, ker se očitno lahko tudi zgodijo neke nepredvidljive stvari in jih je danes nemogoče definirati. Bi pa v tej luči opozoril, da smo v stranki SAB predlagali ustanovitev posebnega Covid proračunskega sklada in neodvisnega parlamentarnega nadzora, ki bi bdel nad porabo teh sredstev, skladno s priporočili Evropske komisije. V Državnem zboru za ta naš predlog nismo dobili podpore od nobene parlamentarne stranke.    40. TRAK: (IP) – 15.10    (nadaljevanje) Dotaknil bi se tudi sredstev obrambe, ki se znižujejo za 30 milijonov evrov. Tega pravzaprav najbolj ne razumem. V bistvu …
Kolega Rajh, samo trenutek, tu vas moram prekiniti, oprostite. Niste bili prisotni v dvorani, ko je državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret, tule sedi ta gospod, na levi strani gospoda Zajca, popolnoma jasno in nazorno pojasnil, kaj je s tem, s temi 30 milijoni.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Se opravičujem, bom si potem pogledal magnetogram in na to točko ne bom razpravljal.   Potem za nas v stranki SAB so inovacije, vlaganje v gospodarstvo, razvojne centre zelo pomembni, in tudi v tej luči ne razumemo, zakaj je prišlo do zmanjšanja teh sredstev v znesku 8 milijonov evrov. Mi ne moremo razumeti, da bi epidemija covid lahko bila vzrok za to, da se ta sredstva ne porabijo, da se na ministrstvih in pri upravičencih ne bi mogla pripraviti ustrezna dokumentacija, da bi se ta sredstva lahko počrpala.  Dotaknil bi se tudi v bistvu Ministrstva za infrastrukturo, tu sta mi vpadli, v bistvu mojo pozornost sta ukradli dve postavki, učinkovita raba energije, to je zmanjšanje sredstev za 16 milijonov evrov, in, torej zmanjšanje vlaganj v železniško investicijsko infrastrukturo v znesku 26 milijonov evrov. Mi se vsi moramo zavedati, da je infrastruktura ravno tista, ki utrjuje geostrateški položaj naše države in da se tudi navkljub epidemiji covid-19 gradbena dela v gradbeništvu niso zaustavila. Prav tako se niso zaustavila dela v projektivnih birojih in pravzaprav nekako ne moremo razumeti, da se investicije na tem področju zmanjšujejo, zaustavljajo ali pa v bistvu prestavljajo v naslednje leto.   Kar se učinkovite rabe energije tiče, v bistvu, tudi obžalujemo, da je ta pozicija zmanjšana za 16 milijonov evrov. Vemo, da je v bistvu največji prihranek energije tisti, ki ga v bistvu ne porabimo. V bistvu nekako donosnosti v energetske sanacije javnih stavb so kar visoke, vsaj 10 %, in v tej luči nekako ne razumemo, zakaj se je to zgodilo.   Na področju zdravstva pozdravljamo, da je za materialne stroške ministrstvo namenilo dodatnih 140 milijonov evrov, pogrešamo pa, da je nekako spregledalo nameniti ustrezna sredstva v skrajševanje čakalnih vrst. Tu bi želel samo opozoriti, da v Sloveniji še zmeraj nimamo vzpostavljenega pravega, torej da še zmeraj nimamo vzpostavljenega sistema, ki bi zdravstveni zavarovalnici podajal informacije o dejanskih čakalnih vrstah. In v tej luči tudi danes ne vemo, kolikšne so, vemo pa, da v bistvu številni pacienti nimajo dostopa do primarne oskrbe, do terciarne oskrbe, in da je število diagnosticiranih rakavih bolnikov upadlo za 30 %, pa ne zaradi tega, ker bi se število obolelih zmanjšalo, ampak zato, ker jim ni bila postavljena diagnoza.   Dodatno nas skrbi zmanjšanje sredstev za znanost v znesku 21 milijonov evrov. Menimo, da je znanost tista, tista, ki nam lahko pomaga, ki nam lahko pomaga v reševanju te krize, v kateri smo se znašli.   In toliko bi imel za zdaj, hvala lepa.
Hvala, poslanec Rajh.   Najprej sprašujem ministra za finance glede na to, da je že danes nekolikokrat o tem govoril, ali želi kaj še povedati.   Gospod Šircelj, izvolite, imate besedo.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa, predsednik.   No, jaz bi samo to rekel, da je glede znanosti in zakaj se je zmanjšala tista postavka, bilo ravno tako kot za obrambo že pojasnjeno s strani državnega sekretarja in mislim, da tukaj ni nobenih razlogov o realnem zmanjšanju, gre pač za to, da to je letni proračun, to ni trimesečni proračun, spremenjen letni proračun in da pač nekateri projekti dejansko niso mogli biti     41. TRAK: (IP) – 15.15    (nadaljevanje) izvedeni zaradi koronakrize. Mislim pa, da glede investicij in energetike ne vem, gospod državni sekretar.
Hvala, minister, želite besedo? Da, izvolite, pa predstavite se za magnetogram.     BLAŽ KOŠOROK: Hvala lepa. Državni sekretar Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo. Jaz bom tudi zelo kratek.   Mislim, da je, s kolegom Rajhom sva imela podobno debato že na odboru, tako da bom ponovil besede ministra Širclja. Gre za popravek proračuna, kakorkoli pogledamo ta proračun, mislim, da se cilji ministrstva odražajo v predlogu rebalansa, da je rebalans proračuna vsaj za letošnje leto tako na prometu kot na energetiki načrtovan skoraj za 880 milijonov, kar je za 17 milijonov več kot je bilo v sprejetem proračunu. Dejstvo pa je, da to slabo črpanje, vse te milijone, ki ste jih omenili, tako na učinkoviti rabi energije kot na prometu, posledica slabega črpanja oziroma slabih pripravljenih projektov in se vsi zamikajo v prihodnje leto.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Ja, izvolite, gospod, imate besedo.
Alojzij Boh
Hvala lepa, predsednik. Alojzij Boh, Direkcija za infrastrukturo.   Jaz bi mogoče dodal samo še neko pojasnilo v zvezi s tem, kar je že povedal državni sekretar Košorok, in sicer na konkretno vprašanje v zvezi z zmanjšanjem sredstev na investicijah v železniško infrastrukturo. Jaz bi tukaj pač opomnil, da sta dva podprograma, ki se nanašata nekako na investicije za železniško infrastrukturo, in sicer vzdrževanje železniške infrastrukture, kjer gre za povečanje sredstev glede na sprejeti proračun za cerka 11 milijonov pa pol. In res, kot je gospod poslanec pač omenil, da je investicijsko dejavnost v železniški infrastrukturi, to je drugi podprogram, kjer pa je zmanjšanje za 26 milijonov dvesto, kljub temu pa bo na tem podprogramu še vedno realizacija za en milijon več kot leta 2020, 2019. Razlog je pa, na železniški progi Počehova-Pesnica, kjer so, prišlo do zastoja izdaje gradbenega dovoljenja za približno nekaj, mislim da pet ali šest mesecev, kjer je pač predor Pekel, viadukt Pesnica, pogodba je že podpisana, stomilijonska, dela so se začela, vendar je v bistvu to bil en ključen razlog, ki je nam pač povzročal, bom rekel, ta manko na črpanju evropskih sredstev.   Hvala lepa.
Hvala lepa. Tako.   Aha, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, gospa Tina Bregant. Prosim.     TINA BREGANT: Ja, najlepša hvala. Mi se strinjamo na Ministrstvu za zdravje, da so čakalne dobe zares problem, gre pa za kompleksno problematiko, ki je ni mogoče tako na hitro reševati, mislim, da smo to že obravnavali tudi na Odboru za zdravstvo in verjamem, da bomo še to obravnavali, bi pa tukaj samo odgovorila, da v okviru podprograma urejanje in razvoj na področju zdravstva namenjamo 14 milijonov evrov povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej skrajševanju čakalnih dob.   Hvala.
Hvala lepa.   Odrejam odmor. Zdaj je ura 15.18, nadaljujemo ob 15.50. Prvi bo na vrsti poslanec Ivanuša, tukaj nasproti v velikem salonu pa smo eno manjšo okrepčilo pripravili.       42. TRAK: (DAG) – 15.50    (Seja se je nadaljevala ob 15.50.)     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Gospe in gospodje, nadaljujemo sejo.  Razpravljamo o predloženem rebalansu proračuna za leto 2020, in sicer o njegovem splošnem in posebnem delu, brez amandmajev.   Prvi je na vrsti za razpravo poslanec Ivanuša. Preden mu dam besedo, želim samo podati vrstni red prijavljenih: za poslancem Ivanušo poslanec Horvat, potem bom imel razpravo sam, za menoj bo poslanka Gregorčič, za njo pa še trije poslanci, Peček, Mesec in Pogačnik. Ti so zaenkrat prijavljeni za razpravo.   Besedo dajem poslancu Janiju Ivanuši. Izvolite, kolega.    JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, predsedujoči.   Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej predstavnikom Vlade, visokim gostom, gospodu Kračunu in gospe iz Umarja!  Predsedujoči, hvala lepa za pogostitev s sendviči, tako smo lahko malo k sebi prišli, zato bo malo lažje naprej. V glavnem, jaz bom zelo kratek. Imam sicer tri vprašanja za ministra, gospoda Širclja, pa eno za gospoda Kračuna.  Kar se tiče rebalansa proračuna, je vsem jasno, za kaj gre, da se v bistvu številke premečejo, mi v Ormožu rečemo, da se premečejo, ponovno nastavijo, in to je to, danes smo pri tej temi.   Kar se tiče Odbora za kmetijstvo, bi opozoril na povečanje sredstev kmetijskemu resorju, se pravi, za 27,7 milijona, na 497 milijonov evrov v rebalansu. To je z moje strani pohvalna zadeva.   Kar se tiče vprašanja gospodu ministru Širclju, pa bom takole vprašal. Danes govorimo o 4,2 milijarde evrov primanjkljaja v proračunu in me seveda zanima, ker je govoril v procentih, da mi specificira s številkami rebalans, se pravi, te milijarde v primanjkljaju, za teh 4,2, da mi točno v številkah, v evrih pove.   Zanima me pa še naslednje. Uvodoma ste govorili za proračuna 2021-2022, kako naprej. Opozorili ste na administrativne in birokratske ovire. Pa ker je ta teden Strateški svet, vladni, za debirokratizacijo obelodanil predloge ukrepov, me zanima, koliko od teh predlogov bo dejansko vnesenih v našo zakonodajo. To me najbolj zanima, kakšno je vaše splošno mnenje o tem, koliko teh ukrepov bo v igri.   In še tretje vprašanje je, katere proračunske odhodke ste znižali, seveda glede na okoliščine, ki so prisotne čez celo leto, me zanima, ali sploh     43. TRAK: (DAG) – 15.55    (nadaljevanje) obstaja kakšen takšen odhodek, ki je bil znižan oziroma zmanjšan.   Za gospoda Kračuna pa naslednje. Zanima me, ker je omenil v svoji razpravi, da komaj čaka oktobra proračuna 2021-2022, in me zanima, ker je govoril, da se bo poveča obseg transparentnosti oziroma vpogled v transparentnost. Pa me zanima, ali je zdaj v tem času kakšna razlika v transparentnosti, ali se poveča ali se zmanjša, ali je zdaj bilo kaj narobe. Ne vem, da mogoče tu dodate svojo obrazložitev, zakaj boste povečali obseg transparentnosti pri proračunu.   To bi bilo z moje strani. Če ne bom dobil odgovorov, jih bom pa iskal preko poslanskih vprašanj. Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Odgovore boste kajpada dobili zdajle. Kar oba gospoda, ki ste ju povpraševali, sta se že prijavila k besedi. Najprej dobi besedo minister za finance Andrej Šircelj.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec, gospod Ivanuša. Če sem pravilno razumel, vas zanima točna številka glede primanjkljaja - to je 4 milijarde 202 milijona 58 tisoč 860. To je ta točna številka, o kateri govorimo. Vlada je sledila ministrstvom, z drugimi besedami, kar so ministrstva predlagala, tam so se odhodki znižali, pa ne zaradi tega, ker bi nekdo to želel, ampak zaradi tega, ker do tega enostavno ni moglo priti, do tega, da bi bil ta odhodek uveljavljen oziroma plačan, zaradi tega, ker se je spremenil program, dejavnost, karkoli že, zaradi epidemije. Če nek sejem pač ni bil realiziran v tujini, potem se na ta sejem ni šlo in zaradi tega so ostala sredstva neporabljena, in bodo seveda tudi za te programe prenesena v naslednja leta. Mislim, da smo tu že govorili o dveh ministrstvih in sta tudi predstavnika oziroma predstavnici teh ministrstev na to odgovorili.   Če govorimo nevladnih institucijah in o zmanjšanju, kar je bilo rečeno in bi rad pojasnil, se pravi, če govorimo o Računskem sodišču, Fiskalnem svetu, KPK in tako naprej, skratka, vse te nevladne institucije, sodišča. Mi smo upoštevali takšne odhodke, kot so jih predlagali, njihovi predlogi so bili sprejeti. Če je kje prišlo do zmanjšanja, je prišlo spet zaradi tega, ker se je v njihovem programu nekaj spremenilo zaradi epidemije. Jaz mislim, da je tu fer, da če ne pride do odhodka, se potem to tudi pove, zaradi tega, ker je bila epidemija, in da se pač to zdaj ne skriva nekje drugje. In mislim, da je to tudi popolnoma pravilno, planiranje, načrtovanje, ker pač za upravičene odhodke seveda denar bo.   Glede administrativnih ovir, ki so bile zdaj predstavljene. Ta predlog gre zdaj v usklajevanju po ministrstvih. Tu bodo dala ministrstva svoje pripombe ali strinjanje in potem bo tiste predloge, ki so uresničljivi takoj, najbrž Vlada sprejela še v letošnjem letu, tiste predloge, ki niso uresničljivi takoj, pa najbrž v naslednjem letu, in tako naprej. Skratka, ti predlogi gredo zdaj v normalno vladno proceduro in potem v zakonodajo. Toliko o tem.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Besedo ima predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.     DR. DAVORIN KRAČUN: Hvala lepa.  Kar se tiče proračunov za leti 2021 in 2022, o katerih bo tekla razprava    44. TRAK: (DAG) – 16.00    (nadaljevanje) v oktobru. Ukrepi, ki bodo v te proračune vključeni, bodo ključnega pomena za to, v kakšni kondiciji bodo javne finance in gospodarstvo na splošno v naslednjih letih. Mi bomo še naprej ohranjali zahteve po visoki ravni transparentnosti proračunskih dokumentov, ampak ker moramo razlikovati med običajnimi izdatki in med temi, povezanimi z epidemijo, moramo biti na to razlikovanje še posebej pozorni.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Jožef Horvat, za njim bom na vrsti sam. Kolega Horvat, izvolite.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.  Vsem prav lep pozdrav, gospod minister, vašim sodelavcem! Posebna zahvala ženskemu delu gostov na tej seji. Res hvala, da omogočate, da bo Državni zbor na seji naslednji teden lahko ta rebalans tudi sprejel.   Uživam v tej razpravi, ki je danes na kulturno zelo visokem nivoju, za razliko od sinočnje razprave, ampak vsebina je danes gotovo bistveno bolj pomembna in tudi zanimiva. Se je pa treba na nekatere trditve odzvati in bom tudi sam poskušal biti maksimalno kulturen v svojem izvajanju.   Slišali smo, takoj ko je Vlada poslala Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 v Državni zbor, s strani nekaterih opozicijskih poslancev, da rebalans ni razvojno naravnan. Gospod minister je nekaj zadev že razložil. Morda k temu samo dodam, če pogledamo, kaj pomeni rebalans v razlagi pojmov v Zakonu o javnih financah, pa če hočete, tudi v slovarju slovenskega knjižnega jezika, gre v bistvu za akt države o ponovni prilagoditvi predvidenih odhodkov in izdatkov glede na dejansko stanje. Kdo pa je diktiral oziroma kaj je pa diktiralo dejansko stanje – velika nesreča, ki se ji reče epidemija oziroma novi koronavirus sars-cov-2. In zato tu odgovarjam na očitke, ja, pridelali ste 4 milijarde minusa, mi smo vam pustili 400 milijonov plusa. Seveda se to v javnosti prime, ampak treba je povedati, da je predlog rebalansa dejansko zaznamovan s posledicami covida-19; ta je strahovito opustošil in bo še opustošil in to razdejanje se seveda vidi tudi v proračunu Republike Slovenije. Tako je tu treba biti zelo jasen. Nenazadnje, tudi ko piše predsednik republike v funkciji vrhovnega poveljnika obrambnih sil obrambnemu ministru Mateju Toninu, med drugim v svojem pismu pravi, da je v celoti razumljivo, da je rebalans formalna potrditev dejanskega finančnega stanja, na katerega je ključen vpliv imela epidemija covid-19, tako na področju razporejanja sredstev, na kadrovskem področju, kot tudi glede možnosti izvajanja investicij in nekaterih drugih aktivnosti na obrambnem področju, in velja seveda tudi za vsa druga področja.   Očitek je bil tudi, da smo preveč hiteli s paketi za pomoč ljudem in gospodarstvu. Res je, res je, hiteli smo, ne trdim pa, da smo preveč hiteli. Ponavljam, v stotih urah je ta Vlada v Državni zbor poslala prvi paket, namenjen izključno pomoči gospodarstvu in ljudem. Ali je sploh sprejemljiv očitek, da prehitro pomagaš, ko pride do tako velike nesreče, ki ji v zgodovini samostojne Slovenije še nismo bili priče, ne vem, ali je takšna trditev poštena.   In še transparentnost. Seveda, če kdo, potem si mi v Novi Sloveniji prizadevamo, da vsi, ne samo opozicija, vsi, in ne samo Državni zbor, vsi davkoplačevalci, dobijo odgovore za vsak cent, dobesedno za vsak cent, kam je bil potrošen.     45. TRAK: (DAG) – 16.05    (nadaljevanje) Ampak zdaj pa, kolegice in kolegi iz opozicije, nočem vas spravljati v slabo voljo, samo dejstva naštevam. Pred enajstimi dnevi, torej 8. septembra 2020, smo imeli sejo tega našega odbora in predsednik, gospod Polnar, je pod 7. točko dnevnega reda zapisal »Poročilo o obsegu izvedenih prerazporeditev pravic porabe za namen zagotavljanja sredstev za izvajanje ukrepov, povezanih z epidemijo, v obdobju od 7. maj 2020 do 30. 6. 2020«. Ko je predsednik – v tej dvorani je bila seja – odprl razpravo, je potem, ko je uvodna pojasnila dala državna sekretarka, gospa Kristina, odprl razpravo poslank in poslancev in ta se je zaključila v eni sekundi – ni bilo razprave. To poročilo – imam samo eno pripombo, ker nima števca strani, ampak če pogledate, je nekaj čez sto strani, sistematično predstavljeno, po zakonu, po sklepu Vlade, po členih sprejetih zakonov, PKP-jih, če hočete, natančno, kot pravim, do druge decimalke natančno, celotna poraba. To smo obljubili takrat, ko smo sedmi dan te Vlade v Državnem zboru sprejeli Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. In res obžalujem, tu bi morala biti razprava in tu bi morala biti vprašanja, kam ste pa dali teh 15 evrov, kam ste pa dali teh 15 milijonov. Žal, razprave ni bilo, obžalujem; no, saj za naslednje obdobje gotovo bo, ker sem pač zdaj na to opozoril.   Glejte, v Novi Sloveniji smo zadovoljni, pa ne zato, da bi si sami dajali lastno oceno, ampak če pogledamo, ker smo pač člani Evropske unije, ker smo del evropskega enotnega trga, lahko vidimo, da se je Slovenija nadpovprečno uspešno odzvala s svojimi ukrepi, PKP-1, 2, 3, 4, zdaj prihaja 5, glede na druge države članice Evropske unije, če merimo upad gospodarske aktivnosti. Bili smo nadpovprečno dobri, hvala bogu. In upamo, da ta drugi val, ki je že prizadel Slovenijo oziroma našo slovensko družbo, ne bo naredil nekega izjemnega opustošenja, upam, da ne bo treba ponovno zapreti tovarn in dejansko tudi ustaviti našega vsesplošnega življenja. Ne bom zdaj citiral številk, znane so, kje smo na lestvici upada gospodarske aktivnosti znotraj EU, ne bom vsega tega bral - sicer sem si pripravil -, ker želim biti časovno racionalen.   Očitki, da ne vemo, kako naprej. Natančno vemo, in ne bomo pisali neke nove strategije ali česarkoli, natančno vemo. Že dolga leta pravzaprav, ker nas Evropska komisija opozarja, kje moramo narediti, če hočete, strukturne reforme in tako naprej. Vemo, da smo sedma najstarejša država na svetu. In do danes dejansko na to nismo odreagirali; govorimo seveda o slabih demografskih kazalnikih. Mimogrede gospodu Bandelliju, demografski urad. Demografski urad že živi, odlok o ustanovitvi demografskega urada in njegovih nalogah je objavljen v Uradnem listu 28. avgusta in po 15 dneh začne odlok veljati, naloge so natančno napisane. Tako bo gospod Bandelli lažje razumel, zakaj so finančna sredstva namenjena temu uradu.   Kar zadeva naše razvojne poglede. Nekaj je bilo že rečeno.     46. TRAK: (DAG) – 16.10    (nadaljevanje) Mi moramo ustvariti atraktivno, konkurenčno poslovno okolje. Moramo delati na tem, da bomo imeli dobra delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Naša produktivnost je 19 % nižja od povprečja Evropske unije, zato imamo nizke plače. Naše zakonodajne iniciative bodo usmerjene v povečanje investicij. Želimo posebej nagraditi delovne in podjetne. Vsi državljani Republike Slovenije so častivredni, posebej pa moramo izpostaviti tiste, ki so delovni, marljivi, pridni, podjetni in dajejo delo tudi drugim. In v tem smislu bo šla tudi sprememba zakonodaje, o kateri intenzivno razmišljamo.   Dolgotrajna oskrba, mislim, da ni treba izgubljati besed. Tu smo dolga leta zamudili, nenazadnje tudi z izgradnjo domov za starejše, nazadnje smo ga zgradili kot država leta 2008, ko je Nova Slovenija vodila ta resor. Zdaj imamo načrte, ki smo jih zapisali tudi v koalicijsko pogodbo. Digitalizacija in zeleni dogovor, na tem področju moramo narediti premike in Slovenijo ohraniti zeleno. To je seveda zelo širok segment. Ker prihajam iz severovzhodnega dela Slovenije, kjer je geotermalni potencial izjemno močan, čisto preprosto, po kmečki logiki razmišljam – tistemu, ki bo zvrtal geotermalno vrtino in izkoriščal geotermalno energijo, se pač mora ta investicija bolj splačati, kot pa da ogreva rastlinjak s plinom; upam, da sem bil dovolj jasen. Tudi mi ni razumljivo - in na tem področju bom še postavljal kakšna vprašanja -, zakaj je – pa mislim, da je to bila že prejšnja Vlada, pa nima veze, katera – zmanjšala finančne stimulacije, subvencije za nabavo električnih avtomobilov. Ga ne kupujem, ampak mi imamo nekje v svojih dokumentih zapisano, do leta 2030 bomo imeli 200 tisoč električnih avtomobilov. V tej smeri pač moramo delati.   Evropski denar. Ne smemo zastrupljati ljudi. Slovenija je, hvala bogu, zaenkrat še vedno neto prejemnica evropskega denarja. Vlada se je odlično izpogajala, gospod minister je povedal, na razpolago imamo okrog 12 milijard, dobrih 6 milijard pa še 600 milijonov zraven nepovratnih in tako naprej, ampak, ampak to ne bo prišlo kar tako, v eni veliki košari. Pogoj med drugimi je, kar mogoče premalo govorimo, da moramo predhodno kot pogoj opraviti domačo nalogo, beri, strukturne reforme. Konkretno, če želimo dobiti denar za domove starejših, najbrž, po mojem razumevanju, moramo prej sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi, recimo. Ampak to zdaj ni tema. Moje sporočilo in sporočilo koalicije je, da ZUJF-2, ZUJF-3, ZUJF-4, ZUJF-5 ne bo – ne bo. Ne bo, zaradi tega, ker se je Vlada izjemno dobro izpogajala za sredstva, s katerimi bomo sanirali, če hočete, financirali praktično vse te ukrepe, s katerimi smo pomagali ljudem in gospodarstvu; če bo šlo gospodarstvu dobro, bo šlo dobro vsem nam.   Mi seveda respektiramo, vedno smo respektirali mnenje Fiskalnega sveta. Tudi tokrat ali pa takrat, ko smo bili ali pa enkrat mogoče spet bomo v opoziciji, to mnenje je vedno dragoceno in ga je treba upoštevati in se zanj tudi v imenu naše poslanske skupine zahvaljujem.   Morda še nekaj čisto kratkih odgovorov na določene očitke. Morda bi najprej samo nekaj obrisov povedal, zelo kratko. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, če že toliko govorimo o pomoči ljudem. Proračunska sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bodo po predlogu rebalansa proračuna za 2020 znašala dobrih 2 milijardi in 228 milijonov. V primerjavi s sprejetim proračunom za letošnje leto to pomeni povišanje sredstev za več kot 593 milijonov.     47. TRAK: (DAG) – 16.15    (nadaljevanje) In še, kar se tiče obrambe. Državni sekretar, gospod Lampret, je odlično razložil, kar se tiče vojaškega dela, gospodu Bandelliju. Je pa gospod Bandelli zelo praktično izpostavil včerajšnji požar, ni bilo helikopterja, in je rekel, da bi že lani morali začeti z nabavo helikopterja. No, zadeve so takšne, ker je to stvar Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo z rebalansom razpolagala z dobrimi 53 milijoni evrov, kar predstavlja 10,3 % finančnega načrta Ministrstva za obrambo. Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2020 je predlog rebalansa višji za 2 milijona evrov, integralna sredstva so višja za 8,7 milijona evrov. EU projekti s pripadajočo slovensko udeležbo so v predlogu rebalansa nižji za 7 milijonov evrov. Zakaj? Največji delež sredstev je bilo planiranih na evidenčnem projektu, saj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že v letu 2018, se pravi predlanskim, ne lansko leto, pripravljala projektni predlog za izboljšanje odziva na naravne in druge nesreče z nakupom helikopterja, izvedbo usposabljanj reševalcev in tako naprej. Ampak enostavno do realizacije tega ni prišlo. Ne bom zdaj na nikogar s prstom kazal, ker to ni olikano, da s prstom na kogarkoli kažeš.   Bil je očitek, da PKP-2 ne prime, se pravi, da podjetjem likvidnostno ne pomagamo tako, kot smo z zakonom želeli. Mi ne moremo in ne smemo vplivati na poslovno politiko komercialnih bank, banke se odločijo, ali bodo vzele ali ne bodo vzele te ponudbe, ki jo imamo.   In še infrastruktura. Posebej sem vesel, da ministrstvo dobi 10 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu in kar 24 milijonov in pol več kot v rebalansu 2019. Tako Vlada Republike Slovenije izrazito spodbuja razvoj infrastrukture. In še, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo dobi za promet in prometno infrastrukturo skoraj 27 milijonov evrov več; ne bom našteval po postavkah, ker ne želim kratiti vašega dragocenega časa.   Moram povedati še, ker je bilo govora, da ta Vlada strada kulturo - gospa državna sekretarka je odlično razložila situacijo, morda bo treba to še na plenarki ponoviti – in da ta Vlada strada znanost in razvoj. Pa poglejmo. Znanstveno-raziskovalna dejavnost, predlog rebalansa 2020 272 milijonov, rebalans proračuna 2019 262 milijonov, torej je v rebalansu 10 milijonov več na postavki znanstveno-raziskovalna dejavnost. Lahko bi šel naprej, tudi na podporo tehnološkim razvojnim projektom, kjer dajemo 12 milijonov več kot v rebalansu 2019.   Toliko z moje strani, gospe in gospodje, hvala za pozornost. Mi bomo seveda rebalans 2020 podprli, in upam, da bodo ves ta denar, ki bo namenjen določenim postavkam, programom in tako naprej, tudi porabljen. Govorim seveda o absorpcijski sposobnosti, tu pa imamo težave, tako na državni ravni kot tudi lokalni ravni. Ja, lokalnim skupnostim smo v skladu z določbo koalicijske pogodbe bistveno povišali povprečnino, dejstvo pa je, da tako lokalne skupnosti kot tudi na državni ravni se moramo zelo potruditi, da ta sredstva, o katerih je govoril gospod minister, tudi počrpamo, pa ne za razne elaborate, imamo polne vitrine elaboratov, ne rabimo po mojem niti enega, potrebujemo projekte, če hočete, gradbena dovoljenja in tako naprej, in to čim prej. In da to čim bolj učinkovito uporabimo, da bodo vsi naši državljani nekaj od tega imeli.  Hvala lepa.     48. TRAK (VI) 16.20    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Nadaljujemo razpravo. Na vrsti sem sam, za menoj bo poslanka Monika Gregorčič.   Gospe in gospodje! Nekaj prakse imam iz priprave rebalansov proračunov, ne sicer na državnem, ampak na lokalnem nivoju in nekoliko na pol v šali in na pol zares lahko rečem, da je skupna značilnost vseh rebalansov krčevito iskanje sredstev oziroma denarja v okoliščinah ko tega denarja ni dovolj za vse tisto kar bi bil potreben. To je neodvisno od tega ali se nahajamo v kriznem ali pa v konjunkturnem času. Nesporno je, da se mi danes nahajamo v kriznem času. O tem je bilo iz kompetentnih mest že na tej seji veliko povedano, predvsem mislim, da je predsednika Fiskalnega sveta tukaj potrebno upoštevati, čeprav je jasno, da smo tudi ljudje v tej državi katerih politični spomin traja dlje kot 14 dni. In si tudi znamo predstavljati kako je izgledalo poročanje taistega predsednika denimo pred dvema letoma na Odboru za finance in kako je bilo sprejeto od tistih, ki ga danes po dolgem in počez glorificirajo. To se mi zdi vredno izpostaviti zaradi tega, ker se je vendarle potrebno vprašati ali sedanji rebalans proračuna rešuje ali pa konsolidira javne finance ali sploh ima takšno ambicijo. In ali je možno v zvezi s sedanjim rebalansom proračuna govoriti o tej tako slavni in prosluli razvojni naravnanosti. Jaz mislim, da ne zaradi tega, ker gre predvsem za tehnični akt, ki se ne nanaša samo na zadnje tri mesece, ampak se nanaša na poslovanje države v celotnem letu 2020. Ko mi govorimo o perspektivah tudi skozi vidik tega rebalansa in ko postavljamo pred Vlado zahteve, da je potrebno imeti dolgoročno strategijo si jaz sam zastavljam eno čisto iz bližnje perspektive zastavljeno vprašanje. Kdo denimo je letos na začetku leta, ob novem letu, lahko predvideval kaj se bo zgodilo čez dva meseca in pol? V kakšnem obsegu se bo naredila socialna, gospodarska in okoljska in kakršnakoli druga škoda zaradi pojava pandemije? In, kdo lahko danes sredi septembra napove, z gotovostjo napove ali pa vsaj s približno zanesljivostjo kako bo Slovenija izgledala letos konec novembra? Jaz mislim, da je vendarle skozi to prizmo in skozi izkušnjo, ki jo imamo, potrebno gledati na to kako se določene politike oblikujejo in kako se določene proračunske, zlasti odhodkovne postavke tudi komentirajo in kako se obravnavajo. Fiskalna politika se je v tej državi znašla v žarišču žolčne politične polemike. To ni nič posebnega. To je bilo vedno tako, zakaj proračun je pač tisto, kjer se najprej ustvarja in potem tudi troši javni denar. Logika politična ekonomskih ciklov je neizprosna. Zato je tudi, mislim da pravilna odločitev te vlade, da se najprej ukvarja s kratkoročnimi ukrepi. In ta vlada se bo s kratkoročnimi ukrepi morala še kar nekaj časa ukvarjati, pa če je to nam prav ali pa če nam to ni prav.   Kar se mi zdi v okviru rebalansa posebej pomembno poudariti je pa, da je iz njega zelo očitno, da Vlada razume tisto čemur se v ekonomski teoriji reče Tinbergenova zanka. Da si zna zastaviti za dovolj majhno število posameznih elementov ekonomske politike, da so še lahko obvladljivi. Zakaj, če bi si jih zastavila preveč jih niti približno ne bi mogla obvladovati.   Mi smo oziroma od aprila mesca letošnjega leta poslušamo tudi, predvsem na Odboru za finance, kjer smo prvadva protikoronska zakona tukaj obravnavali, zelo veliko lamentiranja o tem, kako Vlada nima pravega pristopa pri razreševanju fiskalnih problemov.     49. TRAK: (TB) – 16.25    (nadaljevanje) Veste, 8 možnosti je, da se fiskalni problemi razrešujejo in sicer, so to različna razmerja med gospodarsko rastjo in nižjimi obrestnimi merami, med presežkom tekočega dela plačilne bilance in pritokom tujega kapitala, med fiskalnimi omejitvami izdatkov in zvišanjem davkov, med denimo povečanjem inflacije ali pa refinanciranjem javnega dolga. Tukaj so možne različne kombinacije, pomembni sta predvsem njihova teoretska in tehnična konsistentnost in pa jasno, politična kredibilnost.  Ta znanja seveda obstajajo, vendar tako, kot je prejle, pred kakima dvema urama finančni minister povedal in se mi zdi, da bi to veljalo si zapomniti, treba je upoštevati stvarnost, zakaj tisti, ki ne upošteva stvarnosti, nima prav veliko možnosti, da bo o takšni stvarnosti tudi lahko dolgoročno eksistiral.  Mi, gospe in gospodje, zelo veliko poslušamo in razpravljamo o razmerju med dolgom in odhodki. Na prvih dveh proti koronskih zakonih, ki smo ju v okviru Odbora za finance obravnavali, smo desetine ur, bi skorajda lahko rekel, poslušali ideje, takrat res na vrhuncu krize, komu vse v tej državi bi bilo potrebno iz državnega proračuna kaj dati, komu kaj subvencionirati, komu kaj plačati. Toda v isti sapi smo od teh ljudi, ki so imeli resnično neverjetno imaginacijo o tem, komu vse je treba kaj dati, poslušali, da pa se je absolutno prepovedano pri tem pa zadolževati. Kot da državni proračun ne bi imel svojih prihodkovnih omejitev.  In kar se tiče prihodkov državnega proračuna tudi tega rebalansa, ki ga danes obravnavamo, je zanimiv, jaz temu celo ne rečem, politično ekonomski fenomen, ampak bolj psihološko ekonomski fenomen, ki se v tej državi trenutno dogaja. Mi smo imeli, gospe in gospodje, leta 2019, v zaključnem računu proračuna, v celotnih prihodkih proračuna, ki so bili 10 milijard in 100 milijonov evrov, 38 % deleža davka na dodano vrednost. Če pogledate predvidene prihodke v rebalansu proračuna, letošnjem, ki je 9 milijard in 200 milijonov evrov težak, je delež davka na dodano vrednost 37,7 %.  Takole, če poenostavim; davek na dodano vrednost je dve petini celotnih prihodkov državnega proračuna in potem imamo pri nas duhoviteže, za katere kar naprej poslušamo, da jih ne upoštevamo, ki predlagajo – kaj predlagajo? – znižanje obeh stopenj davka na dodano vrednost. To se ni zgodilo pred petimi meseci, to se je zgodilo pred tremi tedni. Ne bom povedal, kdo je to predlagal, saj to je javno znano. To se pravi, imamo ljudi, ki predlagajo, da se temeljni davčni vir državnega proračuna znižuje, ob tem, da že zdaj, po projekcijah, pada za 700 milijonov evrov. Če imajo ti ljudje kakršnokoli dobro namero, potem sem jaz papež.  Gospe in gospodje, kar se tiče odhodkov, ali ta država opravlja funkcijo države, ki jo je država dolžna opravljati v recesiji? To pomeni, da opravlja tistega, ki spodbuja agregatno povpraševanje. Če mi pogledamo odhodkovno stran in sprejeti proračun, je višina odhodkov sprejetega proračuna 10 milijard in 358 milijonov evrov, višina odhodkov predvidenega rebalansa 13 milijonov 391 milijonov evrov, kar je razlika, zaokroženo, 3 milijarde in 500 milijonov evrov. In kaj počne ta država s tem denarjem? S tem denarjem ta država povečuje državno potrošnjo. Zakaj? Zato, da bi substituirala tam, kjer se je zgodil izpad, izpad se je pa zgodil na področju zasebne potrošnje in potrošnje gospodarskih družb in ne pozabimo, v letu 2019, je bila ravno potrošnja zasebnih gospodinjstev, tisti glavni generator gospodarske rasti.    50. TRAK: (TB) – 16.30    (nadaljevanje) Naslednje področje, ki se zlahka spregleduje v predlaganem rebalansu proračuna in kjer je tudi cela serija kritik, je področje subvencij. Mi imamo na tem področju zadevo malo bolj sicer strukturirano, ampak generalno, subvencije so v sprejetem proračunu opredeljene na 522 milijonov evrov, po rebalansu na milijardo in 444 milijonov evrov. To pomeni, da gre za razliko za 922 milijonov evrov in ta razlika se v večini nanaša na subvencije zasebnim podjetjem in posameznikom. Subvencij je za nekaj manj, kot milijardo evrov. To je tudi popolnoma jasen dokaz socialne naravnanosti rebalansa proračuna. Če pa pogledamo še transferje posameznikom in gospodinjstvom, vidimo, da je sprejeti proračun milijardo 330 milijonov, rebalans pa milijardo 792. To pomeni, nekaj več kot 460 milijonov evrov razlike.  Mi smo prej slišali že, koliko so bile ovrednoteni posamezni ukrepi iz posameznih proti koronskih zakonov. Minister Šircelj je to pojasnil. Jaz, denimo, vedno z zanimanjem pogledam, koliko je bilo vsega skupaj, posameznih ukrepov, ki so bili namenjeni sofinanciranju dejavnosti gospodarskih družb. Če upoštevamo ne samo tisto, kar se je zgodilo pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste, ki delajo, ampak še tudi vse ostale prispevke oziroma tisto, kar je država subvencionirala, je bilo tega 605 milijonov. To je morda na prvi pogled nekaj, kar niti ni pretirano veliko, ampak teh 605 milijonov, gospodje in gospe, sta več kot dva letna proračuna Mestne občine Ljubljana, recimo, za primerjavo. Če takšno stvar umestimo v nek okvir, da si lažje ustvarimo primerjavo.  Zdaj pa še ena čisto taka, zadeva, ki se mi jo zdi pomembno poudariti, ker se praktično že pol leta vleče v tem Državnem zboru. Mi seveda imamo različne poglede. Jaz govorim zdaj s perspektive poslanca, ki je bil član tudi prejšnje koalicije. Bil sem tudi predsednik Odbora za finance v prejšnji koaliciji in tukaj gledam kolege, s katerimi ves čas sodelujem in sedim na istih sejah. Meni se zdi, gospe in gospodje, ampak vzemite to prosim, samo kot čisto osebno reminiscenco ali pa pogled, da bi vendarle, v tako tehničnih zadevah, kot je rebalans, veljalo imeti tudi nekoliko distance. Pa ne govorim o socialni distanci. Govorim o tem, da bi bilo potrebno najprej imeti distanco do sebe, potem distanco do drugih ljudi, predvsem pa distanco do zadev, s katerimi se ukvarjamo.  Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Gospa Gregorčič je zdaj na vrsti. Samo trenutek, kolegica Gregorčič – za njo je na vrsti poslanec Igor Peček.  Kolegica Gregorčič, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem.  Bom probala upoštevat vaš nasvet, sem ga vsekakor vzela dobronamerno in na začetku bi želela nekako dat, neko priznanje ali pa pohvalo, ministru za finance in celotni njegovi vladni ekipi, za pripravo tega rebalansa. Nastajal je v okoliščinah, v katerih, verjamem, da se pač njegova ekipa še nikoli ni srečala s takšnimi eksternimi šoki in okoliščinami, kot, če sem prav seznanjena, v bistvu je tudi, se nadaljuje, priprava proračunov za prihodnji dve leti, ki ju tudi v naslednjih dveh dneh lahko pričakujemo v parlamentu, tako da, verjamem, da vam ni bilo dolgčas, tudi v poletnih in jesenskih dneh.  Dejstvo je, da je ta rebalans nastal, kot rečeno, v nekih izjemnih okoliščinah, ki vsekakor terjajo tudi nek izreden pristop in ta pristop je nekako zaznala ali pa odobrila že,    51. TRAK (VI) 16.35    (Nadaljevanje) se je odobril že na ravni Evropske unije z zeleno lučjo, da je možen odstop od pakta za stabilnost in rast. S tem se je sedaj nekako prižgala zelena luč, da tudi države članice smejo in lahko odstopijo od nacionalnega fiskalnega pravila zaradi posledic pandemije, zato da bodo lahko nekako naslovile in ustrezne ukrepe sprejele ter pač z ukrepi so pa seveda povezani tudi višji izdatki.   Ta rebalans vključuje neke res zelo smiselne prerazporeditve v bistvu in bo nekako v veljavi dobra dva oziroma tri mesece. Smiselne so pa v bistvu prerazporeditve v smislu, da dobi več sredstev, dobijo resorji Ministrstva zadelo, Ministrstva za zdravje, tudi Ministrstva za izobraževanje, pa tudi gospodarstva in infrastrukture, vse s ciljem, da pač se sanirajo posledice krize, tako za ljudi, da ne bodo postali nekako socialno ogroženi, če jim bo grozila izguba službe. In pa na drugi strani, da se omogočijo neke investicije z multiplikativnimi učinki za ponovni zagon gospodarstva. Seveda ker proračun ni vreča brez dna, četudi ob sprostitvi nacionalnega fiskalnega pravila so tukaj pa določeni resorji pa utrpeli nekaj minusa, če lahko tako rečem, zato da je tudi proračun si na drugi strani zagotovil dovolj velike rezerve za do konca leta. Kajti, razmere, to se pravi zdravstvene razmere, posledično pa tudi gospodarske in socialne so še vedno zelo nepredvidljive. Za letos, kot smo slišali, Umar napoveduje 7,6 % gospodarski padec. Za prihodnje leto pa je obet gospodarske rasti okoli 4 do 5 %. Zato da bomo to vse lahko, pač večje potrebe sfinancirali, saj je predviden 4,2 milijarde primanjkljaja, so seveda, kot je minister povedal, bile potrebne dodatne zadolžitve. Je pa ta dodatna zadolžitev bila izvedena po zelo ugodni ceni, če lahko tako rečem. Naša država je uspela zadržati ali vzpostaviti zelo dobro boniteto na finančnih trgih, kar pomeni, da so pač ti finančni trgi prepoznali, da so vsi ukrepi, predvsem iz teh tako imenovanih protikoronskih zakonih od 1 do 4 bili ustrezni, pravočasni, uspešni in učinkoviti. Tako da v bistvu so odraz dobrega dela in hitre reakcije. Želela bi tukaj izpostaviti ali pa poudariti, da se je tukaj fiskalno pravilo vseeno izkazalo za nek zelo pozitiven signal, da je bilo vseeno na račun nacionalnega fiskalnega pravila v preteklih letih, enem, dveh letih, ustvarjena neka zaloga za težke čase. In ja, in ta zaloga seveda se bo sedaj porabila, ampak saj to je v bistvu namen fiskalnega pravila.   Morda bi si samo še želela referirati na nekaj očitkov, ki so bili v razpravi mojih predhodnikov izpostavljeni, predvsem s strani opozicije. Dejstvo je, da v bistvu prejšnji, da proračun, do sedaj veljavni proračun za letošnje leto ni vseboval kakšnih velikih postavk, rezervnih postavk. To je omenil tudi minister. In ne morem mimo očitka moje kolegice, ko očita netransparentno     52. TRAK: (DAG) – 16.40    (nadaljevanje) porabo finančnih sredstev v primeru nabave medicinske zaščitne opreme, ampak mislim, da je zadnja, ki se lahko na to temo oglaša, saj je evidentno, da prejšnji Vladi niso ostala prazna samo skladišča medicinske zaščitne opreme, ampak tudi prazna finančna rezerva. Izpostavljen je bil očitek, da je tudi sedanji premier Janša izpogajal določeno pozitivno povišanje, višja evropska sredstva na pogajanjih Evropskega sveta v mesecu juliju, ampak da je pač to nekako plod izhodišč in zastavljenih ciljev v pretekli Vladi. Jaz bom takole povedala, izhodišča so bila res, glavnina izhodišč, ko še ni bilo okoliščin pandemije, izpostavljenih ali pa nastavljenih v letih 2018 in 2019, ampak so bila po moji oceni zelo nizko zastavljena; vemo, zakaj, ker pač zunanjepolitično delovanje prejšnjega premierja nekako ni bilo zelo samozavestno, če lahko to tako označim.   Kar se tiče vprašanj oziroma zvišanja sredstev za 2 milijona za politično diplomacijo. Na Odboru za zunanjo politiko, ko smo obravnavali ta zunanjepolitični del proračuna, je minister za zunanje zadeve natančno pojasnil, da je 2-milijonsko povečanje ali pa povišanje sredstev posledica ne povsem optimalnega načrtovanja pri pripravi proračuna. Zato so določena fiksna sredstva in povečane obveznosti za plače botrovale temu, da je znesek bilo treba povišati. Prav tako pa je v tem znesku povišano ali pa vključeno tudi odprtje, ponovno odprtje veleposlaništva Republike Slovenije na Irskem, kar je postalo prioriteta po brexitu; tako bomo zdaj v kratkem dobili svoje veleposlaništvo tudi na Irskem.   Mogoče še moj komentar glede očitka ali pa glede zaznave višine depozitov državljanov v bankah. Ja, res je, državljani predvsem varčujejo v obliki depozitov. Zakaj je tako? Imamo nedelujoč kapitalski trg, res smo ga v mandatu tudi Vlade Marjana Šarca, ko je bil minister dr. Bertoncelj – tu mu moram dati posebno, ne vem, zaslugo, on se je zavedal tega problema, da je kapitalski trg nedelujoč, neaktiven in da bi ga bilo dobro spodbuditi. Ampak v okviru tedanje prve faze davčnega prestrukturiranja političnega posluha za to, da bi davčno razbremenili kapital, pač ni bilo. In SMC je bila edina koalicijska stranka, ki se je tega kot liberalna stranka zavedala, pomena, kaj pomeni sprostitev, davčna razbremenitev kapitala za potencial gospodarske rasti.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.  Nadaljujemo razpravo. Za kolegom Igorjem Pečkom bo na vrsti kolega Luka Mesec. Kolega Peček, prosim, imate besedo.     IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik.  Spoštovani gospod minister mag. Šircelj, predstavniki Vlade, gostje!  Poskušal se bom res racionalno obnašati, pa se bom najprej zahvalil vam, gospod predsednik, za tiste vaše zadnje izvajanje, da bi morali imeti do rebalansa določeno distanco. Jaz bi vas, če dovolite, samo dopolnil - sicer ni padla ravno na plodna tla, kar smo slišali iz razprave predhodnice, ampak se ne mislim v to spuščati - mislim, da bi morali imeti distanco do marsikatere stvari, ki jo obravnavamo v Državnem zboru, tako vsebinsko kot osebno.   Mi smo zelo podrobno analizirali rebalans, verjetno je tudi jasno, zakaj še posebej podrobno, saj konec koncev je bil ta proračun     53. TRAK: (DAG) – 16.45    (nadaljevanje) pripravljen pod taktirko dr. Bertonclja v naši Vladi. Kolegica Zabret je šla po postavkah, ki jih ne bom ponavljal. Mogoče edino nekaj stvari, ki jih je gospod minister tudi izpostavil v svojih odgovorih.   Vsi razumemo rezervo. Tisto, kar smo pogrešali, je to, da pri oblikovanju te rezerve, ko enkrat rezerva naraste za milijardo 100, se pač človek vpraša oziroma takrat potem svoje zaključke gradiš na predvidevanjih. Saj ste jih pojasnili, in jaz vam sigurno ne zavidam, nemogoče je planirati, zakaj vse se bodo ta sredstva porabila; ne vem, mogoče v enem mesecu, jaz upam, da ne. Najbolj vesel bom, če ste se tu zmotili, minister, pa da nam bodo ta sredstva ostala, mislim, da bomo vsi v tej hiši zelo, zelo veseli.   Kar se tiče razvojne naravnanosti. Zdaj ne vem, ali je to res mantra; možno, da je mantra, jaz sem slišal to prvič od vas, glede na to, da ne sedim prav dolgo v Državnem zboru. Pri našem proračunu, ki je po mojem mnenju takrat vseboval določeno razvojno naravnanost, saj je bilo kar nekaj denarja predvidenega za ta investicijski in tudi za raziskovalni del, konec koncev je imel tudi presežek, zdaj, ali je bil 300 ali 416 milijonov, enkrat ste celo rekli, da ga ni, ampak to sploh ni pomembno. Vizijo in strategijo je seveda težko razdelati za pet let naprej, ker ne vemo, kakšne bodo okoliščine. Že za podjetje, recimo, ko znaš definirati cilje v nekih okoliščinah, ki jih na podlagi znanj ali pa predvidevanj umestiš, je to po mojem mnenju, pa ne govorim, da je lahko, ampak bistveno lažje, kot je pa delo, ki ga mora ta Vlada opraviti zdaj. In recimo, da je to ta distanca, ki jo moramo imeti vsi.   Nekaj tudi drži, dejstvo, s katerim smo se strinjali vsi, ta rebalans je pač prilagojen stanju, v katerem smo danes. In prioriteta je sigurno ta, da moramo spodbujati, ne samo ohranjati delovna mesta, skrbeti za zdravje, pa tudi za investicije, tudi z vplivom države na ta del. Tu ste rekli, da se določeni nastavki na tem področju vidijo že tudi iz rebalansa. No, tu imam pa vprašanje za vas oziroma jaz jih nisem razbral, mogoče zato, ker jih nisem znal. Tisto, kar me je spodbudilo oziroma kar mi je dalo še dodatno razmišljanje, je to, ko sem pogledal spremembo virov načrta razvojnih programov za leto 2023 – vem, da ni predsednik, ampak se tiče tega, kar sem povedal na začetku -, po posameznih politikah sem opazil tri spremembe, ki so me zelo spodbudile k razmisleku oziroma zastavljanju vprašanj. Ko primerjam proračun 2021 in oceno rebalansa 2021, me je zaskrbelo to, da se izrazito povečuje program oziroma sredstva na programu oziroma politiki – bom jasen, na politiki, da ne bomo mešali kontov, programov pa politik – intervencijskih programov in obveznosti. Zmanjšanje, kar me je pa še bolj presenetilo, pa na prometni infrastrukturi, na varovanju okolja in na okoljski infrastrukturi. Če mi tu znate odgovoriti, lahko tudi kasneje, bom zelo vesel, ker ta zadeva me pa zelo muči. Muči me z dveh vidikov. Prvi je ta, ki se ga zdaj zelo rado uporablja, to so tako imenovana EU sredstva. Vsi vemo, gospod Horvat je večkrat poudaril, to so edina razvojna sredstva za Republiko Slovenijo, nepovratna - vsi se s tem strinjamo -, z eno razliko, ta sredstva v naslednji finančni perspektivi – govorimo o 10,5, bodimo pošteni, 10,5, bodo približno 50:50 razdeljena na povratna in nepovratna. Povratna so krediti, za katere nimamo konsenza, ali bodo financirani     54. TRAK: (DAG) – 16.50    (nadaljevanje) iz obveznic Evropske unije ali bodo šli ti krediti v javni dolg Evropske unije ali bodo šli v javni dolg držav članic. Razmišljanja so bila taka in drugačna, dogovora ni bilo; če je že, pa ga jaz ne poznam, prosim, minister, dajte mi odgovor. Jaz sem si to pač razložil, glede na to, da prihajam iz korporativnega segmenta, kje je logika. Če imamo holding, pa ima holding hčere in holding najame kredit, zato da rešuje finančno situacijo hčera, ja, pa menda bodo hčere potem vračale mami denar, ali pa obstaja druga možnost, da je mama tako dobra, pa bo rekla, glejte, saj to vam jaz dam, ker imam dovolj. Dvomim, da ima Evropska unija res dovolj. Tako mislim, da bo tu prevladalo mnenje držav, bolj varčnih držav članic in bodo ta sredstva bremenila tudi naš javni dolg. To je povezano s tistim, kar sem povedal s tem. Drugo je pa - to, kar sem si jaz bil sposoben izračunati, pa kar nekaj časa, vsaj odkar sedim tukaj, spremljam to politiko na evropskih tleh -, če bomo uspeli počrpati vsa sredstva, nepovratna, bo suma sumarum izplen za nas mogoče – vsa sredstva – mogoče malo več kot eno milijardo. To je tisto. Vse ostalo bomo tako ali pa drugače plačali. Če se kdo s tem ne strinja, absolutno bi rad slišal mnenje.  Glede fiskalne politike, gospod minister, sem vas že enkrat ali pa vsaj dvakrat spraševal, ne bom vas zdaj, ne bom tega ponavljal. Ampak tako kot je kolega Horvat rekel, evropska shema bo temeljila na dveh stebrih, na digitalizaciji in zelenem, 60 %. 60 % vsega denarja bo šlo za ta namen. In tu bo morala biti naša politika, naši programi in tudi strategije in cilji povezani z aktivnostmi in ukrepi, ki jih bomo izvajali, zelo jasna. Jaz je v tem trenutku še ne vidim, programi naj bi bili pripravljeni do konca leta, tako je bilo na Odboru za zadeve Evropske unije na eni izmed zadnjih sej pojasnjeno.   Kar se pa tiče zaslug Vlade, predsednika naše Vlade Republike Slovenije, gospoda Janše. Vsi smo hvaležni za ta denar, ki smo ga dobili, ampak vseeno, treba je povedati. Izhodišča so se začela postavljati decembra 2017, ko so pri oblikovanju izhodišč sodelovali tudi strokovnjaki Univerze v Ljubljani. V letu 2018 – to tudi gospod minister zelo dobro ve – je bilo na tem področju mogoče malo manj aktivnosti, ki so bile vidne nam v Državnem zboru, bistveno več pa jih je bilo v letu 2019, ko je ta del vodil mag. Igor Mali. In vsi vemo, kakšno delo opravljajo šerpe, in tudi, gospod minister, vsaj dvakrat ste bili na seji Odbora za zadeve Evropske unije, kjer smo se sicer ob stopnji tajnosti zelo jasno in zelo konkretno pogovarjali o izhodiščih, ki jih je imela takratna Vlada oziroma ki so jih imeli ljudje, ki so bili za to odgovorni, glede delitve večletnega finančnega okvira.  Toliko. Hvala lepa, predsednik.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Minister, izvolite, imate besedo.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik.   Vsekakor želim poudariti nekatere stvari, ki so bile zdaj omenjene. In sicer, da je vidno v proračunu zmanjšanje na področju okolja in področju infrastrukture v tej povezavi in tako naprej.     55. TRAK: (TB) – 16.55    (nadaljevanje) To drži oziroma te številke kažejo, vendar je treba tukaj upoštevat in to ni vidno v proračunu, da imamo v državi še tako imenovane sklade in sicer, podnebni sklad in vodni sklad. In, tukaj lahko govorimo o okoli 190 milijonih in iz teh skladov se financirajo projekti, ki se nanašajo na okolje, v predvsem varovanje okolja in projekti, ki so s tem povezani, z okoljem, seveda tudi infrastruktura.  Tako da, to bi rad tukaj poudaril, zaradi tega ker, bom rekel, del infrastrukture, del projektov s področja okolja, varovanje narave in tako naprej, / nerazumljivo/ financirajo iz teh skladov. Tako kot imamo tudi še zdravstveni sklad, ki je namenjen zato, da se gradijo določeni objekti. Skratka, ni pa to del proračuna, kajne, je pa to še vedno, bom rekel, državni sklad, če želite, tako da iz tega zornega kota, je to to, in seveda, vsebinsko ali pa projektno, je seveda ta denar treba prišteti tudi k tem investicijam, če želite, oziroma…  Zadolževanje in seveda, v evropsko zadolževanje, da tako rečem. Hm, ja, seveda, tukaj gre za to, da dolgovi se bodo odplačevali in se bodo morali odplačevat, ocenjuje pa se, da če se zadolži Evropska komisija oziroma določeni organi Evropske komisije, bo obrestna mera vsekakor ugodnejša, kot če se zadolžijo drugi subjekti na trgu. Mislim, da tukaj, če gledamo mednarodno boniteto, je vsekakor to, jaz mislim, takšna, da so pogoji ugodnejši. Je pa res in po tem se tudi danes veliko v Evropi govori, da bodo Evropa oziroma Evropska komisija, za to potrebovala lastne vire. Tukaj danes govorimo o tako imenovanem digitalnem davku, evropskem davku, govorim o evropskih davkih, se pravi, s katerimi se bodo neposredno financirala Evropska komisija. Potem imamo tukaj davek na finančne storitve. Imamo tudi davek na izpuste, kar pomeni, o tem se danes razpravlja na sestankih finančnih ministrov, v okviru Evroskupine oziroma Ecofina.  Tako da, s tega zornega kota dejansko drži. Zdaj, če tukaj govorimo o zdravstveni, če govorimo o projektih, kateri naj bi se financiral s tega dela, iz evropskega denarja, Vlada je sprejela 160 do 170 projektov, listo teh projektov, ki se sedaj podrobneje proučuje in za katere potekajo pač vsi postopki, od pridobivanja dovoljenj, do tega, da se načrtujejo in tako naprej, v okviru posebnega projekta.  No, še to bi opozoril, da / nerazumljivo/, ki sem jih prej omenil, so omenjeni tudi v tretjem delu proračuna in so označeni z oznako proračunski skladi – proračunski sklad -, v tretjem delu proračuna sta tako podnebni sklad, kot vodni sklad omenjena, tako da, iz tega zornega kota je to tudi v posebnem delu proračuna. Tukaj popravljam, prejle, to ni razvidno, ampak je razvidno v tem posebnem delu.  Hvala lepa.
Hvala, gospod minister.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Marko Pogačnik.  Kolega Mesec, prosim.
Hvala za besedo, en lep pozdrav.  Zdaj, jaz moram uvodoma reči, da sem v bistvu nekako presenečen nad današnjo razpravo in nad medijskimi odzivi nanjo, predvsem zato, ker se pogovarjamo o proračunu, ki prinaša    56. TRAK: (TB) – 17.00    (nadaljevanje) največji primanjkljaj do zdaj – 4,2 milijardi. Jaz se spomnim, ko smo lani oblikoval, takrat, ko smo v Levici sodeloval z vlado Marjana Šarca, predlog proračuna za 2020, se pravi, izvoren predlog proračuna, ki ga danes »rebalansiramo«. Takrat je bil glavni problem ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi v proračun prinesla lahko nekje tam do, 40 milijonov evrov minusa ni takrat je bil to tak problem, da so vsi zganjal vik in krik, kako bomo kršil fiskalna pravila, kako bo Slovenija se znašla v nemilosti finančnih trgov, Fiskalni svet je opozarjal na to in tako naprej, ampak govoril smo o 40 milijonih. Danes govorimo o 4 milijardah 200, pa to, kot da nikogar ne briga, odzivov praktično ni. Jaz celo v medijih pač nisem nekih zares kritičnih analiz zaznal, niti danes v razpravi, nisem zaznal, da bi se kdo resno ukvarjal z vprašanjem, kaj se je za te štiri milijarde do zdaj počelo in kakšni so plani. Namreč, poslanci, en koalicijski poslanec je prejle rekel, da se danes pogovarjamo o rebalansu za naslednje tri mesece. To ni res, mi se pogovarjamo o rebalansu za celo leto in zato se moramo pogovarjat o tem, kako so ta sredstva bila porabljena in o tem, kakšni so plani za uporabo teh sredstev.  Zdaj, ena od redkih analiz, ki sem jo zaznal v javnem prostoru in je pokazala precej stvari, ki so danes v debati in v gradivih, ki sem jih prebral, umanjkale, je izpod prstov, od Bineta Kordeža, ki je povedal naslednje. Rekel je, da je, to vemo, kajne, do julija se porabilo 2,2 milijardi za epidemijo, potem je pa vprašanje porabe teh sredstev. Ena stvar, na katero on opozarja in je zelo zanimiva, je, da se je med epidemijo, so se prihranki prebivalstva povečali za kar 1,3 milijarde evrov, likvidnostne rezerve podjetij pa kar za 600 milijonov evrov, plače so šle gor, neto plače so šle gor, za 10 %, med epidemijo in med gospodarskim padcem.  To je stvar, ki mislim, da smo jo danes čisto spregledali. Se pravi, povečuje se varčevanje, povečujejo se likvidnostne rezerve v podjetjih in povečujejo se neto plače in v tem smislu se je potem treba vprašat, zdaj, če pogledamo julij, ko se je prvi val epidemije nekoliko umiril, je bil minus mesečnega državnega proračuna še minus 37 milijonov in vprašanje je, zakaj in na podlagi kakšnih analiz, je potem Vlada oziroma minister Šircelj, raztegnil, ekstrapoliral gibanja iz prvega polletja v drugo polletje, tako, da zdaj dodaja še ca 2 milijardi 200 dodatne možne potrošnje.  Jaz sem iskal odgovor na to v proračunu. In imamo – se opravičujem, moram si odklenit računalnik – imamo na Ministrstvu za finance postavko, to je ena izmed stotin postavk, v intervencijskih programih in obveznostih, so sredstva za financiranje v epidemiji, v višini milijardo 600 milijonov evrov. Ne vem, če se je kdo že danes tega dotaknil, ampak ta stvar je popolnoma nedefinirana in »nerazdelana«. Če gremo gledat v obrazložitev priprave proračuna, v ta dokument, ki je bil zraven, je praktično tukaj razloženo v enem odstavku, ni pa priložena nobena analiza in ni obrazloženo, kaj in v kakšen namen, se bo ta denar porabljalo.  Zdaj, jaz samo deloma lahko kupim to, kar je prej predsednik Polnar rekel, češ, kdo je pa letos januarja bil tako pameten, da bi lahko vedel, kaj bo letos marca? Nihče, ker je epidemija izven redni pojav, ki ga nihče na svetu v taki obliki takrat ni pričakoval in nas je doletela popolnoma nepripravljene. Ampak, september ni več januar. En val epidemije je za nami. Virus oziroma njegovo biološko in družbeno obnašanje približno poznamo in zato se da malo bolj »targetirat«, kakšne ukrepe v drugi polovici leta potrebujemo. Še bolj pa,    57. TRAK (VI) 17.05    (Nadaljevanje) na podlagi tega kar je Vlada počela v prvi polovici leta bi morala pripraviti konkretnejše načrte za to kaj bo delala v drugi polovici leta. Tako je pa, kakor jaz znam razbrati in se opravičujem, če sem kaj spregledal, edino kar najdemo v proračunskih dokumentih to, da si je rezervirala sredstva. In tukaj ne morem nikakor kupiti tega, ker je kolega Horvat prej rekel, da vemo za vsak cent kam je šel. Ne vem. Vi niste omenili niti likvidnostnih rezerv podjetij, niti varčevanja prebivalstva, niti milijon drugih stvari, ki so se pojavila. Veliko vprašanj je. Veliko vprašanj se odpira o smotrnosti porabe teh sredstev doslej in o tem kako bodo porabljene v drugi polovici leta. In tukaj je tudi moja kritika na fiskalni svet. Jaz se strinjam kar ste prej rekli, sedaj smo v krizi in mora biti politika države, fiskalna politika države ekspanzivna. Ampak to ne pomeni, da se lahko z razlagami na pol strani za zneske, astronomske zneske, kot je 1,6 milijarde evrov kar zadovoljimo. To je moja prva kritika.   Drugo, veliko se v bistvu danes na pamet govori o tem, kako novega ZUJF-a ne bo in stavi na to, da naj bi nas rešila evropska sredstva. Spet se opleta z 10 milijardami, 10 in pol, pa 12 milijardami, če zraven dodamo še preostanek tistega kar je v prejšnji sedemletki ostalo namenjeno oziroma na razpolago Sloveniji. Ampak dejstva so nekoliko drugačna. Teh 10 milijard in pol je treba malo razčleniti. 4,8 milijarde od tega zajema naslednja sedemletka, to so sredstva, ki jih bo lahko Slovenija uporabljala, namenoma ne uporabljam besede »črpala«, kar se mi zdi, da mi že terminološko tukaj zgrešimo namen teh sredstev. Pač mi jih počrpamo, tako kot počrpaš vodo iz kleti, samo da jih ni več v evropski uniji, potem pa je vseeno kaj se v Sloveniji z njim počne. Mislim, da moramo terminologijo zamenjati in začeti govoriti o uporabi teh sredstev, kako jih bomo uporabili v Sloveniji, da bomo z njimi kaj koristnega naredili, ne samo da se bodo pač črpala v takšne in drugačne čudne namene. Če se vrnem k poanti. V sedemletki je na razpolago za Slovenijo 4,8 milijarde, ampak vplačila Slovenije pa so 3,7 milijarde. Se pravi, neto je 1,1 milijarda. Potem je pa tukaj sklad za okrevanje, kjer je spet na razpolago Sloveniji 5,7 milijard, od tega je 3,6 milijarde evrov posojil. Se pravi, dodatnih sredstev, ki so nam nepovratno na voljo 2,1 milijarde. In sedaj za 1,1 milijarde kolikor jih bomo v resnici neto dobili iz evropskega proračuna bomo morali pripravljati programe in tukaj so občine in tukaj so javni zavodi in kulturne inštitucije in vsi, ki se bodo na to prijavljali, podjetja, kmetije in tako dalje. Skratka, tega denarja ne moremo kar šteti v to, da nam bo pokrival neko luknjo v proračunu.   Kar se tiče sklada za okrevanje. Res je, ti 2 milijardi sto lahko uporabljamo za pokrivanje lukenj v proračunu, ampak mi imamo letos enkrat večjo luknjo v proračunu od tega kar bomo dobili iz sklada za okrevanje v obliki nepovratnih sredstev. Se pravi, evropska sredstva nas ne bodo kar tako rešila kot si kdo mogoče tukaj predstavlja. In ni izključeno, dane bo v Evropi čez leto, dve pritiska za reaktivacijo fiskalnih pravil. Ta so suspendirana začasno in ne trajno. In vprašanje je kaj bo, tega pa res ne moremo vedeti, čez mogoče eno leto in kdaj se bodo zgodili pritiski, da se državni dolgovi začnejo zmanjševati. Naš je, mimogrede, skočil iz 66 % na približno 82, ker pomeni, da smo cirka 22 % nad maastrichtskim kriterije. Zato ponavljam, zelo z lahkoto jemljemo letos uporabo teh sredstev in mi je žal v bistvu, da sedaj jaz tukaj igram pač vlogo fiskalnega konservativca, ampak mislim, da je pač vredno opozarjati, da ni stvar tako lahka kot se mogoče komu, ki je pred menoj razpravljal, zdi.   Potem je bil nekako odgovor na to je bilo navrženo še     58. TRAK: (ŠZ) – 17.10    (nadaljevanje s strani koalicijske poslanke, da imamo nizko obrestno mero. In je rekla, da je nizka obrestna mera Slovenije posledica tega, da so finančni trgi ocenili naše štiri proti koronske pakete, kot smiselne in smotrne.  Zdaj, ne vem kako si poslanka predstavlja, da to deluje, ampak nihče na finančnih trgih ni bral naših proti koronskih ukrepov. Obrestna mera se je znižala enostavno zaradi tega, ker je Christine Lagarde, marca naredila obrat od tega, da je govorila da monetarna intervencija v blažitev covid pandemije ni potreba v to, da se je ustanovil program za odkupovanje državnih obveznic. To drži, obrestne mere vsem pri ničli.  Nam trenutno na -1 %, Italiji in Grčiji, ki pa sta nad nulo pa na 1 %, ampak več ali manj zaradi tega, ker se v Italiji in Grčiji prejšnja kriza, kriza evro območja sploh še ni končala in imata te dve državi ogromne javnofinančne in na sploh makroekonomske težave. To je razlika med nami in njimi. Ampak kot rečeno, to nič od tega ni v naših rokah.   Kakorkoli, zdaj če grem na zdaj na zadnji del svoje kritike. Ob tem, da imamo na Ministrstvu za finance precej nejasno postavko 1,6 milijarde rezervacij za ukrepe proti pandemiji, zelo težko sprejmem kakršnekoli razlage, ki smo jih do zdaj slišali. Zakaj se recimo, za 8 milijonov evrov reže proračun na kulturi? Ali pa zakaj se za 23 milijonov evrov niža proračuna v znanosti? Zelo težko to sprejmem.   To so popolnoma ideološke izbire. Na kulturi, tam sem malo bolj pobližje spremljal, ker sem tudi sam, mislim da spisal in sklical dve nujni seji Odbora za kulturo, glede knjige in filma. Tam imam občutek, da vlada deluje nekak, če parafraziram Margaret Thatcher, po smislu fiskalni ukrepi so samo sredstvo, cilj je menjava vodstev.   Tako, da to je pa zadnja kritika, ki jo imam. Mislim, da tega proračuna ne moremo abstrahirati od politične realnosti oziroma ukrepov, ki jih v različnih sferah ta vlada dela in nikakor se ne morem strinjati s tem, da če recimo beremo načrt izvajanja finančnih instrumentov za omilitev posledic epidemije. Tam notri nikjer ne piše na kakšen način so eksistenčno ogroženi sektorji, kot so kultura, znanost, izobraževanje in tako naprej.   Skratka, proračun odraža neke preference, kar se vidi na različne načine. Eden je ta, drugi je pa recimo to, kar je pred mano Igor Peček opozarjal. Na železnicah se investicije zmanjšuje za 112 milijonov, na cestah se jih povečuje za 40 milijonov. Je spet jasna preferenca kaj bomo delali in česa ne bomo. Zdaj, če potegnem črto, to so vsi razlogi, zakaj tega rebalansa ne morem podpreti, bi pa rad predvsem od ministra in od fiskalnega sveta slišal malo več pojasnil o tem, kako smotrna bo poraba dodatnih sredstev za boj proti epidemiji v drugi polovici leta in na podlagi kakšnih analiz, ukrepov iz prve polovice leta ste do konec koncev številk s katerimi razpolagate prišli.
Hvala, gospod poslanec. Kolega Mesec vam želim kot predsedujoči tej seji, ki sem od 12. ure fizično prisoten na tej seji povedati, da mislim, da se motite, če imate vtis, da se proračunski primanjkljaj obravnava na lahkoten način na tej seji. Morda bi vaše mnenje bilo drugačno, če bi vi fizično bili prisotni dlje na seji, kot ste. In bi bil potem tudi vtis drugačen.  Minister želite besedo. Izvolite, imate besedo.
Zdaj jaz sem tistim, ki so stalno tukaj in     59. TRAK: (ŠZ) – 17.15    (nadaljevanje) tisti, ki stalno spremljajo to sejo upravičeni, ker se ponavlja. In bom zdaj spet nekatere stvari ponovil, zaradi tega, da tako rečem ista ali podobna vprašanja prihajajo oziroma jih poslanci postavljajo na katera sem že odgovoril. Zaradi tega bom nekoliko krajši v tej obrazložitvi. Navsezadnje je vse na magnetogramu. Ampak o tem smo dejansko danes že govorili.   Tako, da zdaj seveda kaj se je počelo s tem denarjem in tako naprej, jaz sem to dejansko že povedal in tudi v tretjem delu proračuna je natančno navedeno, glede na zakonodajo, ki je bila sprejela tukaj PKP1, 2, 3, 4, ki je bila sprejeta in imate točen razrez, zakaj se je to počelo in tudi koliko upravičencev. Zraven sem povedal še nekaj informacij dodatnih. Jaz bom nekatere še enkrat ponovil za gospoda Mesca.   Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence je prejelo / nerazumljivo/ upravičencev, v znesku 66 milijonov 807 tisoč 312. Izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka 51 495 upravičencev, v znesku 83 milijonov 175 tisoč 277.   Prav tako so dobili dodatke študentje. Tukaj je vsekakor treba povedati, pokrivali smo izpad prihodka za zasebne vrtce, 95 vrtec je dobilo skupni znesek 2 milijona 397 tisoč 496. Poleg tega lahko govorimo tudi koliko je šlo v kmetijstvo. Upravičencev je bilo okoli 17 tisoč, v skupnem znesku 6 milijonov 252 tisoč 668, navedeno po posameznih namenih.  Tako, da glede tega je vsak do odhodek, ki je odšel iz proračuna natančno naveden. Tako, da kam je kaj šlo je točno natančno navedeno in v zvezi s tem sem že dal širšo informacijo na začetku te seje in takrat je bila ta informacija še bolj detaljna. Zdaj kje so tisti ukrepi, ki se bodo tudi nadaljevali in kje je vse tisto, kar se bo zgodilo in kar se je zgodilo?   Ja to je v zakonih, ki jih je sprejel ta Državni zbor, ampak sem jih že navede. Od PKP1 do PKP4. Prihaja še PKP5, kjer bodo rešitve predvsem na zdravstvenem področju, tudi na tem, da se zagotovi dodatni denar za zdravstveno področje. Na področju sociale in seveda to je vključeno tudi v to rezervo, če želite ali pa v ta denar 1,6 milijarde.  Vse je transparentno in ve se kaj se dela. Tukaj bi se pa strinjal s poslancev Mescem, da ni primerjave med 40 milijoni v letu 2019, ko smo govorili o njih in problemu 40 milijonov glede zdravstvene blagajne in 4,2 milijarde primanjkljaja danes. Vmes se je zgodila epidemija. To je tako, kot bi se zgodil en zelo, zelo velik potres. Ali pa tako, kot bi se zgodil hurikan. In ta epidemija je povzročila takšno stanje na področju gospodarskega življenja, na področju družbenega življenja, socialnega in tako naprej. In seveda časi niso primerljivi.   Moje osebno mnenje je tudi, da nima velikega pomena, da mi čakamo kdaj pa bo tako, kot je bilo pred krizo. Morda bo nekaj drugega, morda ne bo točno tako kot je bilo pred krizo. Bo drugače. In tukaj bi še poudaril tisto, kar je bilo tudi že omenjeno in jaz nisem govoril o tem, ko sem primerjal obe krizi. Tisto iz leta 2008    60. TRAK: (DAG) – 17.20    (nadaljevanje) in 2009, ki se je pri nas reševala potem 2012 in 2013, s to krizo. Je razlika, povedal sem tudi, v čem je razlika. In še ena razlika je, prejšnja kriza in prejšnje finančne krize so bile splošne krize, običajno so vse sektorje gospodarstva enako prizadele ali pa približno enako. Ta je sektorska, nekatere sektorje je bolj prizadela kot druge. Če vzamete promet, če vzamete turizem in tako naprej, to so sektorji, ki so bolj prizadeti kot drugi. Zaradi tega so tudi ukrepi in bodo še naprej ukrepi osredotočeni, z grdo slovensko besedo, targetirani na posamezna področja, kar z drugimi besedami pomeni, da se na drugačen način tudi ta kriza dejansko rešuje. In kaj bomo delali v drugem delu – ja, ravno to, kar je v tej zakonodaji in se še nadaljuje in kar bo v PKP-5 oziroma če bo potrebna še kakšna zakonodaja, zato da se rešuje življenja, da se rešuje zdravje ljudi, potem bo potrebna še dodatna zakonodaja in dodatni ukrepi, in to so seveda te rezervacije.   Govorili smo tudi o depozitih. Jaz tu ne bi še enkrat ponavljal. Bilo je vprašanje in govorili smo tudi o depozitih in o trošenju prebivalstva ter o večjem trošenju države v tem trenutku oziroma ob tej krizi, kar je bilo pa ravno nasprotno pri prejšnji krizi.   Če govorimo o uporabi evropskih sredstev. Ja, govorimo o zelenih projektih, digitalnih projektih in trajnostnih projektih. In tu se strinjam z vami, poslanec Mesec, ne bo prišel ta denar avtomatično, ne, daleč od tega – za to bo treba narediti slovenske projekte in slovenske reforme. In na to se Vlada pripravlja. Jaz sem že omenil, tudi zdajle v kratkem, 160, 170 projektov, ampak ne projekti v smislu, da bomo zgradili na kateremkoli področju eno hišo, ampak da bomo naredili v okviru tega tudi reformo, ki bo povezana z zelenim in bo povezana s trajnostnim. To so prioritete Evrope v tem trenutku, ne samo v tem trenutku, ampak tudi v nadaljnjem nekajletnem obdobju, pa tudi okrevanje gospodarstva bo temeljilo na teh ciljih. Omenil sem tudi to strategijo, še enkrat bom ponovil, mislim pa, da zdaj že četrtič, ki se pripravlja, če želite, ali pa vizijo, v tem trenutku, ja, ustvarjanje delovnih mest, investicije, ki so povezane z Evropo, in s tem seveda blaginja in zdravje ljudi; to je tisto, kar danes ponavljam že nekajkrat.   Zakaj imamo mi tako nizke obresti, tako sem razumel vaš tretji sklop vprašanj. Zdaj vi seveda postavljate tezo, zaradi tega, ker pač frankfurtska ECB daje toliko denarja na trg. Ja, veliko je denarja tukaj in frankfurtska Evropska centralna banka tudi glede tega vodi določeno politiko, ali je komu všeč ali ne. Ampak po drugi strani vse bonitetne ocene, ki so do zdaj dale oceno za Slovenijo, so s svojimi ocenami ostale na isti ravni kot pred krizo ali pa na isti oceni, če želite. Položaj se ni poslabšal. Nekatere agencije pa so nam dale priznanje za to, da smo sprejeli takšne ukrepe. In ti ukrepi so izdatni, kar z drugimi besedami pomeni, da smo velik del bruto družbenega proizvoda namenili za to, da ni prišlo do večje nezaposlenosti, nekaj je prišlo, se pa že ustavlja, in za to, da niso propadla podjetja. In tu nam pač nekatere mednarodne agencije, ki delajo razvrstitev, analizo posameznih držav, kaj je kdo naredil, dajejo priznanje; tudi uvrstitve so, mislim, da tam šesto, sedmo mesto med prvih deset, če gledamo svetovno raven.     61. TRAK: (DAG) – 17.25    (nadaljevanje) Še enkrat, rekli ste, zmanjšanje denarja za ceste. Mislim, da ste bili tukaj, spoštovani poslanec, ko sem omenil podnebni pa vodni sklad, kjer je zagotovljen tudi denar za ceste, za zeleno in za železnice. In tu sem omenil še dodatnih 190 milijonov, kar je navedeno tudi v tretjem delu tega proračuna. Tako je tu treba seveda ta denar prišteti in zaradi tega potem ne pride do manka.   Lahko vam zagotovim, da pri znanosti in kulturi, kjer so predstavniki oziroma predstavniki teh ministrstev, državna sekretarka in državni sekretar, obrazložili, zakaj je navedeno tam manj denarja danes, in je to popolnoma logična razlaga, popolnoma logična razlaga, zaradi tega, ker se nekateri dogodki niso odvili, enostavno povedano. Če pač ni bilo, recimo, frankfurtskega knjižnega sejma, potem tudi ni bilo stroškov za frankfurtski knjižni sejem, to je popolnoma logično. In iz tega zornega kota so ti dohodki izpadli, gre pa za celoletni proračun, to pravilno ugotavljate, ne gre za trimesečnega. In seveda so za celo leto potem zmanjšani odhodki za te namene.   In še enkrat, glejte, tu pa res ne gre za nobeno ideologijo, no. Glejte, jaz pa res v ta proračun… prvič sem danes slišal to besedo o ideologiji, tu pa res ni nobene ideologije.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, minister.  Naslednji je na vrsti predsednik Fiskalnega sveta, gospod Kračun.     DR. DAVORIN KRAČUN: Hvala za besedo.  Malo me je presenetilo, ko je spoštovani poslanec Mesec naslovil določene očitke o vodenju, izvajanju fiskalne politike oziroma proračunov tudi na Fiskalni svet. Zato ker, če zdaj malo ponazorim, Fiskalni svet nastavi ogledalo. Kako se kdo v njem vidi, je pa seveda odvisno od te vsebine, za katero pa Fiskalni svet ni odgovoren. Ali je pred ogledalom Sneguljčica ali pa njena grda mačeha, to ni problem ogledala. Ogledalo pa mora biti objektivno, ne sme biti izkrivljeno. To pomeni, da Fiskalni svet ponuja oceno proračunskih dokumentov zato, da ne bi bila Vlada tista edina z informacijami, ki predstavi svojo oceno Državnemu zboru, in da bi Državni zbor lahko tudi argumentirano razpravljal in sprejel ustrezno, najboljšo možno odločitev.   Preseneča me tudi to, da je spoštovani poslanec Mesec Fiskalnemu svetu očital, da ni problematiziral nekaterih stvari, ki jih je potem on problematiziral, ki pa so vendar ne samo omenjene, ampak tudi poudarjene v naši oceni na 32 straneh. Denimo, mi smo sicer morali priznati – to določa tudi Pakt za stabilnost in rast in tako določa Zakon o fiskalnem pravilu -, nismo mogli ocenjevati, nismo mogli uporabiti merila strukturnega ravnovesja, da bi lahko ocenjevali primanjkljaj v proračunu, zato ker zaradi izjemnih okoliščin velja izločitvena klavzula. Ampak kljub temu smo opozorili, da pa ker je to tako, ker javni dolg znatno narašča, ker je primanjkljaj rekorden, pa morajo biti standardi transparentnosti višji kot pa takrat, ko imamo možnost uporabiti bolj bogat instrumentarij za oceno javnofinančne vzdržnosti proračunskih dokumentov. In tudi Fiskalni svet je zahteval – o tem je bilo govora že na prejšnji seji – pojasnila glede tega, kaj se dogaja, kakšni so nameni visokih rezerv, opozarjal na diskrecijsko pravico Vlade pri tako velikih proračunskih postavkah in podobno.     62. TRAK: (DAG) – 17.30    (nadaljevanje) Torej, ti očitki, naslovljeni na Fiskalni svet, so neutemeljeni. Ali pa, denimo, vprašanje naraščanja odhodkov, tudi tistih, ki niso povezani z epidemijo, naraščanje odhodkov državnega proračuna. Denimo, na strani 15 in 16 so tabele, ki glede odhodkov jasno ločijo odhodke zaradi covida in pa tiste, pod narekovaji, »normalne«, in tudi kažejo na visoko rast tistih normalnih odhodkov. In smo na to opozorili in je o tem tekla tudi razprava, tudi danes je minister na ta vprašanja odgovarjal.  Torej, glede na to, da objektivne okoliščine zahtevajo ekspanzivno fiskalno politiko, seveda zaradi tega zahtevamo tudi od nosilcev fiskalne politike transparentnost, odgovornost in tudi pogled naprej, kaj pa potem, kako bomo pa vendarle lahko obvladali ta močno povečan javni dolg, takrat, ko ne bo več argumenta, da so potrebni visoki izdatki zaradi epidemije. Torej, na vse to je Fiskalni svet opozoril, tako mislim, da so bili očitki neutemeljeni.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod Kračun.  Kolega Mesec, ne še, ker bi državna sekretarka Ministrstva za kulturo vam rada tudi nekaj pojasnila. Besedo ima gospa Ignacija Fridl Jarc.     DR. IGNACIJA FRIDL JARC: Hvala lepa za besedo.  Želela bi samo še dodatno poudariti, da smo že na Odboru za kulturo temeljito pojasnili določena stališča, ampak očitno jih je treba še enkrat; poudarila bi zgolj zato, ker je bilo Ministrstvo za kulturo izzvano.  Slovenija je na šestem mestu med 27 državami EU z 0,7 % BDP, ki jih namenja za kulturo. To pomeni, da so državna sredstva za kulturo v času rednega delovanja, kot sem poudarila tudi na Odboru za kulturo, veliko bolj intenzivna kot v drugih državah, recimo, Velika Britanija ima 0,2 %. To pomeni, da če bi v proračun za kulturo v letu 2020, kakršen je bil in ki smo ga zatekli dejansko od prejšnje Vlade, namenjen za kulturo, zadoščal za kulturne dejavnosti, potem je nenavadno govoriti, da je zdaj kultura ogrožena zaradi tega, ker se je znižalo sredstva samo v višini 1,9 milijona evrov, in to zgolj in izključno za dogodke, kot sem poudarila, ki niso bili izvedeni. To dejansko pomeni, da ne moremo govoriti o tem, da je kulturni sektor bil kakorkoli prizadet, ker če pogledate proračun Ministrstva za kulturo, lahko vidite, da nima sredstev namenjenih za intervencijske programe in obveznosti. To pa ne pomeni, da kulturniki teh sredstev niso črpali, ampak so jih črpali iz proračunov drugih ministrstev. Dobro veste, da si je Ministrstvo za kulturo prizadevalo za temeljni mesečni dohodek kulturnih delavcev v skupni višini tisoč 750 evrov. Po naših podatkih je bilo počrpanih za 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka s strani kulturnikov, prav tako milijon za pravico plačila prispevkov. Če seštejemo samo ta sredstva, lahko vidimo, da so torej kulturniki oziroma kulturni sektor lahko enako črpali še dodatna intervencijska sredstva, vendar ta niso bila s strani Ministrstva za kulturo; gre zgolj za to. In kar bi rada še poudarila, da so tudi drugi subjekti, ki delujejo na področju kulture, v zasebnem sektorju lahko uveljavljali 80 % plač, znano je, da so to uveljavile skoraj v celoti največje založbe in podobno. Tako prosim, da ko govorimo o tem, kakšna sredstva so v tem proračunu oziroma v predlogu rebalansa proračuna namenjena kulturi, da upoštevate tudi vsa ta sredstva, ki so bila črpana iz resorjev drugih ministrstev.   Hvala lepa.     63. TRAK: (AB) – 17.35    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospa državna sekretarka.  Replika, poslanec Luka Mesec. Prosim.    LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.  Bom par kratkih replik, ker imam samo tri minute. Zdaj najprej za vas, gospod Polnar. Ko sem govoril o lahkotnosti, sem ciljal predvsem na to primerjavo kakšne probleme je včasih pomenilo, ne vem, 40 milijonov ali pa še manjši zneski in s kakšno lahkoto je letos tako skozi parlament, kot skozi neko kritično javno obravnavo prišel primanjkljaj v višini 4,2 milijardi evrov. Nihče ga ni zares problematiziral ali pa postavljal vprašanj o smiselnosti in smotrnosti take amplitude, vključno s Fiskalnim svetom. Jaz sem bral vaše poročilo, gospod Kračun. Tukajle na približno straneh petnajst do devetnajst ste pisali o tem. Ampak več ali manj so tukaj pač grafi, številke. Govorite pač o donosih desetletnih referenčnih obveznic, pa o povečanju državnega dolga in tako naprej, ampak edina recimo temu kritična stvar, ki jo pač tukaj najdem, je na koncu, ko pišete, da v predlogu rebalansa državnega proračuna 2020 Vlada ni pripravila osvežene napovedi dolga sektorja države. Niste pa postavljali bistveno več vprašanj od tega. In še na koncu, gospod Šircelj, zdaj jaz sem spremljal celo sejo, deloma v pisarni, deloma tukaj in poznam stvari, ki ste jih naštevali.   Ampak to, ko ste naštevali zdaj ponovno, se pravi koliko je bilo dodatkov za študente pa koliko za upokojence in tako naprej. To je poročilo, ni pa to analiza. Ko sem rekel, da nisem videl analize, hočem povedati, da nisem videl analize smiselnosti, smotrnosti uporabe sredstev ali pa ukrepov, ki so bili izvedeni v prvi polovici leta in na podlagi tega pojasnila zakaj in kakšne ukrepe boste izvajali v drugi polovici leta oziroma v prihajajoči ali pa že tukajšnjem drugem valu epidemije. To sem hotel povedati, ampak na žalost se očitno nismo razumeli in tudi tokrat pojasnil nisem dobil. Mislim pa da, ni bilo samo nerazumevanje, ampak je problem v tem, da takih analiz praktično ni. To je bila pa moja osnovna kritika, da smo z zelo oskubljeno in skromno javno razpravo prišli skozi cikel obravnave rebalansa proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj doslej.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Pogačnik. Prosim.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.   Bom poskušal se fokusirati na pomembne zadeve, najpomembnejše tega rebalansa proračuna. Povedano je bilo veliko. Uvodoma bi se rad zahvalil ministru, predvsem, da je pripeljal takšno ekipo v Državni zbor sabo. Na nekih proračunih sem že sodeloval, pa ni bilo še nikoli takšne ekipe. Zato hvala bi rekel ministru, vsem državnim sekretarjem in s tem bi rekel se tudi kaže odnos te Vlade, bi rekel do parlamenta in predvsem tudi do opozicijskih poslancev in poslank. Mi tega, ko smo bili v opoziciji žal nismo imeli.   Rebalans proračuna je pač uskladitev prihodkov in odhodkov z dejanskim stanjem. Rebalans proračuna je posledica epidemije covid-19. Z rebalansom proračuna za leto 2020 lahko pridemo do ugotovitve, da covid-19 ni samo nevarnost za zdravje, ampak da je predvsem nevarnost tudi za ekonomijo, delovna mesta in pa gospodarstvo.   Posledica primanjkljaja v višini več kot 4 milijard evrov, so posledice, da so višji odhodki, višji odhodki v državnem proračunu pa so zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi covid-19. Primanjkljaj je posledica tudi nižjih prihodkov v proračun. Posledica nižjih prihodkov pa je covid-19. To pomeni kakorkoli ali pa s katere strani pogledamo ta rebalans proračuna, pridemo do ugotovitve, da ta rebalans ni posledica delovanja te Vlade, ampak da je to posledica epidemije covid-19. Prepričan sem, da z vsemi ukrepi, ki jih je Vlada sprejela,     64. TRAK: (IP) – 17.40    (nadaljevanje) je sledila izključno trendom štirih ciljev. Prvi cilj je bil sprejeti ukrepe, ki bodo zajezili širjenje epidemije covid-19, in vsi naslednji ukrepi so bili, da se ohranijo delovna mesta, da se zaščiti slovensko gospodarstvo. Prvič v zgodovini lahko rečemo, da so bili ukrepi sprejeti za ljudi. Ta denar, ki je na odhodkovni strani, je v večini primerov šel za ohranitev delovnih mest, za ohranitev slovenskega gospodarstva. Ni šel direktno, kot je bilo v preteklosti, v banke, zavarovalnice. S tega naslova bi lahko rekel, da je ta rebalans proračuna najbolj socialno usmerjen, odkar imamo državo Republiko Slovenijo in da niti v mandatu bilokaterih drugih levih vlad proračun ni bil tako socialno usmerjen, kot je zdaj.   Covid paketi, ki jih je ta Državni zbor sprejemal, štirje, na predlog vlade, večino teh paketov pa je podprla tudi opozicija oziroma jim ni nasprotovala. Jaz sem prepričan, da so bili ti ukrepi uspešni, da so bili ti ukrepi uspešni pa nedvomno govori primerjava padca bruto domačega proizvoda med državami Evropske unije, med evropskimi državami. Tukaj lahko pridemo do ugotovitve, da Slovenija beleži enega izmed najnižjih padcev med vsemi državami. Če samo primerjamo države, ki so bolj turistično orientirane, Španija, Italija, Slovenija je tudi turistično orientirana država, kjer ima iz naslova prihodkov iz turistične dejavnosti približno 12 % bruto domačega proizvoda, in da ostale turistične države beležijo padec BDP-ja več kot 20 %. Slovenija nima dvomestnih številk, imamo padec pod 10 %. In vsekakor je bil tukaj ukrep vavčerjev, bonov za turistično dejavnost, bi rekel, tista terna, pika na i, ki je zagnala, bi rekel, turizem. In s tem, bi rekel, ohranila padec bruto domačega proizvoda.   Prepričan sem, da vsi ti ukrepi, ki so bili sprejeti in ki še bodo, grejo v to smer, da zagotovimo ohranitev gospodarstva in pa, da bomo lahko v letu 2021 beležili višje prihodke. Ključen del, na osnovi katerega se ta primanjkljaj lahko zniža, so seveda višji prihodki v državni proračun, višje prihodke v državni proračun pa lahko zagotavlja samo uspešno in pa zdravo gospodarstvo. Vsekakor je pomemben podatek, da se bonitetne ocene Slovenije niso zmanjšale, kar je še eden dokaz, da je Slovenija to krizo prebrodila boljše kot druge države.   Potrebno je poudariti tudi večletni finančni okvir. Večletni finančni okvir in pa rekordno zneski, za Slovenijo, več kot deset milijard evrov v naslednjih sedmih letih, in tukaj gre vsekakor za čestitke Vladi Janeza Janše in pa ekipi, ki si je ta sredstva izpogajala. Resda so določeni opozicijski poslanci dejali, da so ta pogajanja bila že prej, res so bila, vendar sredstva, ki so v večletni finančni perspektivi zagotovljena, so bistveno višja, kot so bila prva okvirna pogajanja. In jaz tudi mislim, da se je v okviru pogajanj prvič v zgodovini zgodilo, da je Slovenija Bruslju v enem trenutku dejala tudi ne in da se je to pokazalo kot uspešno.   Izredne okoliščine, ki so pripomogle k temu, daje, bi rekel, lahko neki optimizem, da se slovensko gospodarstvo ni ustavilo, vendar pred nami je vsekakor še obdobje, ki predstavlja vrsto tveganj. Borba za covid-19 se še ni premagala, vidimo Izrael, tritedenski »lockdown«, Španija zapira prebivalstvo, ponovno, samo za tiste nujne zadeve, in jaz upam, da bo Slovenija prebrodila to krizo s čim manj   65. TRAK: (AB) – 17.45    (nadaljevanje) bolečinami in praksami, pa predvsem s temi ukrepi. To pomeni dokler ne bo cepiva, dokler ne bo zdravila, verjetno ne bo nihče bi rekel tukaj na varni strani in da cepivo in zdravilo pomenijo tudi točko preloma.  Zdaj kolega Mesec, dejali ste, da ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela, da so to čisto brez veze in da jih tujina ni spremljala. Zdaj kolega Mesec, samo pogledati si oddajo Studio City pa na osnovi tega potem imeti razpravo v Državnem zboru pri rebalansu proračuna, jaz mislim, da ni dovolj. Zdaj če ste si vi pogledali spletne strani v mesecu aprilu ali pa v mesecu marcu štirih največjih revizorskih hiš na svetu KPMG, Pricewaterhouse, Ernst & Young, Deloitte, na vseh teh prvih mestih spletnih strani so bili zbrani ukrepi posameznih evropskih držav. Te najvišje evropske revizijske hiše so te ukrepe analizirale. Samo toliko.   Jaz sem prepričan, da ta Vlada dela uspešno, da je potrebno, da s temi ukrepi in takšnim delom se nadaljuje. Jaz sam osebno bom ta rebalans proračuna podprl. Pomembno pa je kakšen bo ta spremenjen proračun za leto 2021. Takrat bomo videli ali je ta proračun razvojno naravnan, ciljno naravnan, kot poskuša v nekaterih trenutkih opozicija oporekati temu proračunu. Ta proračun, rebalans, ki ga imamo danes tukaj je dejansko samo, je zgolj samo uskladitev z dejanskim stanjem. Ta proračun bo veljal za tri mesece. V prihodnjih tednih bomo v Državni zbor dobivali proračun za spremembo za leto 2021 in takrat bomo pa lahko govorili ali je to razvojno ali ni.  In sam osebno, kot sem tudi si malo pogledal amandmaje, ker mislim, da že prihajamo tudi v to fazo, ko bomo razpravljali o amandmajih. Jaz pri amandmajih ne bom razpravljal. Podprl jih ne bom, bi rekel iz večih razlogov. Gre za rebalans proračuna, gre za tri mesece in da amandmaji, vidim tukaj notri, da se ne menjajo sredstva za izgradnjo nekega vrtca pa za neke ceste v tri mesece, mislim, da taki amandmaji so neprimerni in da bo to čas potem, ko se bomo pogovarjali pri sprejemu spremembe proračuna za leto 2021.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Replika. Replika ste rekli, ne? Replika poslanec Luka Mesec, prosim.    LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.  Zdaj saj vem, da je to grda navada v našem parlamentarizmu, da se sogovornika pač trga iz konteksta in se mu potika stvari, ki jih ni rekel. Jaz nisem rekel nobene od dveh stvari, ki ste jih vi name naslovili kot kritiko. Nisem rekel, da so bili ukrepi te Vlade brez veze. Rekel sem pa, da nisem videl analize o tem kakšna je bila njihova, kakšni so bili učinki vsakega od njih. Tega pa nisem videl. Nisem pa rekel, da so bili brez veze in tega ne morem vedeti, ker nisem videl te analize. Drugo, nisem rekel, da so obresti popolnoma neodvisne od ukrepov. Rekel sem pa, da so v največji meri odvisne od poteze Evropske centralne banke, ki se je na neki točki marca odločila za monetarno intervencijo v to epidemijo in to je znižalo obresti vseh. Če ne verjamete meni, si lahko tule glejte, poročilo Fiskalnega sveta pogledate grafe in vidite, da imajo vse evropske države podobna gibanja obrestnih mer. Imajo pa seveda različne višine, ampak to je v veliki meri posledica prejšnje krize in pa splošne makroekonomske kondicije držav.  Toliko v pojasnilo pa prosim, da ne trgate na ta način iz konteksta, ker nima nobenega smisla.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.  Zaključujem razpravo o rebalansu državnega proračuna v celoti.   In prehajamo na obravnavo in odločanje o vloženih amandmajih po pregledu amandmajev, ki ste ga prejeli.     66. TRAK: (AB) – 17.50    (nadaljevanje) Predlagam, gospe poslanke in gospodje poslanci, da razpravljamo in odločamo o vloženih amandmajih po sklopih. Torej o vloženih amandmajih v okviru posameznega proračunskega uporabnika in vseh podprogramov v okviru tega uporabnika.   Prvi amandma, ki ga dajem v obravnavo so vložili naši kolegi iz Poslanske skupine Socialnih demokratov in sicer je to amandma k proračunskemu uporabniku Računsko sodišče k podprogramu ter javnost Računskega sodišča.   Ali želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Se opravičujem, nekaj mi v grlu nagaja, ampak bom to obvladal. Razprave ni, zato bomo prešli na odločanje o tem predlogu amandmaja.   Začenjam glasovanje. Ne dela?   /oglašanje iz klopi/  Najbolje je, če ven in notri, pa bomo zdaj preizkusili ponovno. Ja, gospod Prednik, govorim na podlagi lastne izkušnje. Zadnjič sem zaustavil celo sejo, potem sem pa samo ven potegnil pa nazaj noter dal, pa je bilo vse v redu. Lahko preizkusimo ponovno? Lahko.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Ja, sem dobil poduk, da sem semantično nekoliko narobe se izrazil.  Ugotavljam torej, da Odbor za finance amandmaja ne podpira.   Prehajamo na naslednjega uporabnika in sicer je to Državna revizijska komisija. Imamo en amandma. Predlagatelj pa so tri Poslanske skupine in sicer Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek.  Želi kdo razpravljati?   Poslanec Lenart, izvolite.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.  Ja, sredstva se namenijo za delovanje Državne revizijske komisije, saj v Listi Marjana Šarca menimo, da ima lahko 14 odstotno znižanje sredstev institucij, ki odloča v postopkih oddaje javnih naročil, na področju izgradnje tako velikih infrastrukturnih projektih, kot so drugi tir, tretjerazvojna os in pa seveda druga cev predora Karavanke, velike posledice za stanje javnih financ v Republiki Sloveniji. Zagotavljanje pravne varnosti, nadzor nad zakonitostjo postopkov, oddaja javnih naročil, ki se izvršuje za izdajo odločitev namreč predstavlja bistven doprinos k uspešnejšemu delovanju javnega sektorja. Hkrati pa lahko ugotovimo, da Urad Vlade za komuniciranje v zadnjih mesecih ne opravlja svoje naloge, saj s svojim deplasiranim komuniciranjem v slovensko in širšo javnost vnaša nemir in bo za njegovo delovanje zagotovljenih dovolj sredstev.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.  Prehajamo na odločanje o amandmaju. Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Naslednji uporabnik je Komisija za preprečevanje korupcije. Imamo en amandma. Predlagatelji so Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek.   Želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje o amandmaju.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.     67. TRAK: (IP) – 17.55    (nadaljevanje) Naslednji uporabnik je Ministrstvo za obrambo. Imamo en amandma. Predlagatelji so Poslanske skupine Levica, Lista Marjana Šarca in Socialni demokrati. Ali želi kdo besedo?   Aha, pardon, kolega Siter, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa.   To je amandma, ki pomaga v kriznih časih preživeti slovenskemu prostovoljnemu gasilstvu. Zdaj, prostovoljni gasilci so v Sloveniji ne samo en steber varnosti in zaščite, ampak igrajo prostovoljna gasilska društva ključno vlogo tudi na družbeni ravni, v lokalnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, vaških skupnostih in tako naprej.   Zdaj, kriza, ki je prišla z epidemijo, jih je udarila predvsem po finančni plati. Marsikatera od teh društev se preživljajo ali pa preživljajo svojo aktivnost, hranijo svojo aktivnost iz bodisi prireditev, prodaje kakšnih koledarjev in tako naprej, kar je seveda zdaj v tem času padlo v vodo. Društva so, da rečem, na robu preživetja. Res je, da se različna društva financirajo različno, ta zemljevid je zelo razgiban. Nekaterim društvom v večji meri pomagajo recimo lokalne skupnosti, drugim v manjši, ampak v vsakem primeru so ta društva zdaj potegnila kratko, da rečem.   Kar ta naš amandma predlaga, je, da prostovoljnim gasilskim društvom država nameni več sredstev. V tem primeru 7,8 milijona evrov, ampak pozor, to ni politična odločitev. S tem amandmajem to odločitev, kako dejansko ta sredstva porabiti, kateremu društvu, na kakšen način, glede na to, kolikšno škodo je utrpelo, v bistvu predajamo v roke Gasilski zvezi, ki pa je krovna organizacija, ki združuje, mislim da tisoč tristo teh PGD-jev, 170 tisoč gasilcev, in sama najbolj ve, na kakšen način je ta sredstva treba razdeliti, komu, koliko, v kolikšni meri, po kakšnem ključu, po kakšni metodi.   Torej, naš amandma pravi: 7,8 milijona evrov Gasilski zvezi, da jih razporedi po prostovoljnih gasilskih društvih po Sloveniji, da bodo ta lahko preživela to krizo in ohranila svoje poslanstvo in svoje delo tudi vnaprej.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Prehajamo na odločanje o amandmaju. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Vmes sem prejel še eno pooblastilo, in sicer poslanka Jerca Korče nadomešča poslanca Igorja Pečka iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.   Prehajamo na uporabnika Uprava Republike Slovenija za zaščito in reševanje. Tukaj imamo dva amandmaja, opozarjam, da ste drugi amandma, potem ko je bil popravljen, prejeli naknadno na svoje klopi. Predlagatelji prvega amandmaja so poslanske skupine Lista Marjana Šarca, oziroma sta poslanski skupina Lista Marjana Šarca in Alenke Bratušek, predlagatelji drugega pa poslanska skupina Levica, Lista Marjana Šarca in Socialni demokrati.   Prehajamo na odločanje o amandmaju številka ena. Besedo ima poslanec Primož Siter.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa, spoštovani predsednik. Upam, da bom spregovoril o pravem amandmaju, malce sem …     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ja, prvi ni bil pravi, ne. Ampak …     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Okej, v redu.   Ta problem smo rešili.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: To smo rešili, tako je.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Okej.
Ne, ne, imate besedo, vi ste začeli govoriti. Ko boste vi dokončali, bo imel postopkovno.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): V redu, hvala lepa za besedo.   Torej, naš amandma pomaga ali rečemo, rešuje predolgo zgodbo z Gasilskim centrom v Postojni. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in postojnska občina igrata nek, da rečem, ping pong že zelo dolgo. V občini Postojna že vrsto let Slovenska vojska na vadbišču Poček izvaja svoje     68. TRAK: (IP) – 18.00    (nadaljevanje) dejavnosti, občini Postojna seveda to, razumljivo, ni, ne ustreza. Pokanje, kolone vojaških vozil in tako naprej, razumljivo. Kot neko kompenzacijo jim je Ministrstvo za obrambo že pred leti ponudilo pomoč pri izgradnji oziroma fasilitiranju gasilskega centra, ki je tam nujno potreben, stoji sredi najbolj požarno ogroženega dela države, ki pokriva torej Primorsko, Kras, Notranjsko. In to je bil torej dogovor.   No, izplačila 250 tisoč govorimo, to je vsota, samo 250 tisoč evrov z naslova Ministrstva za obrambo do zdaj še ni bilo.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Gospod Siter, zdaj vas pa moram ustaviti. Oprostite, mi imamo zdaj v obravnavi uporabnika Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, in sicer amandma številka ena, ki govori, da se pod program delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč poveča za dva milijona evrov, in sicer se pri uporabniku generalni sekretar Vlade v okviru politike politični sistem in podprograma delovanje Vlade zmanjša za dva milijona evrov. To pomeni, da govorimo o amandmaju, ki je težak dva milijona evrov in 250 tisoč evrov, tako da tule, gospod Siter, se morava midva uskladiti, ker če ne bova imela celo linijo navzkrižje.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): No, to, vidite, predsednik, je bilo moje vprašanje na začetku. In bržkone je kolega Bandelli želel poseči zaradi tega.   Potem pa tukaj naredim, grem v boks za ta čas in se oglasim, ko bomo zaključili ta naslov.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro. Dobro.   Kolega Bandelli, postopkovno, prosim.     MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik.   Jaz sem hotel vam predlagati samo, da v izogib prav temu, kar se je zdaj zgodilo, če bi lahko prebrali samo številko podprograma, da ne bi prišlo do teh … Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, dobro, v redu, hvala.   Kolegica Korče, želite postopkovno? A, besedo? V zvezi z amandmajem?   Izvolite, prosim, imate besedo.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Bom na hitro razrešila to situacijo, ki je nastala, saj je vseeno, o katerem amandmaju govorimo. O tem, o katerem ga je obrazlagal kolega Siter ali o tem, ki smo ga vložili s kolegi iz Stranke Alenke Bratušek. Jasno je, da bosta oba amandmaja zavrnjena, zavrnjena bosta s strani koalicije, ki je pregovorno v vseh opozicijskih držah zagovarjala, da je treba krepiti gasilstvo, zaščito in reševanje, kupovati helikopterje, imamo obrabnega ministra, ki na veliko razlaga o tem, kako bomo prevažali novorojenčke, ampak vemo, besede so ene, dejanja so drugo in dejanja se izkazujejo skozi to, ali se amandmaje podpre.   Amandmaji so realni, amandmaji niso populistični, amandmaji so izvedljivi, tudi v roku treh mesecev se ta sredstva da primerno uporabiti znotraj sistemov, katerim so namenjeni. Tako da je v bistvu vseeno, o katerem amandmaju govorimo, jasno je, da bosta oba zavrnjena, in s tem boste pokazali, da ste to svojo populistično opozicijsko držo držali samo do trenutka, dokler niste stopili na oblast.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Prehajamo na odločanje o amandmaju številka dve. Uprava za zaščito in reševanje, podprogram je delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč. Vrednost je pa sedem milijonov in osemsto tisoč evrov. Predlagatelji Levica, LMŠ in Socialni demokrati. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Prehajamo na uporabnika Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. In sicer, najprej podprogram lokalno-razvojna infrastruktura. Tu imamo, samo trenutek, en amandma, predlagatelja pa sta poslanski skupini Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.     69. TRAK: (IP) – 18.05    (nadaljevanje) Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Prehajamo na podprogram kreiranje delovnih mest. Vreden je amandma dva milijona 229 tisoč 336 evrov. Predlagatelji poslanske skupine Levica, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek, Socialni demokrati. Ali želi kdo razpravljati? Ne? Prosim, kolega Mesec? Ne, ne, ni to kultura. Mi smo zdaj, kolega Mesec, pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ko bomo pri kulturi, vas bom posebej opozoril, če se strinjate? Samo kultura je bolj proti koncu, veste.   Okej, prehajamo na glasovanje. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Naslednji podprogram je podpora malim in srednje velikim podjetjem. Tukaj imamo dva amandmaja. Najprej odločamo o amandmaju številka ena. Predlagatelja sta poslanski skupini Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratuške. Razprava poslanka Andreja Zabret, prosim.     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednik.   Ja, ta amandma je predvsem namenjen gospodarstvu in malim in srednjim podjetje. Namreč, omejevalni ukrepi, ki so bili uvedeni v preteklih mesecih, so povzročili močan upad gospodarske aktivnosti, zato je nujno potrebno, da podjetjem v največji možni meri omogočimo hitro okrevanje in s tem prispevamo k ohranitvi delovnih mest.   Sredstva bodo predvsem usmerjena v razvoj in prenovo poslovnih modelov, podporo partnerstvu in za krepitev sodelovanja, vzpostavitvi sistema, vse na enem mestu, pripravi študij izvedljivosti tržnih raziskav, izvoznih načrtov ter inovativnih turističnih produktov in storitev, zato predlagam, da amandma podprete.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Ali želi? Ni več potrebe po razpravi. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Ostajamo pri podprogramu podpora malim in srednje velikim podjetjem. Amandma številka dve. Predlagatelja sta poslanski skupini Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek. Želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Prehajamo na uporabnika Ministrstvo za infrastrukturo. In sicer najprej na podprogram obnovljivi viri energije, kjer imamo dva amandmaja. Prvega sta predlagatelja Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek. Želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Drugi amandma sta predlagatelja poslanski skupini Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni … Samo trenutek. Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na podprogram učinkovita raba energije. En amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialni demokrati. Začenjam glasovanje o amandmaju. Glasujemo.     70. TRAK: (AB) – 18.10    (nadaljevanje) Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja. Imamo dva amandmaja. Amandma številka ena, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov.   Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Naslednji amandma je pri istem podprogramu. Predlagatelj pa je Poslanska skupina Socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Ne, zato začenjam glasovanje.   Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.    Naslednji uporabnik je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Amandma so vložile tri Poslanske skupine Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in vam je bil naknadno dostavljen, potem, ko je bil popravljen.   Želi kdo razpravljati? Ne. Zato začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Naslednji uporabnik je Ministrstvo za okolje in prostor. In podprogram Rudnik in sanacija rudarske škode. Imamo en amandma, predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.     Potem pa imamo podprogram Upravljanje z vodami. Tu imamo tri amandmaje. Prvega je vložila Poslanska skupina Socialnih demokratov, prav tako drugega in tretjega.  Besedo ima poslanec Jani Prednik. Prosim.    JANI PREDNIK (PS SD): Ja, ta amandma v vrednosti 80, 40 tisoč evrov, govori o izgradnji vodnih zajetih za osamljene kmetije na območju občine Kočevje. In ker je kar nekaj večjih kmetij na Kočevskem, ki ima težavo z oskrbo vode, ker seveda niso priklopljene na ustrezen vodovod, saj ga v teh delih občine namreč ni. In ker te kmetije predstavljajo pomemben del kmetijskega gospodarstva Kočevske, hkrati pa je njihov obstoj nujno povezan z ustrezno oskrbo z vodo, je seveda po našem mnenju ta rešitev tega problema nujna in zato upamo, da bo amandma sprejet.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala kolega Prednik.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.    Amandma številka 2. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da amandma ni sprejet, oziroma, da ga odbor ne podpira.    Amandma številka 3. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.     Ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.     71. TRAK: (IP) – 18.15    (nadaljevanje) Imamo en amandma. Predlagatelj poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Prednik, izvolite.     JANI PREDNIK (PS SD): Ja, tu gre v bistvu samo za ureditev Centra Krokar, in sicer za ureditev vhodnih točk za ohranitev tega pragozda na območju občine Kočevje, ki je mimogrede uvrščen na Unescov seznam naravne dediščine.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je ravnanje z odpadki. Imamo en amandma, predlagatelji pa so poslanske skupine Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram stanovanjska dejavnost. Imamo en amandma, predlagatelji so poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Razprava, poslanka Jerca Korče, prosim.     JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala.   Sem že ugotovila, da se večina amandmajev oziroma vsi amandmaji lepo po vrsti zavračajo, pa vendar bi se pri tem amandmaju, če dovolite, vsi skupaj malo ustavili. Govorimo namreč, bom prebrala samo prvi stavek iz obrazložitve, in sicer: Sredstva se namenjajo za subvencije mladim družinam, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Ta koalicija veliko govori o demografiji, o demografskem skladu, ki je zaenkrat samo neka imaginarna institucija z možnostjo oziroma z intenco postavitve nekaj stolčkov. Vidimo, da se v rebalansu za to že namenjajo relativno zelo visoka sredstva, na kar je bilo danes že opozorjeno, zatika se pa tukaj, kjer je tisti temelj, da lahko sploh govorimo o demografiji, in to so stanovanja, ki so bila skozi vse vlade tukaj, da ne boste narobe razumeli, da targetiram samo na to vlado, skozi vse vlade in našo zgodovino zanemarjeno polje, in tukaj verjamem, da obstaja konsenz s strani vseh strank, ker se vse izrekamo o tem, da je ta problematika potrebna močnega naslavljanja, zato imamo danes tukaj priložnost, da ta amandma podpremo.   Nenazadnje smo januarja v javno obravnavo dali Zakon o poroštvih države za stanovanjske kredite, ki bi mladim olajšali dostop do stanovanja, ampak trenutno se izkazuje, da ta vlada nima namena s to zadevo pospešeno iti naprej in da zadeve stojijo, tam kjer so obstale, v vladi Marjani Šarca, ko smo se te problematike resno lotili, tako da jaz upam, da bo mogoče tukaj premik v levo iz minusa na plus pri kakšnem poslancu in da se zavedamo, da se gre za mlade, da se gre za družine in še enkrat poudarjam, da ne ostanemo samo vedno pri besedah, ko naslavljamo ti dve skupini, družbeni, v naši državi.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Dovolite, gospa poslanka, samo drobno korekturo. Demografski sklad ni predmet rebalansa proračuna, ampak je predmet rebalansa proračuna Urad za demografijo, kar je bistveno drugačna zadeva.   Drugače pa smo razumeli intenco vaše razprave, se vam zanjo zahvaljujem. Želi še kdo? Ne, zato prehajamo na glasovanje. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor ne podpira amandmaja.   Naslednji uporabnik Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Program oziroma podprogram spodbude za zaposlovanje. En amandma. Predlagatelji poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     72. TRAK: (AB) – 18.20    (nadaljevanje) Naslednji je podprogram Štipendije. In sicer je en amandma, predlagatelji Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB.   Razprava, poslanec Jože Lenart. Prosim.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.  Ja, za štipendije gre, za mlade. Za programe državnih štipendij, Zoisovih štipendij, ki jih ureja Zakon o štipendiranjih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Državne štipendije predstavljajo socialni korektiv, kar pomeni, da je do štipendije upravičena oseba, ki se redno izobražuje in ki s svojimi dohodki oziroma dohodki družine ne presega določenega cenzusa, ter je pri izobraževanju uspešna. Zoisove štipendije so namenjene osebam, ki izkazuje izrazito nadarjenost in dosega odlične rezultate izobraževanja. Sredstva so nameni tudi za dejavnost in mednarodne mobilnostii Ad Futura, ki se izvajajo preko javnega štipendijskega, razvojnega in invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Ker se s štipendijami vzpodbuja izobraževanje mladih, pomembno pa vplivajo tudi na njihovo osamosvajanje za amandmajem predlagamo več sredstev za podprogram štipendije.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.     Naslednji je podprogram Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev. Predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ja, ja, saj vem, samo jaz gospodu Pečku zaupam, da ne bo se zmotil pa da bo glasoval. Kolegica Korče je pa tudi znana po zanesljivosti, tako da nisem niti omenil tega. Saj veste zakaj gre, ne. Ja, ja ni potrebno, vem. Okej, hvala lepa.    Naslednji je program oziroma podprogram Programi socialnega varstva. Imamo en amandma. Predlagatelji Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Levica.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh. Prosim.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Torej mi predlagamo amandma k rebalansu proračuna. Gre za to, da se aktivnosti društva, torej programa Starejšim za starejše nameni dodatnih 140 tisoč evrov in da to prerazporedimo, torej vzamemo Uradu predsednika Vlade in finančnemu ministrstvu pod politiki, političnega sistema. Gre za to, da se zagotovi sredstva za ta zelo dober in učinkovit program, ki je namenjen temu, da lahko starejše osebe od 69 let tudi dalje ostanejo samostojne doma in gre dejansko za neke vrste humanitarni program, ko starejši pomagajo in izvajajo pomoč na domu za druge starejše sodržavljane. Jaz pozivam, da pozivam in apeliram na vse poslance, da izkažete toliko socialnega čuta in naš predlog, ki je namenjen prav našim najranljivejšim sodržavljanom podprete.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.    Naslednji je podprogram Dolgotrajna oskrba. Štiri amandmaje imamo. Predlagatelji prvega oziroma predlagatelja prvega sta Poslanski skupini Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.    Amandma številka 2, predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov.     73. TRAK: (IP) – 18.25    (nadaljevanje) Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Amandma številka tri. Predlagatelji poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  In amandma številka štiri. Predlagatelja poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Inšpektorat Republike Slovenije za delo. En amandma, predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Ministrstvo za zdravje. Podprogram investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni. En amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialni demokrati. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji je podprogram učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili. Predlagatelji so poslanska skupina Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Besedo ima poslanec Jože Lenart.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.   Glejte, gre za znano zadevo. Redke bolezni, ki prizadenejo zelo majhen del prebivalstva, hitro napredujejo in so kronične, pogosto pa življenjsko ogrožajo in so večinoma neozdravljive. Glejte, v 2020 v prvotnem proračunu je bilo za to namenjeno petsto tisoč evrov, ki pa je zdaj v rebalansu črtano. Da pa poenostavim, poznamo vsi primer dečka Krisa, za katerega smo državljanke in državljani zbirali sredstva, da se je rešilo njegovo življenje. In to je tisto področje in tu praktično ne razumemo, zakaj ste v rebalansu črtali ta sredstva. To pa je tisto, ki je, apeliram na vse vas, da danes razmislite, kako boste o tem glasovali.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Kolega Prednik, izvolite prosim.     JANI PREDNIK (PS SD): Glede na to, da sem se jaz še v sestavi prejšnje koalicije ukvarjal z redkimi boleznimi, bi tu samo apeliral na Ministrstvo za zdravje, da naredi korake naprej, sistemske rešitve glede teh redkih bolezni, in ta amandma s tem pol milijona evrov je mali korak v tej smeri. Oprostite, ker sem pač izkoristil to priložnost, ampak se mi je zdelo smiselno, tako kot kolega Lenart, da se na to opozori, kajti to je segment naše družbe, ki je dejansko potisnjen popolnoma na rob, in to se meni zdi v bistvu popolnoma nesprejemljivo.
Hvala lepa.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je podprogram naloge javnega zdravja. Predlagatelji so poslanske skupine oziroma sta poslanski skupini Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.     74. TRAK: (IP) – 18.30    (nadaljevanje) Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram delovanje nujne medicinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah. Predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram sredstva za financiranje epidemije covid-19. Tudi en amandma, predlagatelj isti, Socialni demokrati. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik Ministrstvo za javno upravo. Podprogram urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij. Predlagatelji poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Podprogram raziskovalni programi in projekti. Tukaj imamo dva amandmaja. Predlagatelji prvega so poslanske skupine Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka dve. Predlagatelji poslanske skupine Levica, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in Socialni demokrati. Besedo ima poslanec Luka Mesec. Prosim.     LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.   Zdaj, ta amandma tangira reze v znanost, ki sem jih že prej omenjal. Tukaj mogoče par podatkov pred glasovanjem. Slovenija se po investicijah, javnih investicijah v razvoj in raziskave uvršča na rep držav EU-ja z 0,6-odstotnim deležem v povprečju. Povprečje na evropski ravni je skoraj dva in polkrat višje, namreč povprečna evropska država namenja 1,4 % BDP za znanost in raziskave, Slovenija 0,6. Zato se mi zdi popolnoma zgrešeno, da se ta sredstva še nižajo za 23 milijonov evrov, sploh ob dejstvu, da imamo v državi ogromno visoko izobraženega kadra. Vsako leto več pripadnikov generacijo dokonča visokošolsko, univerzitetno izobrazbo ali pa celo magisterij in doktorat, in dobršen delež teh ljudi v Sloveniji zaradi podhranjene znanosti in raziskovalne sfere ne najde službe. Zato imamo na drugi strani ogromen »brain drain« oziroma beg možganov v tujino, in to lahko začnemo reševati na prvem mestu tako, da začnemo v proračunih Republike Slovenije namenjati večjo pozornost financiranju znanosti in raziskovanja, in seveda z nekimi jasnimi strategijami, kako ta sredstva pametno usmerjati, da bodo kreirala delovna mesta, kjer bodo lahko ti ljudje, ki danes ne najdejo mesta v Sloveniji, dobili tudi tam zaposlitve, za katere so konec koncev študirali, in njihov študij je v veliki meri krila država.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)    75. TRAK: (AB) – 18.35    (nadaljevanje) Odbor amandmaja ne podpira.     Ostajamo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podprogram je Vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Dva amandmaja, predlagatelj prvega socialni demokrati. Pardon, kolega Prednik ima besedo. izvolite.    JANI PREDNIK (PS SD): Hvala za besedo.  Zdaj v občini Kočevje imamo dva vrtca in sicer Čebelica in Kekec in niti prvi, niti drugi ne dosegata več standardov in normativov, zato vemo, da Kočevje potrebuje nov vrtec in s tem amandmaje s temi 4 milijoni evrov bi seveda v tem rebalansu ta sredstva omogočili.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.     Amandma številka 2. predlagatelji Poslanske skupine Levica, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in Socialni demokrati.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.    Naslednji podprogram je Izvajanje osnovnošolskih programov. Predlagatelji so Poslanske skupine Stranka Alenke Bratušek, Socialnih demokratov in Liste Marjana Šarca.   Začenjam glasovanje. Pardon, pardon. Kolega Rajh, malo višje dvignite roko prihodnjič prosim.  Izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH: Hvala, ker bom moral očitno še malo zrasti.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ja, tisto pa ne.    MAG. ANDREJ RAJH: Tako. Poglejte, močno javno šolstvo, ki je dostopno vsem otrokom pod enakimi pogoji je ena od prioritet stranke SAB in tu bi želel prav opozoriti na navodilo, ki ga je dalo, ki ga je sprejela Vlada, da se tudi v osnovnih šolah mora obvezno nositi maska in prav je, če država nekaj predpiše, da je obvezno in če to posebej tangira naše najmlajše. Izobraževalni proces, ki je zakonsko obvezen, potem je prav, da država za to obveznost, ki jo naloži staršem in tangira dejansko na pravice do izobraževanja otrok zagotovi potrebna sredstva. Jaz vse poslanske v Državnem zboru pozivam in apeliram, da potrdijo ta naš amandma in tako omogočijo otrokom in njihovim staršem, da bodo lahko varno in pod enakimi pogoji obiskovali javno, močno in vsem otrokom dostopno javno šolstvo.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.     Pri podprogramu Izvajanje osnovnošolskih programov imamo še drugi amandma. Predlagatelji pa so Poslanske skupine Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek, Lista Marjana Šarca in Levica.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.    Naslednji je podprogram Izvajanje srednješolskih izobraževalnih programov. Predlagatelji Poslanske skupine Stranka Alenke Bratušek, Socialnih demokratov in Lista Marjana Šarca.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh. Prosim.
Tako, kot sem – hvala za besedo – tako kot sem prej utemeljeval potrebo, da se vsakemu otroku zagotovi pravica, da lahko varno obiskuje osnovno šolo, tako je logično isto pravico zagotoviti vsem našim srednješolcem in njihovim staršem. Spomnimo, srednja šola je tista, ki dejansko otrokom omogoča pridobitev poklica, ki omogoča šolo nadaljevati šolanje na fakulteto in je v bistvu logično, da država, če nekaj predpiše, da tudi učencem in njihovim staršem     76. TRAK: (IP) – 18.40    (nadaljevanje) posredno omogoči, da lahko otroci nadaljujejo izobraževanje in pridobijo potrebna znanja in kompetence. Glede na to, da je država v minulem tednu predpisala, torej v tem tednu predpisala, da je nošenje mask v šolah obvezno, predlagam in pozivam vse poslance, da ta predlog, naš, podprete.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je prehrana študentov, dijakov in učencev. Predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji je podprogram športna infrastruktura, kjer so štirje amandmaji. Predlagatelj prvega Socialni demokrati. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Predlagatelj drugega ravno tako Socialni demokrati. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka tri. Predlagatelja poslanski skupini Socialni demokrati in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  In amandma številka štiri, predlagatelja poslanski skupini Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prej sem obljubil nekaj in zdaj izpolnjujem to svojo dolžnost. Kolega Mesec, prehajamo na uporabnika Ministrstvo za kulturo. Podprogram najprej je podporne dejavnosti na področju kulture. In sicer imamo en amandma. Predlagatelji poslanske skupine Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek. Besedo ima poslanec Primož Siter. Prosim.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala, predsednik.   Tako, če sem lahko zelo iskren na začetku, pa bom tudi v nadaljevanju iskren. Preden sem stopil v poslanske klopi sem, v bistvu sem prihajam direkt iz glasbenega foha, kar pomeni, da sem umetnik. Kar pomeni, da imam v glavi kaos. In da se celo življenje trudim kaos organizirati v nekaj, kar bi bilo, kar bi imeli neki red. In to, kar imam danes na mizi, je nočna mora za vsakega umetnika, ker se dejansko poskusim posvetiti ali pa razumeti vsak amandma. Vedeti, kateri je in kaj prinaša in potem na podlagi tistega, tega se odločiti, kako bom glasoval. In sem tukaj, zelo iskreno povem, vsem koalicijskim poslancem kar malo favš, ker delate po defaultu, brez premisleka, po nekem navodilo ali kakorkoli, vidim, da se vsebinsko ne posvečate temu, kar dajemo na mizo, ker to je pač modus operandi te vlade.   Ampak kakorkoli. Mi imamo ali v takšni ali drugačni konstelaciji, ali poslanska skupina Levica ali pa v sodelovanju s kakšno ali pa z vsemi opozicijskimi poslanskimi skupinami nekaj amandmajev na podlagi     77. TRAK: (IP) – 18.45    (nadaljevanje) oziroma na, torej, za Ministrstvo za kulturo oziroma za programe Ministrstva za kultura. Če smem, predsednik, zdaj odrecitiram vse, jaz mislim, da koalicijskim poslancem tako ali tako ni pomembno, opozicijski poslanci vemo, bi pa, glede na to, da nas bržkone kdo spremlja, povedal, kaj smo se, ali pa v kaj smo se namenili s svojimi amandmaji na področju kulture izboljšati v Levici oziroma v opoziciji.   Zdaj, ena stvar, kar se kulture tiče, je ta. Prej je predstavnica Ministrstva za kulturo oziroma tudi minister za finance rekel, da kulturi v bistvu ničesar ne jemljemo. Kolega Luka je rekel, da gre tukaj za en ideološki, da rečem, napad ali pa eno ideološko fronto. Jaz se ne bi mogel bolj strinjati. Dejansko Vlada Janeza Janše kulturi jemlje ogromno. Že tako ali tako je to proračunski uporabnik, ki se ne more pohvaliti, da vzame velik kos proračunske pogače, pa je že samo v tem rebalansu izgubila 537 tisoč evrov na področju medijev in avdio-vizualne produkcije, potem na varovanju kulturne dediščine, se pravi o arhivih in knjižnicah, dobra dva milijona, dva milijona tristo, izgubila na področju založništva milijon in pol in v umetnostnih programih slaba dva milijona. To ni kultura ni nič zgubila. To je skupaj izgubila osem milijonov, ki so ključnega pomena za to, da kultura sploh preživi.   Zato zdaj množica teh, ali pa, množica, no, število teh amandmajev, ki jih imamo na mizi, ne odkrivajo tople vode, ampak zgolj in samo dajejo kulturi tisto, kar ji je vlada s tem rebalansom proračuna odvzela. Recimo, pri umetnostnih programih vrača torej slaba dva milijona, kar postavka zajema programe v kulturi in medije, ki so, oziroma določene nujne programe v kulturi, festivali, kreativne industrije, film, vzgoja in izobraževanje na področju kulture, sanacijo SNG, druge ključne programe.   Se pravi, programe, ki so zgubili v bistvu največ. Saj vemo, prireditveni sektor je nastradal prvi in se bo zadnji po epidemiji oziroma po tem virusu pobral. Zdaj gre v tem poglavju za neko vitalno področje kulture, že tako ali tako prizadeto zaradi posledic epidemije covid-19. In zato torej predlagamo, da se na tej točki kulturi vrne oziroma temu sektorju vrne, kar se mu je vzelo.   Potem imamo tukaj, potem imamo tukaj podpoglavje nagrade in socialne pravice na področju kulture. Petsto tisoč evrov. Zdaj, vlada je tukaj res temu podpoglavju nekaj dala, ampak v Levici menimo, da je stanje tako slabo, rebalans predvideva torej 537 tisoč evrov, kar je, preračunano, vsaj še enkrat toliko manj, premalo, zato z rebalansom predlagamo, da se temu področju dodeli še torej petsto tisoč evrov. Ta podpora je eksistencialnega pomena za to, da sploh kultura preživi, da njeno delovanje, da njen razvoj preživi in da preživijo kulturniki v končni fazi.   Potem pa je tukaj še, potem pa so tukaj še, samo malo, izgubil sem se.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Kolega Siter, lahko mi zdaj do tod, do koder ste vi prišli, opravimo glasovanja, pa potem vi nadaljujete z razpravo.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Po glasovanju?     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne, ne, do tod, do teh nagrad, dokler ste prišli.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Glejte, samo še eno točko imam, vzamem vam še dve minuti, pa mislim, da bo …    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ne, ne, saj če ste našli, potem je v redu.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, našel sem se.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Izvoli.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): No, potem pa je tukaj še poglavje varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost, ki ji je Vlada Janeza Janše vzela dva milijona 317 tisoč in pri katerem z amandmajem predlagamo, da se ta sredstva, odvzeta sredstva torej vrnejo. Nobenega luksuza se ne gremo, izravnavamo do tiste pozitivne nule za golo preživetje. Na tem konkretnem področju, ki je bilo že v celoti že v normalnih okoliščinah     78. TRAK: (DAG) – 18.50    (nadaljevanje) globoko prizadeto, resno zaskrbljujoče, po tem rezu pa bi lahko pričakovali, da bi bila stvar samo še toliko slabša. Toliko o tem kaosu.   Spoštovani koalicijski poslanci, lepo soboto tudi vam še naprej, ali kako.   Govorimo o amandmajih, ki, še enkrat, niso luksuz, ampak skrbijo za golo preživetje slovenske kulture. Vsak domoljub razume, da je kultura, ohranjanje kulture, umetnosti in jezika, prva stvar, če hočeš, da tvoj narod, tvoja skupina, tvoje pleme ali kakorkoli preživi. Ne puške, ne ceste, ampak kultura, jezik in umetnost, ne glede na to, koliko kaotična je v glavah umetnikov.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Kolegice in kolegi, da ne bo nesporazuma, kolega Siter je zdaj opravil predstavitev za vse amandmaje. / oglašanje v ozadju/ Prosim? Ne vseh, ampak kolikor sem razumel, bi pa naj to bila retrospektiva vseh. Zdaj sprašujem čisto konkretno, gospod Mesec, ali vi nameravate še tudi kaj dodajati k temu? / oglašanje v ozadju/ Aha, dobro, potem pa moram malo drugače stvari zapeljati. Ampak nanaša se to na pregled amandmajev, ki ste ga prejeli, od strani 21 do vključno 26.   Zdaj pa gremo lepo po vrsti, in sicer, podporne dejavnosti na področju kulture. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost. Tu imamo tri amandmaje, predlagatelj prvega je poslanec Samo Bevk. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 2, predlagatelji poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in Levice. Razprava, poslanec Marko Bandelli, prosim.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.  S predlaganim amandmajem želimo zaščititi področje varovanja kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, in s tem preprečiti njegovo ogroženost v samem temelju, s ciljem ohranjanja dediščine in arhivskega, zgodovinskega, dokumentarnega, literarnega in knjižnega gradiva za bodoče rodove. Tako predlagamo, da bi se s postavk 1511, Generalni sekretariat Vlade, in 1611, Ministrstvo za finance, prerazporedilo na to postavko.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram, mediji in avdiovizualna kultura. Imamo dva amandmaja, predlagatelj prvega sta poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Levice. Besedo ima poslanec Luka Mesec.    LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo.   Ta amandma, kot sem že prej povedal, govori o slovenskem filmu. To je ena od stvari, ki jih težko razumem. Za 4,2 milijarde povečujemo državno potrošnjo, za film so se pa sredstva celo zmanjšala oziroma so bila med letom zamrznjena. Slovenski film je     79. TRAK: (DAG) – 18.55    (nadaljevanje) ena zelo žalostna zgodba, na leto prejme manj denarja celotna slovenska filmska produkcija, kot ga v povprečju porabi en povprečen nemški celovečerni film, govorimo o 6 milijonih evrov. In da bi bila stvar še hujša, v Sloveniji imamo kup talentiranih producentov, režiserjev, igralcev, ki pa, igralci in režiserji, gledališki, še nekako lahko dobijo delo v teatrih, filmski režiserji in filmski igralci pa so pri nas prekarci in odvisni od projektov, ki jih dobijo na vsakih nekaj let, in večina mlajše generacije je zunaj, je v Evropi, dela v drugih državah, je šla s trebuhom za kruhom. Da bi to žalostno stanje popravili in slovenskemu filmu vrnili perspektivo, ne rabimo veliko denarja. Leta 2018 smo na pobudo Levice na Odboru za kulturo soglasno, se pravi, vse poslanske skupine smo potrdile sklep, da se sredstva za film povečajo s 6 milijonov na leto na 11 milijonov na leto, se pravi, to je 5 milijonov na leto. To je ena tisočinka letošnjega primanjkljaja, ki bi bila potrebna za to, da se sredstva za film podvoji in da vsi ti ljudje dobijo mesto v Sloveniji in da jih nehamo za njihove talente dobesedno kaznovati in pošiljati v tujino.   Tako naš predlog je, da se odrečemo kakršnimkoli rezom v filmsko produkcijo, v proračunu za leto 2021 pa bomo seveda predlagali, da se ta sredstva ustrezno povečajo, ker za to ob trenutnih pogojih ni popolnoma nobenih pametnih razlogov.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.  Glasujemo. Pardon, pardon, samo trenutek. Kolega Siter, vi želite besedo? Izvolite. / oglašanje v ozadju/ Ja, ne morem, moram mu dati besedo, če želi. Izvolite, prosim.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Mora mi dati besedo.   Zdaj je tako, ta situacija s slovenskim filmom oziroma, da rečem, s politično obravnavo slovenskega filma, preživetje slovenskega filma, je dolga, kot je Luka rekel, vsaj tu se zdaj vleče od leta 2018.   V bistvu ne odkrivamo ničesar novega. Že prej, ko sem v tisti zmedi govoril o postojnskem gasilskem centru, recimo, je v Državnem zboru takrat bil v tem procesu, mislim, da tudi 2018 oziroma 2019, se opravičujem, konsenz, da se ta stvar uredi, da Vlada temu postojnskemu centru nameni ta sredstva, soglasno sprejeto na pristojnem delovnem telesu. Na podoben način je bil soglasno sprejet sklep, da Vlada, takrat aktualna Vlada Marjana Šarca, slovenskemu filmu nameni teh 11 milijonov, razdeljeno po letih, torej do leta 2022. Niti ena niti druga stvar se nista zgodili. In tu zdaj zopet apeliram na koalicijske poslance – takrat ste vi in vaši kolegi na teh odborih tak sklep podprli, to idejo podprli, se aktivno vključili v razpravo o tem, kako je slovenskemu filmu treba pomagati, pa ne govorimo samo o tem, kar se dogaja zdaj, govorimo o prihodnosti slovenskega filma in v bistvu o preteklosti, o ohranjanju slovenskega filmskega izročila. Zato je to glasovanje zdaj test vaše politične resnosti, zelo preprosto. Jaz bom ta amandma seveda podprl in s tem podprl slovenski film, kot sem ga podprl na tistem Odboru za kulturo oktobra 2018.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.  Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je založništvo, predlagatelji poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Levice in Stranke Alenke Bratušek. Besedo ima poslanka Jerca Korče.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, moram se točno pri tem amandmaju, predsednik, javiti, ker ste me prej tako lepo pohvalili, da sem zanesljiva, pa vam obljubim,     80. TRAK: (DAG) – 19.00    (nadaljevanje) da bom zanesljivo v tem trenutku povedala nekaj, kar bo po vsej verjetnosti, upam, da zanimalo tudi vas, ker je tudi iz vaše komunikacije zaznati, da vendar preberete ogromno knjig in da se zavedate, kako pomembno je branje knjig za posameznika, da se lahko razvija na različnih področjih.   Predlagani amandma, ki ga dajemo na glasovanje, se nanaša na postavko založništvo. In sicer, v času covida-19 je področje založništva zaznalo kar 90 % padec prometa, in menimo, da noben virus ne sme biti izgovor za to, da v tem rebalansu odrekamo še kako pomembna in potrebna sredstva ravno za založništvo in za knjige, za tisto, kar narod potrebuje, za tisto, kar daje narodu širino. In mislim, če bomo odrekali knjigam, potem tonemo v neke čase preteklosti, ko so zažigali knjige, danes pa jim odrekamo sredstva, da bi lahko na primeren način zalagali to, da se knjige tiskajo, razmnožujejo, v čim širšem spektru berejo in na ta način se pridobiva kar se da široko znanje in razgledanost.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je promocija in razvoj slovenskega jezika. Imamo en amandma, predlagateljici sta poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram, nagrade in socialne pravice na področju kulture. Predlagatelji amandmaja so poslanske skupine Levice, Liste Marjana Šarca, Stranke Alenke Bratušek in Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je ljubiteljska kultura. Predlagateljici amandmaja sta poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram, umetnostni programi. Predlagateljice amandmaja so poslanske skupine Levice, Liste Marjana Šarca, Stranke Alenke Bratušek in Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Tako, gospe in gospodje, zdaj pa odločamo o zadnjem amandmaju po pregledu amandmajev, in sicer gre za podprogram štipendije za potrebe kulturne dejavnosti. Predlagateljice so poslanske skupine Socialnih demokratov, Levice in Stranke Alenke Bratušek. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Tako, zdaj smo zaključili obravnavo in glasovanje o vloženih amandmajih.   Prehajamo na razpravo in odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za finance podpira Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.« Glasujemo.    81. TRAK: (AB) – 19.05    (nadaljevanje) Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa na seji odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam in na ta način zaključujem to 1. točko dnevnega reda.    In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021.   Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno pravne službe. Amandmaje so vložile Poslanske skupine koalicije k 3., 4. in 5. členu predloga zakona. Poslanski skupini Stranka Alenke Bratušek in Socialnih demokratov k 5. členu. Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in Levica k 5. členu, in Poslanski skupini Levica in Lista Marjana Šarca prav tako k 5. členu.   Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, ministru gospodu Andreju Širclju. Prosim.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Predlagani zakon je nujen za izvršitev proračuna države v letu 2020. S tem zakonom se določa možnost prevzemanja in plačevanja tistih obveznosti, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije preko načrtovanih pravic porabe, v sprejetem proračunu države. Na ta način se pospešuje črpanje evropskih sredstev. Ker se z dodatnimi obveznostmi ne prekoračuje obsega izdatkov, ki je določen v odloku o okviru za pripravo proračuna sektorja države, je predlagana ureditev skladna tudi s fiskalnimi pravili.  Poleg tega se s predlaganim zakonom določa poenostavitev in pospešitev postopkov pri dodeljevanju sredstva za financiranje investicij, v skladu z Zakonom o financiranju občin in sicer tako, da o uvrščanju in spremembah vrednosti projektov ne odloča več Vlada, ampak Ministrstvo za finance. Poleg tega se z zakonom spreminja največji obseg zadolževanja države za leto 2020, zaradi nastanka izrednih okoliščin se država v letu 2020 poleg načrtovanega zadolževanja, zadolžila še za financiranje sprejetih ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19, v višini 2 milijardi 167 milijonov evrov, kar je upoštevano v spremenjenem 6. odstavku tega istega člena.   Z predloženim zakonom se tudi dovoljuje največ pet dodatnih zaposlitev za potrebe delovanja evropskega javnega tožilca, tožilstva. Evropsko javno tožilstvo je nov organ Evropske unije, delovalo bo kot enoten urad, ki ga vodi evropski glavni tožilec, ki sodeluje s po enim evropskim tožilcem iz vsake sodelujoče države članice Evropske unije.   V zakonu je tudi predlagano, da se omogoči financiranje materialnih stroškov, povezanih z epidemijo covid-19 za izvajalce zdravstvene dejavnosti, v višini 50 milijonov evrov. Sredstva za ta namen so zagotovljena v rebalansu proračuna države in sicer na podprogramu 230401, to so posebej obravnavana oziroma navedena sredstva za financiranje epidemije covid-19.  V izogib morebitnemu dvojnemu financiranju, pa bo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu s tem zakonom preverjal upravičenost posredovanih zahtevkov. Menimo, da predlaganje rebalans državnega proračuna odraža stanje in potrebe ter prioritete financiranja iz državnega proračuna za leto 2020.    82. TRAK: (AB) – 19.10    (nadaljevanje) Sprememba obravnavanega zakona o izvrševanju proračunov pa omogoča njegovo izvedbo. Zato predlagam, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, da predlog podprete.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod minister.  Kot predstavnica Zakonodajno pravne službe je nocoj z nami gospa Sonja Bien Karlovšek.  Izvolite, imate besedo.    MAG. SONJA BIEN KARLOVŠEK: Hvala za besedo.  V pisnem mnenju smo pripombo podali na 4. člen predloga zakona z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin, je ustrezno odpravljeno podvojevanje zakonske ureditve, na katero smo opozorili. V zvezi s pripombo, ki smo jo podali k 5. členu predloga zakona, ni bil vložen ustrezen amandma, zato ponavljamo opozorilo, da stroški storitev v 1. alineji 3. odstavka novega 67.Č člena, ki so opredeljeni sklici na evidence diagnoz in s tem na posamične in konkretne oznake iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, niso opredeljeni z zadostno stopnjo jasnosti in določnosti in na dovolj abstrakten način. Poleg tega pa določba v tem delu ni obrazložena.  V zvezi z vloženim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi se predlaga tudi novo določbo 67.D člena, pa ugotavljamo, da gre za ureditev, ki bo nasledila ureditev po 3. odstavku 12. člena Zakona o interventnih ukrepih na javno finančnem področju, po katerem je bil neomejen odstotek sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve. Ta ukrep bo v skladu s sklepom Vlade o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnem finančnem področju prenehal veljati in sicer z začetkom veljavnosti rebalansa proračuna države za leto 2020. Po sprejemu tega amandmaja pa ne bo v veljavi omejitev iz Zakona o javnih financah, ki se nanaša na splošno proračunsko rezervacijo.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s 3. alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.   Zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. in 2. člen predloga zakona, katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo besedo? Ne. Zaključujem torej razpravo in dajem v razpravo 3. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin koalicije.   Ali želi kdo razpravljati? Ne.   Zato začenjam glasovanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem amandma k 4. členu. Vložile so ga Poslanske skupine koalicije.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Tako. Zdaj prehajamo na odločanje o amandmajih k 5. členu. K 5. členu, kot sem malo prej povedal, imamo štiri amandmaje. Amandma številka 1 so predlagale Poslanske skupine Stranka Alenke Bratušek, Socialni demokrati, Lista Marjana Šarca in Levica.   Ali želi kdo besedo? Kolega Andrej Rajh, prosim, imate besedo.
Hvala za besedo predsedujoči.   Res je, epidemija covid je dodobra spremenila način našega življenja, a hkrati zelo poudarila pomen dostopnosti do javnega zdravstva. In v stranki SAB se seveda vedno zavzemamo za močno, kakovostno in vsem ljudem     83. TRAK: (AB) – 19.15    (nadaljevanje) dostopno javno zdravstvo in tudi za to, da so zdravstvene storitve ljudem dostopne takrat, ko jih potrebujejo.  Žal se je zaradi epidemije covid dostop do zdravstvenih storitev močno omejil. Številni državljani ne morejo do osebnega zdravnika in tako ne dobijo potrebnih diagnoz in obravnave tudi na terciarni ravni. Tako smo v tem obdobju priča, da je kar tretjina diagnoz rakavih obolenj nediagnosticiranih in v stranki SAB zato predlagamo, da se sredstva za skrajševanje čakalnih vrst v tem obdobju do konca leta povečajo na 50 milijonov evrov in na tak način zagotovimo, da se ljudem zagotovi dostopnost do kakovostnega javnega zdravstva.  Spoštovani kolegi in kolegica, oziroma več vas je tu, kolegice. Jaz vas pozivam, da naš predlog podprete.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Amandma številka 2. Predlagatelja sta Poslanski skupini Stranka Alenke Bratušek in Socialni demokrati.   Kolega Rajh, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako, v bistvu vsi naši oziroma kar večji del naših amandmajev je povezan s spopadanjem z epidemijo covid-19 in spomnimo, Vlada je zmeraj tudi za potrebe zaščite najranljivejših skupin prebivalstva prepisuje ukrepe, ki stanejo. In tokrat mi naslavljamo problem upokojencem, katerim želimo za preostanek leta zagotoviti tri brezplačne pralne maske na mesec in zato potrebujemo 1,7 milijona evrov. Spomnimo, če država določen ukrep predpiše za obvezen in sedaj v bistvu se epidemiološka slika zaostruje in tudi določeni ukrepi, kot nošenje zaščitnih mask postaja v bistvu obvezno na večih področjih. Menimo, da je potrebno tem ranljivi skupini naših sodržavljanov, še posebej zato, ker je država ta ukrep nošenja mask predpisala kot obvezen, zagotoviti tri brezplačne maske na mesec, torej govorimo o treh pralnih maskah. In v stranki SAB zato ocenjujemo, da je potrebno 1,7 milijona evrov, zato prosimo, da ta naš predlog podprete.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o amandmaju številka 3. Predlagatelja sta Poslanski skupini Levica in Lista Marjana Šarca.  Besedo ima poslanec Luka Mesec. Prosim.    LUKA MESEC (PS Levica): Ja, hvala lepa.  Zdaj v epidemiji covid je predvsem na udaru zdravstvo in kot Zavod za zdravstveno zavarovanje opozarja, se bo letos soočil s hudimi izzivi tako na prihodkovni, kot na odhodkovni ravni in ocenjuje, da bo lahko primanjkljaj zdravstvene blagajne do konca leta znašal že do 270 milijonov evrov. Predlog Vlade ne pokriva te izgube in lahko se znajdemo pred nevarnostjo, da zdravstvu enostavno pred koncem leta zmanjka denarja.   Mi v odgovor na to predlagamo, da se uvede s tem amandmajem varovalko, da v kolikor zdravstveni blagajni, zdravstvenemu zavodu, Zavodu za zdravstveno zavarovanje zmanjka denarja, razliko pokrije državni proračun.     84. TRAK: (AB) – 19.20    (nadaljevanje) To je v bistvu enak mehanizem, kot ga poznamo pri pokrivanju izgub pokojninske blagajne. Če pokojninski blagajni zmanjka denarja, razliko pokrije državni proračun. V letu 2019 je tako proračun prispeval za pokojnine 965 milijonov evrov, letos pa je z rebalansom proračuna za pokojnine zagotovljenih kar 1,2 milijardi evrov. Skratka pri pokojninah tak mehanizem obstaja in je v praksi že dolgo. Na drugi strani pa ga za zdravstvo ne uporabljamo. Glede na to, s kakšno situacijo se letos soočamo, predlagamo, da se tako varovalko s tem amandmajem uvede tudi za zdravstveno blagajno, da se slučajno ne znajdemo v situaciji, ko bo zdravstvo ostalo brez denarja sredi epidemije.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet. In še amandma številka 4 k petemu členu. Predlagatelji Poslanske skupine koalicije.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.).  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo še na razpravo o 6. členu, h kateremu ni ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave, zato zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.   V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo zdaj na glasovanje o vseh členih skupaj.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.)   Ugotavljam, da so členi sprejeti.   S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da na seji Državnega zbora kot poročevalec nastopim sam. vidim, da tamle gospod Prednik na veliko prikimava in to potem tudi jemljem kot konsenzualno. Hvala lepa.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 25. sejo odbora.     Seja je bila zaključena 19. septembra 2020 ob 19.22.