Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Kljub nekaj minutni zamudi vas lepo pozdravljam na 49. seji Odbora za zunanjo politiko in vas prosim za posluh in pozornost.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Opravičilo imam s strani mag. Mateja Tonina, s strani gospoda Ferenca Horvátha ter gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Imamo pa tudi nekaj pooblastil: mag. Marko Koprivc nadomešča mag. Meiro Hot, gospod Aleksander Reberšek nadomešča gospoda Jožefa Horvata, gospoda Gregorja Periča oziroma mag. Branislava Rajića nadomešča gospod Gregor Perič ter še zadnja, gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospod Igor Peček. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. Pred tem pa še, dovolite mi, da pozdravim tudi evropskega poslanca dr. Milana Brgleza. Torej, kot že rečeno prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zadeve EU gospodu Pečku.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Dobro jutro!

Začenjam 65. sejo Odbora za zadeve EU.

Obveščam vas, da sem do začetka seja prejel eno opravičilo, in sicer se seje ne more udeležiti gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo gospod Primož Siter, ki nadomešča gospoda dr. Franca Trčka iz Poslanske skupine Levica, gospod Matjaž Nemec nadomešča poslanko gospo mag. Meiro Hot iz Poslanske skupine SD in gospod Aleksander Reberšek nadomešča gospod Blaža Pavlina iz Poslanske skupine NSi. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije - Tudi jaz pozdravljam dr. Brgleza, ki je danes med nami. - kabinet predsednika Vlade ter predstavnike Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče še enkrat prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU DNE 10. 12. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 5. 12. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala. Dobro jutro vsem! Spoštovana gospoda predsedujoča! Spoštovani gospe poslanke in poslanci! Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo 10. decembra 2019 v Bruslju.

Na dnevnem redu so naslednje točke: večletni finančni okvir za obdobje 2020-2021, 2020-2027, priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra, nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta, časovni načrti evropskega semestra za leto 2020, zakonodajno načrtovanje, vrednote Unije na Madžarskem in pravna država na Poljskem.

Večletni finančni okvir za obdobje 2020-2021, 2020-2027. Svet za splošne zadeve bo opravil politično razpravo o novem proračunu Evropske unije, predvsem v luči njegove obravnave na decembrskem zasedanju Evropskega sveta. Finsko predsedstvo je ta teden posredovalo posodobljen pogajalski okvir. Gre za obsežen dokument z navedbo številk glede obsega proračuna in razdelitve finančnih sredstev po posameznih poglavjih. Slovenija se bo v razpravi, tako kot sedaj, osredotočila na prioritete, ki so bile že večkrat predstavljene tudi v Državnem zboru in ki so povezane z obsegom kohezijske ovojnice za Slovenijo, obsegom sredstev za politiko razvoja podeželja in iskanje rešitev za padec sredstev v kohezijski regiji zahodna Slovenija. Večletni finančni okvir bo ena izmed osrednjih tem na zasedanju Evropskega sveta, zato bi se k njemu, če dovolite, vrnil pri naslednji točki.

Priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. 2019. Sveta za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval osnutek sklepov za decembrsko zasedanje Evropskega sveta. Voditelji držav članic Evropske unije se bodo osredotočili na podnebne spremembe in na večletni finančni okvir za obdobje 2020-2021, 2020-2027.

Pod razno bodo razpravljali tudi o predlogu za pripravi konference v prihodnosti Evropske unije, o partnerstvu Evropska unija – Afrika in o zastoju v delovanju mehanizma svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov. Več o zasedanju in podrobnejših stališčih Republike Slovenije bi navedel, če se strinjate, v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na decembrskem zasedanju Evropskega sveta.

Naslednja točka Nadaljnje ukrepanje po zasedanju Evropskega sveta. Svet se bo v nadaljevanju seznanil uresničevanjem do sedaj sprejetih sklepov Evropskega sveta. Razprava o tem ni predvidena.

Časovni načrt evropskega semestra za leto 2020. Naslednje hrvaško predsedstvo bo na zasedanju sveta za splošne zadeve predstavilo časovnico izvajanja evropskega semestra v naslednjem letu. Širša razprav ni predvidena.

Slovenija podpira izvajanje evropskega semestra na način, da bo zagotavlja učinkovit okvir za utrjevanje ekonomske in monetarne unije. Želimo predvsem, da Evropska komisija objavi predloge priporočil državam članicam dovolj zgodaj, da bo možna njihova ustrezna obravnava na nacionalni ravni in v EU odborih.

Zakonodajno načrtovanje. Svet za splošne zadeve bo predvidoma izmenjal mnenja o prednostnih nalogah, za katere ocenjuje, da bi morale biti vključene v večletno zakonodajno načrtovanje in v delovni program Evropske komisije za prihodnje leto. Tudi na podlagi te razprave bo komisija v novi sestavi oblikovala svoj program dela in ga predstavila predvidoma v začetku naslednjega leta. Svet pričakuje, da bodo vse tri inštitucije, to je komisija, svet in evropski parlament, v kratkem izmenjala mnenja o glavnih ciljih in skupnih prednostnih nalogah v novem mandatu. Prizadeva si, da bi inštitucije učinkovito sodelovale pri uresničevanju strateške agende za obdobje 2019-2024, ki jo je junija letos sprejel Evropski svet. Slovenija navedene usmeritve glede medinstitucionalnega sodelovanja podpira.

Vrednote unije na Madžarskem. Obrazloženi predlog v skladu s členom 7/1 v pogodbi o Evropski uniji. Svet bo opravil drugo zaslišanje Madžarske v skladu s postopkom po 7. členu pogodbe o Evropski uniji, in sicer v zvezi z obstojem jasnega tveganja, da Madžarska resno krši temeljne vrednote Evropske unije in vladavino prava. Tokrat bodo vprašanja osredotočena na tri teme, in sicer: 1. neodvisnost sodstva in drugih inštitucij ter pravice sodnikov, 2. svobodo medijev in 3. akademsko svobodo. Slovenija je, kot druge podobne misleče države članice, zaskrbljena zaradi slabšanja stanja na področju vladavine prava in kršenja skupnih vrednot Evropske unije. Pozdravljamo priložnost za konstruktivni dialog. Želimo si, da bi se stanje izboljšalo, kajti prepričani smo, da je spoštovanje temeljnih načel in vladavina prava ključni element za delovanje Evropske unije kot celote. Gre za skupno odgovornost držav članic in inštitucij, pri katerem odstopanje ni možno.

Pravna država na Poljskem. Obrazložitveni predlog v skladu s členom 7/1 pogodbe o Evropski uniji. Pri tej točki se bo svet seznanil z aktualnimi razmerami na področju pravne države na Poljskem, ki jih bo predstavila Evropska komisija. Nedavno je namreč sodišče Evropske unije razsodilo v dveh primerih povezanih z neodvisnostjo sodstva, ker so razmere zaskrbljujoče. Poljska bo imela priložnost, da se odzove na navedbe. Slovenija pozdravlja priložnost za seznanitev s stanjem vladavine prava na Poljskem v senci novih okoliščin oziroma zadnjih sodb sodišča Evropske unije, ki izražajo znaten dvom v neodvisnost pravosodja v tej državi. Slovenija se zavzema za spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije in vladavino prava in pričakuje spoštovanje sodb sodišč. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa mag. Božič. Želi besedo morda še kdo od predstavnikov Vlade? Ne.

Preden začnemo z razpravo bi rad prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanec gospod Franc Kramar nadomešča poslanca gospoda mag. Andreja Rajha iz Poslanske skupine SAB.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Dr. Brglez, izvolite.

Hvala lepa. Saj bom dodal samo nek vidik, ki je potencialno pomemben v bistvu stališča evropskega parlamenta do celotnih teh vprašanj, ker dejansko so vprašanja, ki so pomembna. Od tega, da se v evropskem parlamentu, da se je sprejela deklaracija o izrednem stanju na področju podnebja in da bo izredna seja o tem, ravno tako kot zanimivost, že naslednji teden v sredo. Trajala bo točno dve uri. To vam samo povem, da si predstavljate te zadeve. Dve uri je veliko v evropskem parlamentu za razpravo, ampak vseeno mejnik bo pa prvo poročilo oziroma program, ki ga bo, časovnica, ki ga bo predstavila komisija na tem področju. Torej zeleni dogovor praktično s prvo zadevo štarta že ta trenutek, torej neposredno po tistem, ko je bila komisija na koncu oblikovana. In mislim, da je to ena od pomembnih stvari. Seveda v primerjavi s svetom parlament malo drugačno mnenje tako o večletnem finančnem okviru, kjer navija za precej več, kot na drugi strani same države in tudi več kot je sedanji predlog. Na drugi strani tisto, kar je treba vedeti, da tudi evropski parlament zelo zanima program dela. In komisija glede na podporo, ki jo sedaj uživa, ni jo pa uživala od vsega začetka, bo naredila zelo pametno, če bo pogledala najprej za katere ukrepe ima v evropskem parlamentu dovoljšnjo večino, da z njimi pride vsaj na tej točki do konca. Itak vedno na koncu sledi trilaterala. Če bo pa preveč sledila mnenjem držav bo pa zadeva že razvodenela že na začetku, preden se bo sploh oblikovala. To dinamiko je treba včasih razumeti. Mi se zavdamo, da zadeve ne morejo biti sprejet v teko optimalni varianti, ker konec koncev smo zelo raznorodni znotraj Evropske unije, vsaj kar se tiče samih držav.

In mogoče še ena zadeva, ki je važna, kot je bilo izpostavljeno, je pri vladavini prava bila zelo pomembno kako deluje sodišče Evropske unije. In dejansko je sodišče Evropske unije v tem trenutku tisto, na katerega vsi gledamo. Tudi v evropskem parlamentu, kar se tiče tistih treh poslancev, ki še nimajo statusa. Odločitev o tem bo 19. 12. objavljena. In najverjetneje, vsi so že najavili, da bodo v skladu s tem ravnali. Neverjetno, celo španska stran(?). Hvala.

Hvala lepa, dr. Brglez.

Kolegice in kolegi, ali že ali kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve, ki bo v Bruslju dne 10. 12. 2019 in jih podprl.« Prosim, da glasujemo, in sicer članice in člani Odbora za zadeve EU z glasovalnimi napravami A, to je od številke 1 do 20. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Matjažu Nemcu.

Dovolite mi, da preberem še dve pooblastili, gospa Alenka Jeraj nadomešča gospoda Janeza Janšo in kot že tudi na Odboru za zadeve EU, gospod Franc Kramar nadomešča gospoda Andreja Rajha.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta EU za splošne zadeva, ki bo v Bruslju 10. 12. 2019.

S tem končujem tudi 1. točko dnevnega reda.

Glede na to, da je tudi 3. točka skupne seje odprta za javnost predlagam, da na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavamo najprej 3. točko, nato pa 2. točko dnevnega reda, ki je zaprta za javnost. Ali kdo temu nasprotuje. Ugotavljam, da ne.

Torej, spoštovani, prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 9. 12. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 5. decembra 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU.

Prosim spoštovanega državnega sekretarja, mag. Dobrana Božiča, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsednika obeh odborov. Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim še predviden potek zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki se ga bo v ponedeljek v Bruslju udeležil minister za zunanje zadeve dr. Cerar.

Osredji točki tokratnega zasedanja, ki ga bo prvič vodil novi visoki predstavnik gospod Borrell, sta: odnosi med Evropsko unijo in Afriko in 2. točka človekove pravice. V uvodnem delu bodo izpostavljene še nekatere druge aktualne mednarodne teme oziroma dogodki. Pred zadnjim zasedanjem pa bo Grčija gostila neuraden zajtrk z ministroma za zunanje zadeve Albanije in Severne Makedonije, ki se ga bo prav tako udeležil minister.

Razprava o odnosih med Evropsko unijo in Afriko bo opravljena predvsem v luči priprav na dva pomembnejša dogodka v letu 2020, in sicer na drugo ministrsko zasedanje med Evropsko unijo in Afriško unijo spomladi in šesti vrh med Evropsko unijo in Afriško unijo predvidoma konec leta 2020. Šlo bo tudi za orientacijsko razpravo z vidika priprave celovite strategije Evropske unije za Afriko, ki jo je predsednica Evropske komisije gospa Ursula von der Leyen uvrstila med politične usmeritve nove komisije. Slovenija pozdravlja nadaljevanje krepitve političnih in gospodarskih odnosov med Evropsko unijo in Afriško unijo ter dvig sodelovanja z Afriko na novo raven. Podpiramo nadgradnjo obstoječe skupne strategije med Afriko in Evropsko unijo iz leta 2007. Pri tem poudarjamo, da mora proces potekati pregledno, vključevati vse države članice in tudi civilno družbo. Slovenija pri krepitvi partnerstva z Afriko izpostavlja predvsem človekove pravice, dobro upravljanje, vladavino prava, razvoj človeškega potenciala in trajnostno gospodarsko preobrazbo. Na področju miru in varnosti se še naprej zavzemamo za celovit pristop, torej za povezovanje varnostnih, razvojnih in humanitarnih aktivnosti ter krepitev afriškega lastništva. Mogoče samo za medklic. Torej, Evropa je v zadnjih letih namenila v Afriki nekako razvojne pomoči 90 milijard evrov in nekakšen naš občutek je, da verjetno vsega tega ni danes vidnega in da verjetno je treba okrepiti predvsem sistem diplomacije, varnosti in razvoja. In verjetno bo to pomembna tema v prihodnje, kako okrepiti naše odnose z Afriko. Vidimo namreč, da druge sile, torej če gledamo Kitajska in Rusija, z veliko manjšimi vložki dosegajo mogoče drugačne in celo boljše učinke.

Druga točka zasedanja bo razprava o spodbujanju in varstvu človekovih pravic po svetu, saj prav dan po zasedanju 10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Ministri in ministrice bodo razpravljali o stanju človekovih pravic in pripravi naslednjega večletnega akcijskega načrta Evropske unije za demokracijo in človekove pravice za obdobje 2020-2024. Slovenija pozdravlja uvrstitev točke o človekovih pravicah na dnevni red. Gre za priložnost, da se tudi navzven pokaže, da Evropska unija ostaja trdna zagovornica človekovih pravic in da človekove pravice ostajajo temelj zunanjega delovanja Evropske unije, miru in varnosti ter razvoja v svetu. Slovenija jih vidi v središču preventivne diplomacije in se bo tudi v prihodnje zavzemala za vključevanje človekovih pravic v vse segmente zunanjega delovanja Evropske unije. Za učinkovitost in verodostojnost Evropske unije na tem področju je seveda ključnega pomena doseganje in ohranjanje njene enotnosti. Zasedanje se bo zaključilo z neuradnim kosilom, kjer bo novi visoki predstavnik predstavil svojo vizijo dela tako z vsebinskega vidika kot tudi z vidika delovnih metod sveta za zunanje zadeve. Slovenija ostaja zagovornica močne skupne zunanje in varnostne politike, ki bo lažje uresničevala skupne interese držav članic in tudi krepila težo Unije v svetu. Bistvena, zato je seveda enotnost, načelnost, ko gre za zagovarjanje tradicionalnih vrednot, verodostojnosti in iskreno sodelovanje med državami članicami in evropskimi inštitucijami. Hvala za pozornost.

Hvala lepa, spoštovani državni sekretar.

Spoštovani kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Vidim, da ja. Gospod Primož Siter, izvolite.

Hvala lepa za besed. Dobro jutro!

Jaz bi se odzval na obe točki, ki jih je predstavnik ministrstva izpostavil in se opravičujem za svoj slab glas.

Namreč, obe točki verjamem, da je smiselno osvetliti, ne samo na tej deklarativni ravni, na kateri bo brž ko ne potekala tudi sama razprava na Svetu EU za zunanje zadeve, manj o teh njihovih praktičnih aspektih. Kot ministrstvo na nek način tudi pravilno ugotavlja, gre tukaj za ta, pri prvi točki, sedaj govorimo o odnosu z Afriško unijo. Gre za nek odgovor na povečanje apetita po afriški celini iz naslova torej Kitajske in Rusije. Afrika je, to ni skrivnost, pač skozi celo zgodovino, sedaj samo v malce novi obliki, podvržena k kolonizaciji, sedaj na nekem bolj poglobljeni ekonomski ravni. In jaz tukaj izrazim zgolj v svoji razpravi neko skrb, da pa Evropska unija tukaj samo pristavlja svoj piskrček in da je, da rečem, tretja velesila, ki tolče po tej nič kolikokrat izkoriščeni celini in da z nekimi sicer, da rečem progresivnimi politikami oziroma progresivno retoriko, ki malce ošvrkne Ruse in Kitajce. V bistvu igra isto vlogo in podjarmlja afriško celino. Toliko, kar se tiče 1. točke. Bi pa to skrb na temo zgolj deklarativnosti prenesel tudi na 2. točko. Torej, na človekove pravice v luči obeležitve mednarodnega dne. Malce kritičen bom. Evropska unija rada obuja spomin na koncept človekovih pravic in si rada vsaj enkrat na leto privošči pranje vesti, če hočete, ko pa vemo, da je statistika ali pa teren bistveno drugačen. Raven človekovih pravic v Evropi pada, kar ugotavlja tudi sklic, kar priznava tudi sklic k tej razpravi. In bojim se oziroma izražam skrb, da tudi ta razprava in tovrstne razprave ne prinesejo dejansko nekega učinka, neke »handzone« rešitve, kako pa nasloviti dejanske kršitve človekovih pravic, tiste, ki ogrožajo dostojnost človekovega življenja, dostop do nekih osnovnih življenjskih dobrin. Največkrat seveda te, ko govorimo v kontekstu Evropske unije, pogovor o človekovih pravicah se dotakne nekih identitarnih pravic, ne pa tistih, ki so dejansko, ki dejansko prinesejo, kot rečeno, okoliščine ali pa zagotovijo okoliščine za dostojno življenje. In sedaj če mi, spoštovani državni sekretar, znate odgovoriti ali pa našteti neke konkretne skupine ali pa usmeritve, resno praktično zagotavljanja nekih praktičnih človekovih pravic, ki jih bo Slovenija tukaj zagotavljala in morebiti akcijski načrt z njimi, kako lahko kot polnopravna članica Evropske unije prizadevamo, da se bodo te tudi realizirale. Torej, ne neke identitarne ali pa neke nacionalne. Govorim o glavnem o socialnih okoliščinah, socialnih človekovih pravicah. Hvala lepa.