Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

45. izredna seja

Državni zbor

2. 10. 2020
podatki objavljeni: 2. 10. 2020 v pregledu

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 45. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Ferenc Horváth, Suzana Lep Šimenko, Jerca Korče, Robert Polnar do 15. ure in Primož Siter od 14. ure do 19.30.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo k 1. in 2. točki dnevnega reda, ministra za finance k 1. točki dnevnega reda, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda.   Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 45. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 2. oktobra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.  Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.  (Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 45. izredne seje zbora določen.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2021–2022, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.  Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v Državnem zboru.  Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila Proračunski memorandum 2021–2022, Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022. O tej predstavitvi ni razprave.  Besedo dajem predsedniku Vlade Janezu Ivanu Janši, da predstavi navedene proračunske dokumente.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Cenjeni visoki zbor.  Pred kratkim smo izza te govornice, v tem Državnem zboru, »obrazlagali« rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil seveda krizna, glede na situacijo, ki smo jo imeli spomladi in ki deloma še traja. Tokrat pa so pred nami proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki so bistveno bolj optimistični.  Zdaj, o nekaterih konkretnejših številkah kasneje bolj podrobneje minister za finance. Zdaj, v tem uvodu, z moje strani, zgolj poskus predstavitve tega okvira iz Proračunskega memoranduma, ki pravzaprav odraža, po eni strani, našo sposobnost ali pa našo odpornost, da presežemo situacijo, v kateri smo se znašli letos zaradi epidemije in ponovno rastemo. Zdaj po drugi strani pa da skušamo izkoristit tudi nekatere priložnosti, ki so se ob robu reševanja te epidemije ponudile in ki jih lahko zaobjamemo z besedami evropska sredstva. V prihodnjih letih bo namreč imela Republika Slovenija iz teh virov, daleč največ sredstev doslej na razpolago in s temi sredstvi lahko po eni strani popravimo marsikaj ali pa zakrpamo marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelimo tudi kakšno staro investicijsko rano.  Zdaj, za letošnje leto, kot ste se s tem že podrobneje seznanili ob razpravi v rebalansu proračuna, zdaj, domače in tuje institucije napoveduje padec     2. TRAK: (VP) 14.05    (nadaljevanje) bruto domačega proizvoda, po zadnjih podatkih za 6,7 %. Za naslednje leto pa imamo napovedano znatno rast preko 5 % in potem za leto 2022 preko 3 %, kar pomeni, da če bomo to uresničili, lahko prvič v zgodovini države računamo, da bo bruto domači proizvod Slovenije leta 2022 presegel 50 milijard evrov. to je številka, o kateri še pred desetletjem v času ekonomske ali pa finančne krize verjetno nebi mogli niti sanjati, če bi takrat delali projekcijo za prihodnji dve leti oziroma za leto 2021 in 2022, o kateri zdaj govorimo v smislu predstavitve proračunskih dokumentov. Ta 5,1 % rast, napovedana za prihodnje leto, omogoča obsežno investiranje na vseh tistih sektorjih, kjer smo podhranjeni. Predvsem gre tukaj za zdravstvo, za varstvo starejših, pa tudi z vlaganje v digitalizacijo, v znanje, v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje.  Zdaj ta sredstva so znatna, niso pa vsa dano dejstvo. in zaradi tega je treba že na pač tej predstavitvi ali pa ob tej predstavitvi omeniti tudi tveganja, ki so pred nami.   Zdaj ko gre za tveganja za naše domače vire, ta tveganja izhajajo predvsem iz nejasnih odgovorov na to, kdaj bomo za koronavirus dobili delujoče testirano za vse dostopno cepivo in/ali uspešno zdravilo. Odgovor na to vprašanje vam ne morem dati niti po precej obsežni razpravi konec prejšnjega tedna na Evropskem svetu, kjer se je pač evropski vrh veliko ukvarjal, kjer smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem. Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni in pač nekatere naše partnerske države v Evropski uniji sprejemajo ukrepe z veljavnostjo do konca prve polovice naslednjega leta, kar seveda pomeni, da je treba pač biti tukaj previden, ker pač od odgovora na to vprašanje je odvisno, koliko oziroma kako neovirano bo normalno teklo življenje naprej, kako neovirano bomo proizvajali, kako neovirano se bodo končno v državi proračun druge države blagajne stekali prihodki. Zdaj zaenkrat je situacija v zvezi s temi tveganji v Sloveniji, bom rekel kar se optimizma tiče nad evropskim povprečjem, se pa slabša zaradi tega, ker ukrepi, ki so bili doslej uvedeni in so mehkejše narave kot spomladi, niso prijeli. In v primeru ostrejših ukrepov, do česar bo nujno prišlo pač, če teh ne bomo upoštevati, po logiki sami se bo to seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje. Predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbe v celoti in posledično tudi na prihodke v prihodnjem letu. Zdaj, to je domače tveganje, ki se ga lahko v veliki meri izognemo in je v naših rokah. Predvsem v smislu presoje, odgovornega ravnanja, odgovor na vprašanje zdaj, kako visoka bo cena glede na to, da je celotna Evropa praktično v drugem valu covida-19.   Zdaj zunanje tveganje oziroma tveganje, ki se nanaša na evropska sredstva, ki so oziroma ki bodo v naslednjih letih teoretično na razpolago v znatno večjem obsegu kot kadarkoli doslej, odgovor na vprašanje v zvezi s temi zunanjimi tveganji pa je dvojen. Prvič, gre tukaj za vprašanje ali bomo sposobni, govorim o Evropi kot celoti, sprejeti vse tiste izvedbene ukrepe, ki so potrebni za to,     3. TRAK: (NB) – 14.10    (Nadaljevanje) da bodo ta sredstva dejansko na razpolago od 1. januarja prihodnje leto. Tukaj naj povem, da ko gre za instrumente okrevanja, je tukaj potrebna potem, ko je Evropski svet dosegel soglasje o paketu v juliju, zdaj potrebno še uskladitev z Evropskim parlamentom in tudi glasovanje v tej dvorani in v 26. ostalih parlamentih držav članic Evropske unije. Zdaj kar seveda čisto po domače povedano pomeni, da nobene rešitve, ki bo kakorkoli bistveno odstopala od tega, ki je bila usklajena s soglasjem vseh držav julija letos, ne bo na mizi, ker lahko vsako spremembo praktično vsak blokira, ne samo Evropski parlament, o čemer se na veliko govori, ampak tudi nacionalni parlamenti in v tem primeru bodo tukaj zamude, ki lahko povzročijo tudi bistveno večjo škodo kot pa, ne vem, mogoče za malenkost zmanjšana ali pa zvišana sredstva na nekaterih postavkah evropskih skladov. Drugi del tveganja v zvezi s temi dodatnimi sredstvi, s to obsežno možnostjo dodatnega kisika za naše hitrejše okrevanje in razvoj, pa vse se seveda nanaša v naših rokah, kajti zato, da bomo sposobni recimo v naslednjih treh letih ne samo počrpati, ampak produktivno investirati več kot 5 milijard 200 milijonov sredstev iz evropskih skladov, moramo v tej državi odpraviti na stotine raznoraznih birokratskih ovir, sicer bodo ta sredstva v veliki meri enostavno samo možnost. Svet Vlade za debirokratizacijo strateških, svet Vlade za debirokratizacijo je pripravil prvi paket, ki je obsežen, ki mu bodo sledili tudi drugi, samo pogoji za to, da bodo ta evropska sredstva produktivno in v realnem času investirana v Sloveniji je to, da se večina predlogov iz tega paketa, predvsem tisti, ki se neposredno nanašajo na dolge postopke, na podvajanje postopkov, na nepotrebno zapletanje, na odločanje na več ravneh v kompliciranih relacijah, večino tega moramo spraviti pod streho tudi v tem Državnem zboru naslednjega pol leta, sicer bo velik del teh sredstev ostal zgolj možnost.   Z ukrepi, ki smo jih sprejemali v dosedanjih štirih protikriznih paketih in z ukrepi ki so na vaših mizah v okviru petega paketa, ki jim bomo prejeli kot protikriznega, lahko poimenovali za že prvi korak večje odpornosti in okrevanju, tudi že v letošnjem letu. S temi paketi, s temi ukrepi smo v veliki meri zmanjšali negativne gospodarske in socialne posledice epidemije zaradi števila ohranjenih delovnih mest, zaradi tega, ker pred sabo nimamo drastičnih številk o brezposelnosti kot smo jih imeli v času zadnje gospodarske in finančne krize, lahko računamo, da bo v primeru doseganja teh makroekonomskih kazalcev gospodarske rasti 5,1 % naslednje leto in 3,7 potem naslednje leto 2022, pritisk na socialne transfere manjši, bistveno manjši kot je bil letos, in da bodo sredstva v proračunih za obe leti namenjena za investicije, dejansko takšna ali eventualno celo večja. Zdaj, če primerjate predlog proračuna za prihodnje leto, s proračunom za prihodnje leto, ki je bil sprejet lani,     4. TRAK: (NM) – 14.15    (nadaljevanje) v letu 2019 pred epidemijo. Potem boste ugotovili, da je praktično na veliki večini postavk, še posebej na razvojnih denarja več, denarja več, kljub temu, da je letošnje leto krizno in da je velik del tega povečanja možno pripisat dvema razlogoma. Eno je dejstvo, da smo vsaj doslej in da delamo vse, da bomo tudi do konca tega leta ohranili kondicijo gospodarstva in družbe na ravni, kjer pač ne bo drastičnih padcev, po drugi strani pa že prej opisanim evropskim virom. Zdaj po nekaterih podatkih oziroma po uradnih, ampak ne celovitih podatkih se je v letošnjem letu tudi v času epidemije varčevanje prebivalstva v Sloveniji povečalo. Se pravi, tukaj so, že prej so bile to znatne, zdaj so pa še dodatno večje zaloge kapitala v rokah slovenskih državljanov. Zdaj kolikor je ta kapital naložen zgolj na bankah v obliki hranilnih vlog in veliko je tega ali v nekaterih drugih oblikah, ki varčevalcev pač ne prinašajo veliko, je to pravzaprav dvojna škoda, je to dvojna škoda neizkoriščenega kapitala za posameznika, ki ga ima, po drugi strani pa te milijarde - in gre za desetine milijard – pač niso produktivno vpete v strategijo večje odpornosti in razvoja države. In eden od izzivov za vlado v prihodnjem letu je tudi, da dogovorimo, proučimo in tudi predlagamo inštrumente, preko katerih bi lahko tudi ta kapital dali v funkcijo hitrejšega ali pa ponudili ljudem, lastnikom, posameznikom, da ta kapital namenijo bodisi za večje infrastrukturne projekte ali za nekatere druge nacionalne projekte, ob tem da bi na ta način kot država, kot družba hitreje prišli do teh ciljev oziroma dosežkov, po drugi strani pa bi tudi varčevalci imeli več od tega kapitala, kot ga imajo danes ob politiki nizkih ali celo negativnih obresti. Naj bo toliko dovolj v tej obrazložitvi predvsem memoranduma, medtem ko bo še minister za finance predstavil številke. In ko si boste pogledali številke po posamičnih postavkah za prihodnje leto, boste videli, da je pred vami, da sta pred vami optimistična, razvojno, pa hkrati socialno, trajnostno, v prihodnost obrnjena proračuna, da so viri, ki jih pač predvidevamo za vse te razvojne in ostale politike, realni, dosegljivi, da so z majhno razliko pač teh potencialnih proceduralnih zapletov, o katerih sem govoril pri Evropskem skladu za okrevanje, vrata do teh virov v naših rokah in da je v veliki meri predvsem od našega ravnanja odvisno, ali bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitrega okrevanja, grajenja večje odpornosti družbe na podobne izzive, kot je bila letošnja epidemija, in hkrati nov razvojni zagon Slovenije za prihodnost. S temi besedami tudi vabim vse, da se resno vključite v razpravo, da vidite tudi celoto, ne samo pač posamične postavke in da na koncu skupaj sprejmemo dejansko kvaliteten razvojni paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, kar bo nenazadnje tudi spodbuda za vse tiste, ki se v teh težkih časih trudijo za to, da bodo te optimistične številke dejansko postale realne.  Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Cenjeni visoki zbor!  Pred kratkim smo izza te govornice v tem državnem zboru obrazlagali rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil seveda krizna, glede na situacijo, ki smo jo imeli spomladi in ki deloma še traja, tokrat pa so pred nami proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki so bistveno bolj optimistični.  O nekaterih konkretnejših številkah kasneje bolj podrobneje minister za finance. V tem uvodu z moje strani zgolj poskus predstavitve tega okvira iz Proračunskega memoranduma, ki pravzaprav odraža po eni strani našo sposobnost ali pa našo odpornost, da presežemo situacijo, v kateri smo se znašli letos zaradi epidemije in ponovno rastemo. Zdaj po drugi strani pa, da skušamo izkoristit tudi nekatere priložnosti, ki so se ob robu reševanja te epidemije ponudile in ki jih lahko zaobjamemo z besedami evropska sredstva. V prihodnjih letih bo namreč imela Republika Slovenija iz teh virov daleč največ sredstev doslej na razpolago in s temi sredstvi lahko po eni strani popravimo marsikaj ali pa zakrpamo marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelimo tudi kakšno staro investicijsko rano.  Za letošnje leto, kot ste se s tem že podrobneje seznanili ob razpravi v rebalansu proračuna, domače in tuje institucije napovedujejo padec bruto domačega proizvoda, po zadnjih podatkih za 6,7 %. Za naslednje leto pa imamo napovedano znatno rast, preko 5 %, in potem za leto 2022 preko 3 %. Kar pomeni, da če bomo to uresničili, lahko prvič v zgodovini države računamo, da bo bruto domači proizvod Slovenije leta 2022 presegel 50 milijard evrov. To je številka, o kateri še pred desetletjem v času ekonomske ali pa finančne krize verjetno ne bi mogli niti sanjati, če bi takrat delali projekcijo za prihodnji dve leti oziroma za leto 2021 in 2022, o kateri zdaj govorimo v smislu predstavitve proračunskih dokumentov. Ta 5,1 % rast, napovedana za prihodnje leto, omogoča obsežno investiranje na vseh tistih sektorjih, kjer smo podhranjeni. Predvsem gre tukaj za zdravstvo, za varstvo starejših pa tudi za vlaganje v digitalizacijo, v znanje, v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje. Ta sredstva so znatna, niso pa vsa dano dejstvo. Zaradi tega je treba že ob tej predstavitvi omeniti tudi tveganja, ki so pred nami. Ko gre za tveganja za naše domače vire, ta tveganja izhajajo predvsem iz nejasnih odgovorov na to, kdaj bomo za koronavirus dobili delujoče, testirano, za vse dostopno cepivo in/ali uspešno zdravilo. Odgovora na to vprašanje vam ne morem dati niti po precej obsežni razpravi konec prejšnjega tedna na Evropskem svetu, kjer se je pač evropski vrh veliko ukvarjal, kjer smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem. Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni in nekatere naše partnerske države v Evropski uniji sprejemajo ukrepe z veljavnostjo do konca prve polovice naslednjega leta, kar seveda pomeni, da je treba biti tukaj previden, ker od odgovora na to vprašanje je odvisno, kako neovirano bo normalno teklo življenje naprej, kako neovirano bomo proizvajali, kako neovirano se bodo končno v državni proračun, druge države blagajne stekali prihodki. Zaenkrat je situacija v zvezi s temi tveganji v Sloveniji, bom rekel, kar se optimizma tiče nad evropskim povprečjem, se pa slabša zaradi tega, ker ukrepi, ki so bili doslej uvedeni in so mehkejše narave kot spomladi, niso prijeli. V primeru ostrejših ukrepov, do česar bo nujno prišlo, če teh ne bomo upoštevati, po logiki sami se bo to seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje, predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbe v celoti in posledično tudi na prihodke v prihodnjem letu. To je domače tveganje, ki se ga lahko v veliki meri izognemo, in je v naših rokah predvsem v smislu presoje, odgovornega ravnanja.  Odgovor na vprašanje zdaj, kako visoka bo cena glede na to, da je celotna Evropa praktično v drugem valu covida-19, znanje, tveganje, ki se nanaša na evropska sredstva, ki bodo v naslednjih letih teoretično na razpolago v znatno večjem obsegu kot kadarkoli doslej, odgovor na vprašanje v zvezi s temi zunanjimi tveganji pa je dvojen. Prvič, gre tukaj za vprašanje, ali bomo sposobni – govorim o Evropi kot celoti – sprejeti vse tiste izvedbene ukrepe, ki so potrebni za to, da bodo ta sredstva dejansko na razpolago od 1. januarja prihodnje leto. Tukaj naj povem, da ko gre za instrumente okrevanja, je potem, ko je Evropski svet dosegel soglasje o paketu v juliju, zdaj potrebna še uskladitev z Evropskim parlamentom in tudi glasovanje v tej dvorani in v 26.ostalih parlamentih držav članic Evropske unije, kar seveda čisto po domače povedano pomeni, da nobene rešitve, ki bo kakorkoli bistveno odstopala od tega, ki je bila usklajena s soglasjem vseh držav julija letos, ne bo na mizi, ker lahko vsako spremembo praktično vsak blokira, ne samo Evropski parlament, o čemer se na veliko govori, ampak tudi nacionalni parlamenti. V tem primeru bodo tukaj zamude, ki lahko povzročijo tudi bistveno večjo škodo kot pa mogoče za malenkost zmanjšana ali pa zvišana sredstva na nekaterih postavkah evropskih skladov.   Drugi del tveganja v zvezi s temi dodatnimi sredstvi, s to obsežno možnostjo dodatnega kisika za naše hitrejše okrevanje in razvoj, pa je vse seveda v naših rokah, kajti zato, da bomo sposobni, recimo, v naslednjih treh letih ne samo počrpati, ampak produktivno investirati več kot 5 milijard 200 milijonov sredstev iz evropskih skladov, moramo v tej državi odpraviti na stotine raznoraznih birokratskih ovir, sicer bodo ta sredstva v veliki meri enostavno samo možnost. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je pripravil prvi paket, ki je obsežen, ki mu bodo sledili tudi drugi. Pogoj za to, da bodo ta evropska sredstva produktivno in v realnem času investirana v Sloveniji, je to, da se večina predlogov iz tega paketa, predvsem tisti, ki se neposredno nanašajo na dolge postopke, na podvajanje postopkov, na nepotrebno zapletanje, na odločanje na več ravneh v kompliciranih relacijah, večino tega moramo spraviti pod streho tudi v tem državnem zboru naslednjega pol leta, sicer bo velik del teh sredstev ostal zgolj možnost.   Z ukrepi, ki smo jih sprejemali v dosedanjih štirih protikriznih paketih, in z ukrepi, ki so na vaših mizah v okviru petega paketa, ki jim bomo sprejeli kot protikrizne, bi lahko poimenovali že za prvi korak večje odpornosti in okrevanja tudi že v letošnjem letu. S temi paketi, s temi ukrepi smo v veliki meri zmanjšali negativne gospodarske in socialne posledice epidemije. Zaradi števila ohranjenih delovnih mest, zaradi tega, ker pred sabo nimamo drastičnih številk o brezposelnosti, kot smo jih imeli v času zadnje gospodarske in finančne krize, lahko računamo, da bo v primeru doseganja teh makroekonomskih kazalcev gospodarske rasti 5,1 % naslednje leto in 3,7 potem naslednje leto, 2022, pritisk na socialne transfere manjši, bistveno manjši, kot je bil letos, in da bodo sredstva v proračunih za obe leti namenjena za investicije dejansko takšna ali eventualno celo večja.   Če primerjate predlog proračuna za prihodnje leto s proračunom za prihodnje leto, ki je bil sprejet lani, v letu 2019, pred epidemijo, potem boste ugotovili, da je praktično na veliki večini postavk, še posebej na razvojnih, denarja več, denarja več, kljub temu, da je letošnje leto krizno. Velik del tega povečanja je možno pripisat dvema razlogoma – eno je dejstvo, da smo vsaj doslej in da delamo vse, da bomo tudi do konca tega leta ohranili kondicijo gospodarstva in družbe na ravni, kjer pač ne bo drastičnih padcev, po drugi strani pa že prej opisanim evropskim virom. Po nekaterih podatkih oziroma po uradnih, ampak ne celovitih podatkih, se je v letošnjem letu tudi v času epidemije varčevanje prebivalstva v Sloveniji povečalo. Se pravi, tukaj so bile že prej znatne, zdaj so pa še dodatno večje zaloge kapitala v rokah slovenskih državljanov. Kolikor je ta kapital naložen zgolj na bankah v obliki hranilnih vlog, in veliko je tega, ali v nekaterih drugih oblikah, ki varčevalcem pač ne prinašajo veliko, je to pravzaprav dvojna škoda, je to dvojna škoda neizkoriščenega kapitala za posameznika, ki ga ima, po drugi strani pa te milijarde, in gre za desetine milijard, pač niso produktivno vpete v strategijo večje odpornosti in razvoja države. In eden od izzivov za vlado v prihodnjem letu je tudi, da dogovorimo, proučimo in tudi predlagamo inštrumente, preko katerih bi lahko tudi ta kapital dali v funkcijo hitrejšega ali pa ponudili ljudem, lastnikom, posameznikom, da ta kapital namenijo bodisi za večje infrastrukturne projekte ali za nekatere druge nacionalne projekte ob tem, da bi na ta način kot država, kot družba hitreje prišli do teh ciljev oziroma dosežkov, po drugi strani pa bi tudi varčevalci imeli več od tega kapitala, kot ga imajo danes ob politiki nizkih ali celo negativnih obresti.   Naj bo toliko dovolj v tej obrazložitvi predvsem memoranduma, medtem ko bo še minister za finance predstavil številke. In ko si boste pogledali številke po posamičnih postavkah za prihodnje leto, boste videli, da sta pred vami optimistična, razvojno in hkrati socialno, trajnostno, v prihodnost obrnjena proračuna, da so viri, ki jih pač predvidevamo za vse te razvojne in ostale politike, realni, dosegljivi, da so z majhno razliko teh potencialnih proceduralnih zapletov, o katerih sem govoril pri Evropskem skladu za okrevanje, vrata do teh virov v naših rokah in da je v veliki meri predvsem od našega ravnanja odvisno, ali bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitrega okrevanja, gradnje večje odpornosti družbe za podobne izzive, kot je bila letošnja epidemija, in hkrati nov razvojni zagon Slovenije za prihodnost.   S temi besedami tudi vabim vse, da se resno vključite v razpravo, da vidite tudi celoto, ne samo posamične postavke, in da na koncu skupaj sprejmemo dejansko kvaliteten razvojni paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, kar bo nenazadnje tudi spodbuda za vse tiste, ki se v teh težkih časih trudijo za to, da bodo te optimistične številke dejansko postale realne. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo dajem ministru za finance mag. Andreju Širclju za dodatno predstavitev Proračunskega memoranduma 2021–2022, Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022.
Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, ministri, ministrice, kolegi in kolegice, poslanke in poslanci!  Proračunski memorandum za obdobje 2021–2022 predstavlja temeljni okvir za pripravo državnih proračunov za prihodnji dve leti in določa usmeritve za delovanje Vlade pri upravljanju javnih financ ter vodenju ekonomske in razvojne politike. Ekonomska in javnofinančna politika za leti 2021 in 2022 predstavljata, prvič, odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, drugič, usmerjenost v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkrati skrbi za blaginjo ljudi. Ob tem predvidevamo, da sta proračuna pripravljena v okoliščinah velike nepredvidljivosti in s tem povezanega tveganja tako glede epidemije kot posledic za gospodarstvo in javne finance. Makroekonomsko ocene in napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo na optimizem, in sicer bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnost v letu 2020 v naslednjih dveh letih računali na 5,1 % rast bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 3,7 % gospodarsko rast v letu 2020.   Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine. Na ravni Evropske unije je med državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2021 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen in zaradi vseh negotovosti glede širjenja virusa ter socialnih in ekonomskih posledic je Evropska komisija sporočila, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Hkrati Zakon o fiskalnem pravilu določa izjemne okoliščine, v katerih je omogočen odstop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Zaradi prisotnosti virusa ostajajo v veljavi nekateri omejitveni ukrepi, s katerimi se bo obvladovalo njegovo širjenje, zato bo okrevanje postopno in neenakomerno. Pričakujemo rast investicijske aktivnosti tako zaradi zagona investicij kot tudi okrevanja v mednarodne okolju in uporabe dodatnih evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Pričakujemo, da bo rast, menjava blaga okrevala hitreje. Menjava storitev, predvsem vezanih na potovanja, promet in preživljanje prostega časa, se bo normalizirala po trajnejši zajezitvi širjenja virusa. Razmere na trgu dela se bodo postopno izboljšale. Sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest je pomembno prispevalo k ohranjanju zaposlenosti.   V luči izjemnih okoliščin, zaradi katerih je omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil, je Vlada predlagala spremembo odloka v delu, ki se nanaša na leti 2021 in 2022. S povečanim obsegom zgornje meje izdatkov za državni proračun bo z zagotovljenimi pravicami porabe omogočeno izvajanje ukrepov za omejevanje negativnih vplivov epidemije covid-19 ter učinkovitejše črpanje EU sredstev. Ob zagotovitvi kvalitetne zdravstvene oskrbe in socialne naravnanosti proračuna so okrevanje in odpornost gospodarstva na eni ter razvoj in investicije na drugi strani ključna vodila pri pripravi proračunov ter ekonomskih politik za leti 2021 in 2022.  Slovenija ima v naslednjih letih v okviru inštrumenta Next Generation na voljo dodatna sredstva, ki jih lahko izkoristi za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. Ta sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prihod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Hkrati se izteka tudi finančna perspektiva 2014 in 2020, v okviru katere so se v preteklih letih nabrale zamude pri črpanju sredstev. Zato je načrtovana mnogo obsežnejša poraba kohezijskih sredstev kot v preteklih letih. Razvojna komponenta je izrazita tudi pri načrtovanju integralnih sredstev proračuna, kjer so na področju investicij in investicijskih transferov povečana sredstva predvsem na področjih, kjer je financiranje v manjši meri predvideno iz dodatnih evropskih sredstev. Tako integralni kot evropski del pa se povečujeta tudi za investicije v prometno infrastrukturo ter vlaganje na področju kulture, okolja in zdravja. Ob izraziti razvojni naravnanosti in možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov pa načrtovana ekonomska politika prek proračuna ohranja tudi socialno naravnanost in skrb za starejše.  Prihodki državnega proračuna v letu 2021 bodo glede na načrtovane ob rebalansu proračuna za 2020 višji za 16,7 odstotka. Za leto 2022 pa pričakujemo 2,6 odstotno rast prihodkov, predvsem na račun višjih prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. V bilanci prihodkov proračuna Republike Slovenije za leto 2021 je skupaj načrtovanih 10,7 milijarde prihodkov, od tega 8,4 milijarde evrov davčnih prihodkov, 568 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 1,6 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije.  Načrtovani odhodki državnega proračuna za leto 2021 so načrtovani v znesku 13 milijard 468 milijonov evrov in so za 77 milijonov višji, kot jih določa rebalans proračuna za leto 2020. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova EU sredstev, kjer je načrtovano izrazito povečanje pri črpanju tako na državni kot na lokalni ravni. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo predvsem inštrumenti Evropske unije Next Generation. Slovenija naj bi v okviru programov, kjer so v naprej določene nacionalne ovojnice, dobila iz inštrumenta Next Generation 5,4 milijarde evrov dodatnih sredstev, od tega 3,6 milijarde v obliki posojil in 1,8 milijarde v obliki nepovratnih sredstev. Največji delež nepovratnih sredstev naj bi Slovenija dobila iz novega mehanizma za okrevanje in odpornost v izrednih razmerah, in sicer, 1,6 milijarde evrov.   Za leto 2022 pa se izdatki glede na leto 2021 znižujejo za 6,5 % oziroma 900 milijonov. Iz proračuna za leto 2022 je tako razviden določen fiskalni napor. Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, tako zaradi pričakovane rasti prihodkov kot tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo generirali gospodarsko rast in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna je tako načrtovan na 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 1 milijardo 593 milijonov oziroma 3,1 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Primanjkljaj se tako v naslednjih dveh letih znižuje, tako nominalno kot v odstotku od bruto družbenega proizvoda. V strukturi državnega proračuna se 16-odstotni delež namenja za plače in stroške dela, 15 odstotkov za investicijske odhodke in transfere, ter 12 odstotkov za transfer v ZPIZ in za transferje posameznikom in gospodinjstvom.   Glede na sprejeti proračun 2021 in sprejeti proračun 2022 se s tem predlogom proračuna pri vseh uporabnikih sredstva povečujejo, in sicer integralna sredstva se povečujejo za 23,4 odstotka, EU sredstva za 92,1 odstotka in namenska sredstva za 10,6 odstotka. V programski strukturi državnega proračuna se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, in sicer za 257,4 milijona evrov, za promet in prometno infrastrukturo za 254,7 milijona evrov ter varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo za 251 milijonov evrov. Za več kot tretjino, se v letu 2021 povečujejo tudi sredstva za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost. V letu 2021 je načrtovanih še 774 milijonov izdatkov za potrebe covid, med njimi je načrtovana 500-milijonska rezerva, prvič, zaradi nepredvidljivosti situacije in za financiranje ukrepov iz zakona PKP5. 115 milijonov je predvideno za evropska sredstva na programu REACT, 77 milijonov za varovalno opremo, cepiva, testiranja, 17 milijonov za turistične bone, katerih izplačilo naj bi bilo v letu 2021, 40 milijonov za blagovne rezerve in tako naprej. V letu 2022 ni načrtovanih izdatkov za covid. Še naprej bo državni proračun zagotavljal dodatna sredstva Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer transfer v letu 2021 preko milijarde 337 milijonov in v letu 2022 v znesku milijarda 291 milijonov. Iz proračuna se bo financirala še naprej zdravstvena blagajna, tako tisti ukrepi, ki so posledica pandemije, prav tako bo v letu 2021 proračun zagotavljal dodatna sredstva zdravstveni zavarovalnici. Prav tako bodo občine prejele v letu 2021 83 milijonov več in posledično tudi v letu 2022.   V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 se za zdravstveno varstvo povečujejo sredstva za več kot 250 milijonov, prav tako za promet in prometno infrastrukturo, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo. Pomembno je ob tem opozoriti tudi na dolg sektorja države, kot vemo, je ocenjen za leto 2020 v višini 82,4 % bruto družbenega proizvoda. Po načrtih naj bi se dolg znižal na 80,9 % bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 79, 3 % bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Z drugimi besedami, dolg se bo v naslednjih dveh letih znižal za 3 odstotne točke ob tem, da bo država sprotno poravnala vse tekoče obveznosti.   Dovolite mi, da tukaj opozorim tudi na ocene nekaterih bonitetnih agencij, ki ocenjujejo stabilnost in obete Slovenije, in tukaj lahko povem, da so vse bonitetne agencije v letošnjem letu zadržale ocene, ki so veljale v prejšnjem obdobju ali so jih celo povečale. To pomeni, da Slovenija za investitorje in seveda tudi za ostale tudi v teh zahtevnih časih ostaja zaupanja vredna država. Zadnja ocena je bila izdana koncem prejšnjega tedna in je dejansko zvišala bonitetno oceno Republiki Sloveniji. Tu vplivata na takšne bonitetne ocene predvsem dva dejavnika. Eno je izboljšanje bremen javnega dolga in nizka cena financiranja dolga v primerjavi s primerljivimi državami. Drugi dejavnik pa je bistveno izboljšano stanje bančnega sistema, predvsem to govori o stabilnosti bančnega sistema in seveda tudi solventnosti oziroma likvidnosti. Mednarodne agencije tudi ocenjujejo, da pandemija covid-19 ne bo bistveno vplivala na javnofinančno stanje držav članic Evropske unije kot tudi na stanje Slovenije ter da je gospodarstvo odporno na vplive krize ter da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne.   Dovolite mi, da zaključim z besedami, da v letih 2021 in 2022 lahko pričakujemo povečanje gospodarske aktivnosti, zagon investicij, pričakujemo tudi okrevanje gospodarstva v mednarodnem okolju, rast menjave blaga ter izboljšanje razmer na trgu dela. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada sprejela, se delovna mesta ohranjajo ter pomembno prispevajo k stopnji zaposlenosti. Ob navedenih ukrepih bodo pomembno vlogo imela evropska sredstva, ki so namenjena reformam za prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. Vlada bo dodatna sredstva namenila za zdravstveno oskrbo ter s tem izboljšala kvaliteto zdravstvenih storitev, prav tako bo poskrbljeno za socialno varnost ljudi. Ob tem bo posebno pozornost namenila znanosti, informacijski družbi ter izboljšala pogoje za podjetništvo ter s tem seveda izboljšala tudi konkurenčnost gospodarstva. Hvala lepa.
Hvala lepa.   S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2021–2022, Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 ter Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 končana.   Predsedniku Vlade in ministru za finance se zahvaljujem za predstavitev.   Z današnjo predstavitvijo začne teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022.   Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 vložijo najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora, na katerih bo predlog sprememb proračuna obravnavan, k Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirano delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 15. oktobra 2020.   S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 45. izredno sejo zbora za 30. minut. Sejo bomo nadaljevali ob 15 uri in 10 minut, in sicer z 2. točko dnevnega reda.     (Seja je bila prekinjena ob 14.38 in se je nadaljevala ob 15.10.)
Spoštovani kolegice, kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo.    In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV DR. ALEKSANDRE PIVEC, MINISTRICE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.   Predsednik Vlade Janez Ivan Janša je na podlagi 112. člena Ustave Republike Slovenije in 13. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije Državnemu zboru 1. oktobra 2020 predlagal, da dr. Aleksandro Pivec razreši s funkcije ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.   Besedo dajem ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, kolegica ministrica, spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije!  Z današnjim dnem smo prišli do zaključka dolgega obdobja medijskih in političnih diskreditacij Aleksandre Pivec, ki je očitno postala moteči element slovenskega političnega prostora. Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval se je vse od najave kandidature za predsednico stranke do današnjega dne, ko se me umika tudi s funkcije ministrice. Za to si organizatorji zaslužite posebno priznanje, davkoplačevalci in volivci pa vpogled v ozadje zakulisne igre, kjer štejejo le osebni interesi, potrebe države in družbe pa so potisnjeni v ozadje.   Razrešujete me, ker sem pri svojem delu dajala prednost stvarnim problemom preprostih ljudi, se posvečala kmetom, gozdarjem, ribičem, obrtnikom, starejšim ljudem, državljankam in državljanom Republike Slovenije. Pri svojem delu nisem dajala prednosti zadovoljevanju političnih in strankarskih interesov ter ozkih interesov političnih elit. Politiki in stranke pa smo odgovorni za blagostanje državljanov. Od mene ste pričakovali več bonitet za posameznike v stranki in ostale politične elite. To je očitno prepoznano kot napaka. Po mojem prepričanju pa to ni napaka, ampak bi moral postati model delovanja vsakega resnega politika. Skupaj s sodelavci sem svoje delo v veliki meri opravljala na terenu, kjer je edino mogoče spoznavati težave in stiske, prisluhniti predlogom ljudi ter v dialogu z njimi iskati pravilne rešitve. Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. In tu se pojavijo grehi, ki mi jih očitate. Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi, med vikendom izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma in družini. Sem politik, kljub temu pa tudi mama. Zaradi tega sta bila otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa medijskemu in političnemu linču. Nekaj rezin pršuta, kozarec terana in naša nočitev so sedaj postali največji korupcijski škandal v Sloveniji. Spoštovani kolegi, ali ste v tem spregledali, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali večmilijonski dolgovi posameznikov, da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu? Te vrste korupciji vam očitno ne predstavljajo problema, o katerem bi se bilo vredno pogovarjati. In tukaj si ne zatiskajmo oči – ravno moj boj proti korupciji v slovenskih gozdovih, razkritje kraje lesa iz njih, je eden glavnih vzrokov, zaradi katerega zahtevate mojo razrešitev. Moja razrešitev ima namen, da se zadevi ne pride do konca. Prav tako vas ne zanimajo dosežki in delo, ki smo ga v tem času opravili na ministrstvu, kot so: proračun ministrstva smo v trajanju mojega mandata povišali za 143 milijonov evrov oziroma 37 % in jih namenili slovenskim kmetom oziroma razvoju podeželja; kljub napovedanemu velikemu znižanju evropskih sredstev za prihodnje obdobje nam ga je z zahtevnimi in dolgotrajnimi pogajanji uspelo celo zvišati; pripravili smo spremembe zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bomo omogočili lažji dostop do zemljišč za manjše družinske kmetije, ki so gonilo slovenskega kmetijstva; spreminjali smo uredbe za črpanje evropskih sredstev, kar je doprineslo k 86 % do sedaj uspešno počrpanih sredstev in omogoča 100-odstotno porabo sredstev do zaključka programskega obdobja. Izpostavljeni dosežki ter vsi ostali, ki jih zaradi časovne omejitve ne moremo predstavitvi, očitno poslancem Desusa, ki predlagajo mojo razrešitev, ne štejejo nič.   Prepričana pa sem, da marsikdo med vami kljub temu zna ceniti doseženo, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Na osnovi odzivov iz terena vem, da moje delo in delo moje ekipe cenijo tisti, katerim je bila naša pozornost namenjena. Številni od mojih začrtanih projektov, ki jih Slovenija in slovensko podeželje potrebujeta, tako ostajajo nedokončani, zato bom razmislila, kako lahko tudi v bodoče pripomorem k razvoju podeželja, do katerega se je večina politične javnosti do sedaj obnašala mačehovsko in ga močno podcenila.   Moj umik tako ne pomeni konca mojega političnega delovanja, ampak predstavlja zgolj izziv za nov začetek.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.
Lep dober dan vsem skupaj!  Ni fer, da določena politična stranka izkorišča državo za svoje notranje boje. Tako se z državo ne počne. Ne glede na to, kdo je zadaj za temi pritiski, se tako ne počne z državo. Dejstvo je, da – po mojem mnenju in kakor se sliši po raznih kuloarjih – za zadevo stojita dva, pravzaprav trije ljudje, dva od teh sta Erjavec in pa Janković. Ali hočeta samo uničit stranko Desus ali hočeta prikriti določene zadeve, skupaj z določenimi kolegi iz SD, in tiste kraje lesa v Kočevju, ki so sprožile marsikakšne zadeve in premike v stranki Desus. Konec koncev, če pogledamo, kdo je vodilni v stranki Desus, ki je z vsemi mogočimi topovi tolkel po, zaenkrat še ministrici, Pivčevi, je bil to gospod Jurša. Pa naredil je minus v zadrugi v Ljutomeru, 700 tisoč evrov minusa, kot predsednik pridelovalcev sladkorne pese je bil prvi podpisani, da so zaprli vse skupaj. Človek bi se še vprašal, če mogoče pozna Ivana Tomažiča iz tistih časov, ko je bil župan in ko se je gradilo tukaj in tam in naokrog. Skratka, ta človek je sprožil vprašanje korupcije zaradi tega, ker je ministrica, kot je rekla, pojedla par rezin pršuta pa prespala tam v Izoli na račun občine. Pa vendar, saj ima vsaka občina svoj fond za reprezentanco, iz katerega počasti vsakega, ki pride tja, oziroma določene ljudi, ki pridejo tja in ki bodo dobro naredili za občino, ki bodo občino povzdignili malo višje, kakor češ, ministrica je prišla k nam na obisk in tako naprej. Pozicija ministra nekaj pomeni in jasna stvar, da že, če so nekateri predsedniki strank hodili skoraj vsako nedeljo po raznih kmečkih turizmih in zastonj jedli in pili, pa nikomur nič, potem je to v bistvu svinjarija, da se zaradi ene take zadeve ruši ministrico. In če pogledamo, kakšna je bila zadeva pri gozdovih v Kočevju, gre za milijone evrov, kar nekaj milijonov evrov, pa to ni nič. Ko gre pa tam za 400 evrov, je pa zdaj ne vem kakšen korupcijski škandal, ki mu ni para. Na splošno je korupcija v Sloveniji zelo razširjen pojem, ampak če pogledamo, kje in pri komu, bomo prišli do kakšnih drugih imen, ne do imena gospe Pivčeve. Konec koncev, če pogledamo, kaj govorijo ljudje na terenu, in moram reči, da mi naši poslanci, ni nas veliko, ampak hodimo po terenu, so odzivi na njeno delo pozitivni, pozitivni, ljudje jo imajo radi, ljudje govorijo, da delajo dobro. Res pa je, da ne dela dobro za tiste, ki hočejo kakšne gozdove privatizirati pa še naprej prodajati les na črno za svoje privatne žepe. Mislim, da ni prav, da se tako dela. Ni prav, da je država talec neke politične stranke, ki se tudi sama ne zaveda, da je tako početje uničevanje lastne stranke. In glede na zadeve, kako se vse skupaj vrti ne samo v Sloveniji, ampak na splošno v političnem svetu, v naslednjem mandatu stranke Desus ne bo več v parlamentu. Vendar se tega gospodje ne zavedajo. Ne zavedajo se, da so se ustrelili v koleno. Ampak dobro, to je njihova stvar in bodo že speljali. Tisti, ki so jim prišepetovali, pač niso pravi. Ampak v redu, poslušate jih, poslušajte jih in na koncu boste poželi tisto, kar so vam oni posejali, ne tisto, kar ste vi hoteli narediti.   Danes sem prepričan, da bo gospa Pivčeva umaknjena iz ministrskega položaja. Že se pripravlja nekdo nov, ki ga poriva seveda stranka Desus. Pa recimo en medklic, če že hočete novega ministra, zakaj ne date za ministra gospoda Polnarja, ki je zagotovo najbolj kompetenten od vseh v stranki Desus. Ta človek bi naredil še več reda kot gospa Pivčeva, ampak verjetno tudi to ni namen, da se naredi red ali pa da se še kaj popravi.   Še enkrat bom povedal, da ljudje so z ministrico Pivčevo na terenu zadovoljni. In vendar se jo ruši. Če pogledamo in če pomislimo, kaj bi lahko bilo tukaj zadaj, je zanimivo tudi to, da dejanja gospe Pivčeve obravnavajo kriminalisti v Kopru in da se govori po obalnem področju, da naj bi bil tožilec stric sedanjega ministra gospoda Gantarja. Jaz upam, da to ni res. Če pa je bilo to namenjeno, potem bi bilo pa smiselno, da se tukaj zadeva popravi in se da kakšnega drugega tožilca. Ne moremo peljati Slovenije na tak način, kot so jo vozili gospodje do pred nekaj časa. 30 let takega vodenja države nas je pripeljalo do tega stanja, ki ga imamo danes. In to stanje ni dobro. To stanje je treba popravljati. Ne pa po direktivi nekoga rušiti, z namenom, da je rušenja Desusa prvi korak pri rušenju sedanje vlade. To je prvi korak. In razni pogovori z raznimi poslanci v raznih skupinah političnih opcij tukaj v parlamentu kar živahno potekajo. Zdaj, koliko bodo ti pogovori uspešni, je težko reči. Ampak dogajajo pa se. In začetek je nekje moral biti narejen in začel se je pri stranki Desus. Žal je Desus tako labilen, da je pogoltnil tisti trnek, na katerega so mu obesili ne vem kaj. Zadevo bodo pač plačali, kakor jo bodo. Jaz mislim, da tudi to, da so jo zamenjali s pozicije predsednice stranke, to sicer ni moja zadeva, ampak razmišljam in pogovarjamo se v stranki, da tudi to ni bila dobra zadeva. Kajti na kongresu se lahko zgodi silno presenečenje in bo gospa Pivčeva ponovno izvoljena za predsednico stranke. Kaj pa potem? Ali bodo poslanci Desusa izstopili iz parlamenta in zamenjali svoje pozicije z nadomestnimi poslanci ali kaj bodo naredili? Zadeve so zanimive in zadeve se ne vrtijo tako, kot nekateri v Desusu pričakujejo oziroma bi nekateri v Desusu želeli. Res je, da je to njihova stvar, ampak mislim, da marsikdo od pametnih političnih poznavalcev spremlja vse skupaj z nasmehom, nekateri celo s smehom.  Zadeve niso enostavne. Marsikakšna zadeva bo ostala na pol poti. Jaz vem, da je imela gospa Pivčeva pripravljene tudi določene zadeve, ki bi kmetom omogočile, ena zadeva taka je recimo, da bodo lahko klali doma v večji mer, kot zdaj, tako da ne bo treba se držat tistih evropskih priporočil, ki po glavi tolčejo male kmete. Smiselno bi bilo tudi urediti zadevo, da kmetje lahko tako kot v Avstriji prodajajo svoje izdelke na bolj poenostavljen način, da se določene zadeve na kmečkih turizmih uredijo z pavšalno obdavčitvijo in tako naprej. Vendar ne vem, če bo to naredil naslednji minister. Jaz v to dvomim. Kajti do konca mandata je še kakšno leto in pol, približno, in v tem času bo težko najprej se vpeljati v ministrsko pozicijo, se vpeljati v delo, ki ga ni malo, in potem narediti tisto, kar bi nekdo želel.   Niti jaz niti Poslanska skupine Slovenske nacionalne stranke ne bomo potrdili razrešitve gospe Pivčeve. Verjetno bomo edini. Ampak mi imamo svojo linijo, mi razmišljamo z lastno glavo, predvsem pa gledamo na koristi Slovenije. Morda bolj na koristi Slovenije oziroma zagotovo bolj na koristi Slovenije kot na koristi političnih opcij znotraj Slovenije. Mi se zavedamo, da imamo eno samo domovino, da imamo eno samo državo, da to državo tolčejo migranti, tolčejo migrantoljubci, tolčejo vsi mogoči, na koncu pa še Evropska unija s svojimi bedastimi priporočili, ki jih naša država spoštuje bolj kot katerakoli druga država znotraj Evropske unije. Druge države taka priporočila preberejo, pogledajo, če so za njih dobra, in če so dobra, jih sprejmejo, drugače pa rečejo, v redu, bomo popravili, postavijo dve vejici, eno podpičje in rečejo, saj smo implementirali s spremenjeno, rahlo spremenjeno zadevo. Dejstvo je, da se ne moremo iti tako. Mi moramo na določenih področjih reči ne, hvala, ne bomo tega vzeli, ne bomo tega spoštovali, mi imamo lastno zdravo pamet. Dejstvo je, da ima Slovenija na določenih, še posebej na področju kmetijstva, boljše predpise, kot jih je naredila Evropska unija, ki je vse skupaj zakomplicirala in naredila eno kolobocijo, ki je marsikdo ne razume več. Potem pa seveda popravljajo tisto, kar so naredili narobe. Narobe naredijo, ker so v Evropskem parlamentu in med komisarji približno, recimo, približno takšni ignoranti, kakor so nekateri tudi tukaj med nami v parlamentu, in to je pač tisto, kar tolče Evropsko unijo in predvsem kar tolče državo Slovenijo.  Še enkrat bom povedal, ne bomo podprli želje, da se ministrica odstavi. Mislim pa, da ji bomo na kongresu, po kongresu Desusa lahko čestitali, ker bo zopet predsednica. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, stališče bo predstavil Tomaž Lisec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani državni sekretar, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!  V Poslanski skupini SDS spoštujemo željo oziroma voljo dela koalicijske partnerice, da se razreši ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.   S tega mesta bi se radi v Poslanski skupini SDS dr. Aleksandri Pivec zahvalili za učinkovito, korektno in predvsem konkretno delo na področju resorja, ki ga je vodila, kajti v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je bilo kar nekaj dela narejenega, nekaj dela urejenega in kar nekaj dobrih nastavkov je pripravljeno za naslednika dr. Pivčeve. Prav tako pa si želimo z novim ministrom nadaljevanja pomembnih zgodb, ki jih kmetijstvo v Sloveniji potrebuje.   Še enkrat, zahvala, dr. Aleksandra Pivec, za vso opravljeno delo.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Stališče bo predstavil Robert Pavšič.
Politična saga, ki smo ji bili priča zadnje mesece in ki jo je režiral predsednik Vlade Janez Janša, glavno vlogo pa je igrala gospa Pivec, se bo danes končala. Današnja razrešitev ministrice po hitrem postopku je tudi posledica vložene interpelacije, ki smo jo v Listi Marjana Šarca skupaj z opozicijo vložili zoper ministrico in v njej navedli glavne razloge, zaradi katerih mora oditi. Naj jih še enkrat navedem: kršenje zakonodaje, sum zlorabe uradnega položaja, nepregledno delovanje, nespoštovanje etičnih norm. K temu lahko dodamo še ignoriranje dostojanstva, standardov, spoštovanja in pričakovanega vedenja visokega politične funkcionarja. Pa vendar gospa Pivec še vedno meni, da ni storila ničesar narobe. Tudi prav. Danes se bo to obdobje končalo na demokratičen način, tako kot predvidevajo ustava, zakon in poslovnik – z razrešitvijo ali njenim odstopom.   Glede na obrazložitev razrešitve, ki jo je zapisal Janez Janša, bi lahko razumeli, da tudi sam ne razume, kaj vse je šlo narobe. A temu ne gre verjetni. Predsednik Vlade je dobro vedel, kam ta saga pelje. Vedel je, kako bo vse skupaj vplivalo na stranko Desus in da bo s tem preusmerjal pozornost od bistvenih problemov, tudi od tega, da njegova vlada Slovenije ni v zadostni meri pripravila na drugo val epidemije. Tega dejstva se ne da več skriti. Aleksandra Pivec pa ni zatajila le kot neetična političarka. Zatajila je tudi strokovno in povsem zanemarila svoj resor. V parlamentu nismo sprejemali niti enega zakona s področja kmetijstva, gozdarstva ali prehrane. Izjema sta bili le dve noveli zakona, in sicer o divjadi in lovstvu ter Zakona o zaščiti živali. In še ti dve noveli sta se le usklajevali z evropskim pravnim redom. Pravih, obljubljenih vsebinskih sprememb poslanci nismo nikoli obravnavali. Tudi zaradi nedela na svojem področju mora ministrica odstopiti.   A nima se smisla slepiti, da bi nam razrešitev ministrice uspela, če bi bila Aleksandra Pivec članica SDS. Ne bi. Gospa je pozabila, da je članica stranke Desus, zato brez upora poslancev Desusa ne bi uspeli. Člani in organi stranke Desus so prepoznali neetična ravnanja in sum kršenja zakonodaje pri svoji predsednici in ministrici. Vse skupaj je trajalo predolgo, tudi zaradi predsednika Vlade. In stranka je utrpela veliko škodo, po kateri se bo težko pobrala. A pomembno je, da so se uprli svoji predsednici. Tako je bila vloga Poslanske skupine Desus ključna. Svoji predsednici so prvi odrekli podporo in s tem dali zgled pokončne drže poslancev, ne glede na pritiske, usmeritve ali navodila.   Spoštovani kolegi poslanci Desusa, Jurša, Hršak, Simonovič, Lep in Polnar, zaščitili ste svojo stranko pred moralnim, etičnim in dejanskim razkrojem. A Aleksandra Pivec, je bila tudi predstavnica vlade, ki ji lahko pripišemo neetično ravnanje, oblastniško aroganco, obnašanju po načelu Država, to sem jaz, izključevanje stroke, zavajanje, strašenje, uničevanje javnih financ, javnega zdravstva, brutalnega kadrovanja v vse sisteme družbe. Ta vlada postaja počasi vlada ene stranke. Tega se ne da več spregledati. Morda boste v naslednjih tednih zmogli tudi pogum, da zaščitite državo pred simptomi te vlade, ki jih poosebljajo poleg vaše nekdanje predsednice, tudi Aleš Hojs, Andrej Vizjak, Zdravko Počivalšek, Vasko Simoniti, Jelko Kacin, Milan Krek, Vinko Gorenak in drugi, da ne omenjam predsednika Vlade. Dovolj je molčanja, ko je talka država. Dovolj je molčanja in sodelovanja z SDS zaradi enega ali dveh dobrih projektov. Interesi posameznika ene stranke nikoli ne smejo biti pomembnejši od interesov državljank in državljanov te države, ki se iz dneva v dan zbujajo v bolj avtokratki državi. Dejanja in ravnanja te vlade škodijo državi in ljudem. Po tem, kar ste storili, ne smete in ne morete biti več tiho. Če ste bili sposobni interes stranke postaviti pred interes posameznika, verjamemo, da ste sposobni interes države in ljudi postaviti pred interes svoje stranke.   Naj za konec dodamo, da je žalostno, da smo v dobre pol leta iz varne, mirne, stabilne, ekonomsko uspešne in demokratične države strmoglavili v popoln kaos na vseh področjih. Priča smo demontaži države in vseh njenih podsistemov, kratenju pravic, totalitarnim težnjam, prisvajanju inštitucij in nadzoru v državnih podjetjih in družbah, dogaja se nam dekadenca, krati se medijska svoboda, normalizira se sovražni govor, širijo dezinformacije, ljudi se straši, mede, obsoja. Sesuvajo se nam javni servisi. Zdravstvo je zaradi covida na robu zmogljivosti, šolstvo, umirajo cele branže gospodarskih dejavnosti zaradi pomanjkanja pomoči, ker tej vladi pač ne koristijo. Od kulture, na primer, namreč ni delnic, katerim bi z liberalizacijo trga poskočila vrednost. V vsaki normalni demokratično državi bi celotna vlada s tako poraznimi rezultati njihovega dela odstopila sama. V vsaki normalni demokratični državi bi tudi ministrica s tako obsežnim seznamom obtožb že zdavnaj odstopila sama. Tako pa smo danes priča le glasovanju o razrešitvi, ki jo bomo v Listi Marjana Šarca vsekakor podprli, in s tem še enkrat več povedali, da s tako radikalno vlado ne moremo sodelovati, jo bomo pa na demokratičen način rušili.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, stališče bo predstavil Matjaž Han.
Hvala lepa. Spoštovana ministrica, spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!   Kar nekaj zadev smo pripravili v Poslanski skupini Socialnih demokratov, ampak bom zadevo drugače zapeljal. Danes vsaka beseda v tem mesecu v politiki, ko govori o dostojanstvu, je v bistvu na nek način nedostojanstvena. Ob vsem videnem, v tem primeru stranke Desus in njene bivše predsednice, se na tem mestu ne bi in se ne bom spuščal v podrobnosti in slovensko javnost, državljanke in državljane obremenjeval z dogajanji v preteklih mesecih. Vsi smo videli vse, pravzaprav bo morala stranka Desus svoje težave rešiti čisto sama, brez pomoči zunanjih partnerjev, svetujem, najbolje za zaprtimi vrati, in jim iskreno želim vse dobro.   Sam se tudi zavedam, da za vsako stranko, kolegice in kolegi, pride kdaj obdobje velikih preizkušenj, ali glede vodenja ali pa glede same pozicije stranke navznoter ali navzven. In takrat je stranka deležna velikega medijskega fokusa. Zgolj ali pa bolj kot pričakovanje rezultata, za katerega si glede na stališča SDS in verjetno koalicijskih partnerjev upam trditi, da je že vnaprej znan, da dr. Aleksandra Pivec ne bo več ministrica za kmetijstvo, je po mojem mnenju žalostno nekaj drugega. Žalostna je ta ignoranca tudi tistih najbolj minimalnih zakonitosti s strani najvišjih političnih funkcionarjev, ki bi jo morali imeti zaradi odgovornosti do ljudi in do naše domovine, do naše države, pa te odgovornosti kar ni in ni na vidiku. Imamo ministra, ki bi želel odstopiti, pa ne sme, imamo ministra oziroma ministrico, ki bi želela ostati, pa ne more.   Zato naj vendarle poudarim, da danes po tej razpravi, ministrica, ne bo nobenega zmagovalca. Poraženci bomo na koncu v bistvu vsi. Vsi tisti, ki smo v politiki. Me je pa strah, da bodo predvsem poraženci državljanke in državljani. Čeprav je današnja razrešitev v prvi vrsti orodje koalicije in je razloge zanjo moč iskati drugje kot razloge za interpelacijo zoper ministrico Pivčevo, nam lahko na koncu oba podata isti izid, in sicer zgodba z ministrico je končana. Ne bi bil rad preveč učiteljski ali kakorkoli, sicer pa res, ministrica, dobronamerno predlagam, ker sem že bil v takšni situaciji in smo nekateri v tej dvorani že bili v takšni situaciji, da to sago, ministrica, zaključite sami in po stališčih poslanskih skupin na nek preprosti način dostojanstveno, če se lahko še tako reče, odstopite. Hvala vam lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra. Stališče bo predstavila Janja Sluga.
V naravi parlamentarne demokracije je, da se vlada sestavlja v soglasju in v skladu s to parlamentarno večino, ki izvoli mandatarja in s tem tudi ministrski zbor. 25. februarja je bila med strankami koalicije podpisana koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za preostanek mandatnega obdobja 2020 do 2022. Podpisnice pogodbe smo se zavezale, da bodo odločitve, ki se sprejemajo v Vladi in Državnem zboru, skladne s koalicijsko pogodbo ter da bosta Vlada in parlamentarna večina uresničevali programske cilje te koalicijske pogodbe. Kdor je že sodeloval ali pa vodil koalicijsko vlado, se zaveda, da mora sodelovanje temeljiti na načelih enakopravnosti in partnerstva ter prevzemanja odgovornosti za upravljanje z državo. Odgovornost je bila dana vsem štirim strankam, ki tvorijo koalicijo, z vodenjem posameznih ministrskih resorjev in z vodenjem države kot celote. Na podlagi dogovorjenega razreza je vodenje resorja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prevzela Demokratična stranka upokojencev Slovenije oziroma v njenem imenu dr. Aleksandra Pivec. Nekje na vmesni postaji je ministrica za kmetijstvo izgubila podporo, najprej poslancev in nato tudi organov stranke, ki jo je vodila. In s tem je pravzaprav izgubila zaupanje ključnega člena, ki bi ji še naprej omogočal uspešno in učinkovito delo pri vodenju kmetijskega resorja in tudi pri uresničevanju vseh ostalih koalicijskih zavez. Demokracija je živa stvar. Notranjestrankarska razmerja se neizogibno zrcalijo tudi navzven. Na plečih vsakega posameznika je, da v skladu s svojimi vrednotami in prepričanji presodi, kdaj je prav ali pa kdaj bi bilo prav, da se umakne, ker nima več zagotovljene podpore s strani tistih, ki so se skupaj z njim zavezali, da bodo v tej vladi delali za skupno dobro. Čas je na koncu vedno tisti, ki pokaže, kaj je prav in kaj je narobe. In tudi v politiki nikakor ni drugače.   Zato v SMC ustvarjanje konstruktov o vzrokih in posledicah današnjega izida prepuščamo drugim. Vsekakor pa današnji predlog predsednika Vlade za razrešitev ni lov na čarovnice in ni posledica nezmožnosti koalicije, da doseže dogovor o častnem odstopu. Je pa posledica tega, da ministrica nima zaupanja organov stranke in nima več zaupanja lastne poslanske skupine. In v SMC menimo, da je to potrebno spoštovati.   V SMC smo z dr. Aleksandro Pivec v teh zahtevnih razmerah delali za skupno dobro in o tem ni dvoma. Zato naš današnji glas za njeno razrešitev ni usmerjen v kritiko njenega dela pri vodenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naš glas za njeno razrešitev sovpada z mnenjem in zahtevo njenih najožjih sodelavcev, naših koalicijskih partnerjev.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Levica, stališče bo predstavil dr. Matej T. Vatovec.
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!  V Levici smo že večkrat poudarili, da je gospa Aleksandra Pivec s svojimi dejanji in s svojim obnašanjem pravzaprav simptom vsega, kar je narobe s to vlado, z vlado Janeza Janše. Je simptom odtujenosti političnih elit od ljudi, simptom postavljanja lastnih interesov pred interese skupnosti, je simptom politike, ki svojo korupcijo in slo po oblasti brani z vsemi sredstvi. Stališče gospe Pivec ob vseh aferah, ki jih je sama proizvedla v zadnjega pol leta, so sežeta v stavku: »To mi pripada, ker sem političarka, ker sem ministrica, ker sem del elite.« Vse norme, vsak zakon in, če želite, tudi dober okus so nekaj, čemur so po mnenju elite zavezani zgolj navadni ljudje. Ljudje, ki trdo delajo tudi po več služb zato, da povežejo začetek in konec meseca. Upokojenci, katerih velik del živi v revščini, ki morajo paziti celo na to, kaj bodo dali na krožnik. Če želite, tudi številni samozaposleni, ki morajo delati in se trudijo delati in iz svojega dela tudi plačujejo vse prispevke in davke. Ogromno ljudi v tej državi si dopustov ali izletov sploh privoščiti ne more. Cel kup pa je takih, ki se mora marsičemu odreči, da bi oddih ali pa poletne počitnice omogočili vsaj svojim otrokom. Na drugi strani pa imate nekoga, ki na račun in pod pretvezo svojega položaja izkorišča javna sredstva in vse, kar sem prej naštel, zase in za svoje bližnje zagotovi brezplačno in je v branjenju tega občutka pripravljen iti v absurde, v zanikanja, prikrivanja, celo popravljanja in potvarjanja računov. Da bi ubranil svoj izkrivljen pogled, pripadnik elite zavaja in spreminja zgodbe, laže, manipulira. Zakaj? Ker ima občutek, da mu pripada, in je pripravljen narediti vse, da ostane na položaju.   Na prvi pogled se zdi nerazumljivo, da je nekdo na ministrskem položaju za nekaj sto evrov pripravljen tvegati svojo javno podobo in javno podobo svoje stranke, ampak tako je, če imaš občutek, da ti vse pripada. Gotovo je v vsej tej zgodbi okoli ministrice Pivec najbolj očitna, največja korupcijska in tudi najbolj nedopustna zgodba glede afere SRIPT. Afere, v kateri naj bi ministrica Pivec za nič dela prejela 35 tisoč evrov. To je tri leta minimalnih plač. Ministrica vse to vidi kot podtikanja, kot diskreditacijo in kot osebni napad. Tako je, če meniš, da ti nekaj pripada. Skratka, za vse morajo veljati zakoni, samo za elite ne. Ta vlada je na nek način slaba karikatura Marije Antoanete. Današnja razprava o razrešitvi ministrice mora zato pravzaprav biti razprava o koruptivnosti in neobstoječi integriteti celotne vlade. Premier Janša je med vrsticami predloga za razrešitev zelo jasno priznal, da nima težav z ministričinim dejanjem. Ministrico razrešuje zaradi Desusa, ne zaradi ministričinih koruptivnih dejanj. Seveda, kako bi imel težavo s tem, če pa je to modus operandi njegove vlade. Ministrica Pivec ni prva, ki se je znašla v takšnih aferah. S to vlado smo vsak teden priča novim in novim škandalom takega tipa, začenši z ministrom za gospodarstvo, koruptivni posli pri nabavi zaščitne opreme v vrhuncu prvega vala epidemije, hišne preiskave, obtožnice. Kaj se zgodi? Nič. Minister ima popolno zaupanje in podporo tako predsednika Vlade kot celotne koalicije. Drugi skrajni primer pa je minister Hojs. S svojim vsakodnevnim delovanjem praktično prekoračuje svoja pooblastila, izvaja pritiske na organe pregona, s premeščanji disciplinira neodvisne kadre v policiji, izdaja navodila za revizijo postopkov in kar je podobnega. Gre za ministra, ki je javno nepreklicno odstopil, ker ni mogel bolj vplivati na delo policije, kot si je želel. A tega odstopa predsednik Vlade ni sprejel, ni upošteval, s čimer še zdaj krši tako ustavo kot zakone. Kako bi predsednik vlade imel kakšno težavo z Aleksandro Pivec, če pa je njegov odsev? Kar utelešajo vsi hojsi, počivalški, mahniči, kanglerji in nesojeni popoviči, je duhovno in miselno stanje te vlade. S to vlado se dejansko soočamo z in ugotavljamo prave razsežnosti pomena besede elita.   V Levici zato jemljemo današnjo razpravo, kot razpravo o delu celotne vlade. Klika, ki je trenutno na oblasti, lahko za prihodnost Slovenije zagotovi le najtemnejše scenarije. Po pol leta je še bolj jasno, na kar smo v Levici opozarjali že ob potrjevanju kandidata za predsednika Vlade. Janez Janša dela vse, kar je v njegovi moči, da si na legalen ali nelegalen način podredi vse družbene podsisteme, začenši z organi pregona, pravosodjem, nadzornimi institucijami in mediji. Želi si podrediti in upravljati celotno državno premoženje. In ob tem, ko to v ozadju počne, dela vse, da bi javnost s svojo retoriko čim bolj razburil in razburkal, ko z največjo mero cinizma napada vse po vrsti, od novinarjev, kulturnikov, do civilne družbe, skratka, vse, ki mislijo drugače kot on. Zato današnjo razpravo jemljemo in moramo jemati kot razpravo o janšizmu, o politični doktrini, ki demokracijo menja z vladavino ene stranke, ki meritokracijo menja z načelom Samo, da je naš in ki javni interes menja s polnjenjem lastnih žepov.   V Levici bomo seveda glasovali za razrešitev ministrice Pivec in še naprej delali vse, kar se da, da se razreši in odpravi tudi janšizem.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija − krščanski demokrati. Stališče bo predstavil Jožef Horvat.
Hvala za besedo, gospod predsednik Državnega zbora. Spoštovana gospa ministrica dr. Aleksandra Pivec, spoštovani kolegice in kolegi!  Poslanci Nove Slovenije, priznam, obžalujemo, da je na današnji izredni seji Državnega zbora tudi predlog za razrešitev dr. Aleksandre Pivec, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.   Nova Slovenija se nikoli ne žali vmešavati in se ne vmešava v interne zadeve katerekoli od političnih strank. Seveda smo tudi zelo občutljivi, če nam kdo od zunaj, ki niti ni naš volivec, pridiga o tem, kako naj urejamo naše interne zadeve. Nova Slovenija spoštuje odločitev organov stranke Desus, naših koalicijskih partnerjev, in posledično predlog predsednika Vlade, ki ga obravnavamo. Poslanci Nove Slovenije nimamo pomembnih pripomb ali kritik na delo, ki ga je opravljala dr. Aleksandra Pivec kot ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ko smo jo prvič videli na visokem političnem položaju, pa smo bili v opoziciji, smo rekli, lepo, dobrodošlo, še ena ženska v visoki slovenski politiki. Dr. Aleksandra Pivec večkrat ponosno pove, da je Prlečka. To ne pomeni, da pri svojem delovanju gleda oziroma da je gledala samo na rojstno Prlekijo, ampak na celotno Slovenijo. Ker je korenine pognala na podeželju, upamo, kot je malo prej tudi sama napovedala, da bo podeželje ostalo še naprej v njenem srcu in bo vse svoje potenciale usmerjala v razvoj podeželja, še posebej tistega na periferiji, tako vsaj pričakujemo. Podeželje na periferiji je v zadnjih nekaj letih premalo glasno in to se tudi vidi glede razvojnega stanja slovenske periferije in slovenskega podeželja.  Spoštovana gospa ministrica, za vaše dosedanje delo za slovenskega kmeta in kmečki živelj se vam v imenu Nove Slovenije iskreno zahvaljujem! V nadaljnjih prizadevanjih za slovenskega kmeta in slovensko podeželje vam pa iskreno želim veliko uspehov in osebnega zadovoljstva.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Stališče bo predstavila Maša Kociper.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana dr. Aleksandra Pivec!  Ne zgodi se velikokrat, da predsednik Vlade predlaga razrešitev svojega ministra oziroma ministrice. Doslej je Državni zbor ministre razrešil le v šestih primerih – štirikrat na predlog predsednika Vlade in dvakrat na podlagi interpelacije. Nikoli pa se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo, da bi predsednik Vlade razrešitev ministrice predlagal na zahtevo koalicijske stranke, ki je ministrico pripeljala v vlado. To je težko razumeti in, spoštovana ministrica, z malo razumevanja politike, bi nam današnjo sejo lahko prihranili. Gre očitno za popolno nerazumevanje delovanja našega političnega sistema. Dr. Aleksandra Pivec je postala ministrica zato in zgolj zato, ker jo je na to mesto predlagala ena od strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, in zaupanje te stranke je ministrica izgubila. To so dejstva. Dejstvo je tudi to, da po koalicijski pogodbi, ki jo je podpisal Desus z SDS in drugima dvema strankama, kvota Ministrstva za kmetijstvo pripada stranki Desus. To verjetno ni tako težko razumeti, zato se nam sklic te seje in vztrajanje na položaju do bridkega konca res ne zdi smiselno.  Ker pa smo že tukaj, bom še jaz v imenu SAB, ki se je podpisala tudi pod interpelacijo, navedla razloge, zakaj smo interpelacijo sopodpisali in kje vidimo razloge za razrešitev ministrice. Ministrica je po mnenju KPK dokazano kršila zakonodajo s področja integritete in preprečevanja korupcije. Spomnimo, ko je opravljala delo državne sekretarke na vladnem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in v času njenega ministrovanja na resorju za kmetijstvo, je po mnenju KPK trikrat kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. To je storila s tem, da KPK ni prijavila raziskovalnega dela v ZRS Bistra, Ptuj in je polog opravljanja politične funkcije sodelovala še v tem projektu. Komisija je zato izdala opozorilo. Dalje, za sodelovanje pri konkretnem projektu SRIPT je ministrica leta 2018 prejela 35 tisoč evrov bruto. Po ugotovitvah ne medijev, ne političnih nasprotnikov, ampak Ministrstva za gospodarstvo pa dela, za katerega je dobila veliko denarja, sploh ni v celoti opravila. Domnevno naj bi ministrica še kot državna sekretarka na vladnem uradu pomagala Turistično gostinski zbornici, da se vključi v projekt manjšin na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Pivčeva je sicer zanikala, da bi plačila izhajala iz tega naslova, vendar sum vsekakor obstaja. Letos poleti je ministrica – kot vsi vemo – v družbi svojih družinskih članov obiskala podjetje Vinakras, kjer je posnela promocijski video in nekaj fotografij, ter promovirala podjetje. Za ta delno zasebni obisk pa ni plačala računov, prav tako javnosti ni želela pojasniti finančne plati tega obiska. Šele mesec dni po izbruhu afere je poravnala stroške bivanja, ki jih je prvotno plačalo to podjetje. Dalje, na začetku junija letos je ministrica svojim strankarskim kolegom in županom urejala projekte ribiškega muzeja v Izoli, obisk je bil prvotno službene narave, si je ministrica podaljšala v kratek oddih zasebne narave. Po razkritju afere je trdila, da je šlo za delovni obisk. Iz razkritih računov za nočitve v hotelu Marina v Izoli pa je razvidno, da je šlo za hotelsko storitev za ministrico in njuna dva sinova. Račun je bil, in v tem je največji problem, kasneje večkrat popravljen, iz njega so izginile turistične takse, na koncu pa tudi vsa imena gostov, račun pa je poravnala kar Občina Izola. Ministrica pa se je iz izjave v izjavo bolj zapletala in se ujela v lastno zanko, ko nikoli ni znala dovolj ustrezno pojasniti prepletanje javnega in zasebnega ob njenih obiskih na Krasu in v Izoli. Ministrica bi se morala zavedati, da zasebnih stroškov ne morejo poravnati ne podjetja in ne občine, predvsem pa bi se morali zavedati, da je na predlog stranke Desus postala ministrica tako v vladi Marjana Šarca kot tudi kasneje v vladi Janeza Janše. In ko so ji najprej poslanci Desusa, nato pa še stranka, obrnili hrbet, bi, če bi sledila tistim, ki imajo nekaj političnega občutka, odstopila. Pa ni. Več kot tri mesece tako že spremljamo sago o ministrici, ki ji vsi želimo slabo, ona pa ni nič kriva in govori o likvidaciji in diskreditaciji. Mi v stranki SAB vam prav gotovo ne želimo nič slabega. Predsednik Vlade bi to agonijo seveda lahko prekinil že davno, pa je ni, saj mu zelo ustreza. Ustreza mu, da se vsi ukvarjajo z ministrico Pivec in stranko Desus, on pa mirno v ozadju našo državo spreminja v drugo republiko. Poseganje v medije, poseganje v pravosodje, čistke na policiji, kadrovske menjave, združevanje nadzornih inštitucij s ciljem njihove razgradnje in popolne podreditve in še bi lahko naštevala. In zato saga o ministrici traja tako dolgo, da je fokus drugje, ker nekomu tako ustreza. A danes se zgodba konča. Končno, bi lahko rekli.   In res res redko se zgodi, da se v Stranki Alenke Bratušek strinjamo s predlogi Janeza Janše. Danes se, zato bomo razrešitev kmetijske ministrice v Poslanski skupini SAB soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine stranke Desus predstavil gospod Franc Jurša.   Izvolite.
Podpredsednica, zahvaljujem se za besedo. Vse v dvorani prav lepo pozdravljam, to pomeni tudi dosedanjo ministrico gospo Pivčevo!   Poglejte, v stranki Desus, v Poslanski skupini Desus smo tri mesece govorili o temi, ki nam niti slučajno ni bila pri srcu. Vse to, kar se je dogajalo, ni bilo v korist niti stranki niti poslanske skupine, ampak drugega izhoda dejansko poslanci in tudi stranka nismo imeli. Ministrici oziroma predsednici stranke se je odpovedal svet stranke, ona je tudi odstopila in v vsakem primeru smo rekli, da je ne želimo tudi kot ministrice za kmetijstvo. Predvsem pa nas vesli, da je danes nek zaključek in upam, da bo takšen, kakršnega smo predlagali predsedniku Vlade tudi mi.   To, da nekateri nam očitajo strele v koleno, ki so se večkrat že ustrelili, pa lomastijo po naši stranki in poslanski skupini, to je praktično izkazano, da na nek način naj sami skrbijo o svojih problemih, drugim pa naj pustijo to, da sami rešujejo znotraj stranke oziroma poslanske skupine. Moram priznati, da nismo uspeli te zadeve reševati znotraj stranke, ampak je stvar šla v javnost. Mi se bomo danes oddaljili iz te dvorane, ne želimo več poslušati teh zadev, ker smo v teh treh mesecih dejansko povedali vse. Želimo bivši predsednici stranke in ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v nadaljnjem življenju vse dobro.
Hvala lepa.  S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu za razrešitev ministrice. Kot prva pa je želela besedo gospa ministrica.  Izvolite.
Aleksandra Pivec
Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci!  Dovolite, da izrazim svoje stališče na stališča poslanskih skupin.  V preteklem obdobju je bilo slišati številne očitke na račun moje politične integritete in domnevne koruptivnosti. Ob tem je zelo zanimivo, da je največ očitkov iz razprave bilo slišati s strani Liste Marjana Šarca, bivšega predsednika Vlade Republike Slovenije. Številni očitki so leteli na moja pretekla dejanja, ki so bila predmet medijskih diskreditacij že v času njegovega vodenja vlade. Od takrat do danes se na očitanih zgodbah ni zgodilo nič novega, pa vendar mi danes ob nespremenjenih dejstvih, ki jih je poznal že takrat, očita ta ista dejanja. Takratni predsednik Marjan Šarec se na vse navedene očitke takrat ni odzval oziroma je poudaril dejstvo, da nima na razpolago dovolj dokazov, da bi mi lahko karkoli očital. Kljub temu, da tudi danes nima nobenih novih dokazov ali pa vsaj meni ti niso znani in jih pozna zgolj on, mi ta ista dejanja očita danes. Pa naj razume, kdor more. Ob tem naj še dodam, da je bivši predsednik Vlade Marjan Šarec presodil, da na kmetijskem ministrstvu delam dobro, in da nima razlogov, da bi me iz te funkcije zaradi očitkov razrešil, danes pa zahteva točno to.  Glede očitkov o vprašanju moje integritete in koruptivnosti želim povedati sledeče. Nisem in ne zanikam, da so me gostitelji na mojih službenih obiskih kdaj tudi pogostili. Ob dejstvu, da je predsednik KPK ob najavi začetka preiskave po mojih primerih izpostavil, da je lahko koruptivno dejanje že pogostitev s kavo, pa se poraja veliko vprašanje. Ali se morda mnogi od vas tukaj prisotnih in številni drugi ne čutite odgovorne, da ste se tudi sami že kdaj znašli na meji koruptivnosti in vprašanja vaše integritete? In tukaj bi lahko ravnali po principu Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha. Danes in v preteklih mesecih ste mnogi že metali kamenje v mene, pa naj zdaj vstane tisti, ki se čuti, da je brez greha, in to javno jasno in glasno pove. Ali se vam zdi prav, da se ta država in KPK v prvi vrsti ukvarja s korupcijo s kavami, sendviči, kosili in nočitvami, po drugi strani pa popolnoma prezre sistemsko korupcijo, ki gre že pri posameznikih v desetine milijonov, na ravni države pa v milijarde? Ne vem, ali sem samo v zadnjem mesecu spregledala ali pa dejansko ni bilo odziva te iste komisije na odpisovanje milijonskih dolgov in opozarjanje in problem sistemske korupcije, povezane s krajami državnega premoženja? Če so se ti primeri odprli pa prav gotovo niso bili tako pompozno medijsko najavljeni kot preiskava mojega primera.   Očitate mi nošenje sponzorske majice z napisom kmetijskega podjetja. Res sem jo nosila. Nosila sem jo takrat in nosilo sem jo še veliko večkrat. Nosila sem majice mnogih kmetijskih, gozdarskih in drugih podjetij, ki so deležniki resorja, ki ga vodim. Nosila sem majice mnogih kmetov, društev in zvez kmečkih žena, ekoloških kmetov. In nisem jih nosila zaradi koruptivnosti ali možnosti dajati jim privilegije, nosila sem jih s ponosom in spoštovanjem ter veliko mero hvaležnosti do vseh tistih, ki se v naši državi trudijo za to, da imamo pridelano zdravo lokalno hrano in obdelan naš podeželski prostor. In sedaj je čas, da sodijo pristojni, ali sem zaradi tega izvajala sporna dejanja po vprašanju integritete in koruptivnosti.   Težko je razumeti, da so v preteklih mesecih veliko napora za mojo razrešitev oziroma interpelacijo izvedli tudi v stranki Socialnih demokratov. To je stranka, katere minister in hkrati predsednik stranke je sedem let v treh vladah vodil resor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Upam si trditi, da je med bivšim ministrom Židanom in mano kar nekaj pomembnih razlik, kar se kaže tudi v rezultatih dela. Če sem sama že v uvodnem nagovoru izpostavila nekaj od naših dosežkov, preostale bom v nadaljevanju, lahko pri kolegu Židanu izpostavim druge vrste dosežkov, kot so: zadnja, sicer za medije obrobna tema, izgubljene tožbe o zadevi Teran, kjer je bil argument, da je krivdo za izgubo tožbe iskati predvsem v politični odločitvi sodišča, na katero naj bi vplivala hrvaška politika, se seveda poraja vprašanje, ali je bila pri tem slovenska politika oziroma pomanjkanje političnega vpliva in lobiranja izjemno slaba in zato neuspešna, ali so bili argumenti v tožbi zelo slabi. Ob tem si ne znam in ne morem predstavljati medijske zgodbe in napadov v primeru, da bi se to tožbo vlagalo in izgubilo v času mojega vodenja resorja. Najbrž bi bil potem razlog za interpelacijo ravno ta. Tako pa je zgodba, ki pomeni precejšnjo škodo za slovenski vinarski sektor in konkurenčnost naših pridelovalcev terana, nemudoma potihnila, rešitev za nastalo situacijo pa sedaj išče naša ekipa. Prav tako se sedaj iščejo rešitve, kako bi se Slovenija izognila vračilu sredstev v vrednosti približno 5 milijonov evrov za dodelitev plačilnih pravic, ki so bile v obdobju med leti 2016 in 2018 neopravičeno izplačane zaradi pomanjkljive ali sploh neobstoječe definicije aktivnega kmeta v Zakonu o kmetijstvu. V primeru neuspešne konciliacije bo Slovenija Evropski komisiji morala ta sredstva vrniti ali jih bo celo morala zahtevati od kmetov. Prav tako smo sedaj v okviru sprememb Zakona o kmetijstvu vnesli definicijo aktivnega kmeta ter popravili napako iz preteklosti. Tudi ni potrebno biti velik poznavalec gozdarstva, da veš, da je stranka SD ob podpori določenih posameznikov iz stranke Desus na ključne položaje v gozdarstvu uspešno namestila svoje kadre in tako privatizirala celotno področje. Tudi ni zanemarljivo dejstvo, da se v tistem času ni dajalo nobene pozornosti na sistemsko korupcijo, ki se je že ves čas zaznavala in so na njo postavljali številni posamezniki. Tudi študija vrednotenja slovenske kmetijske politike v obdobju 2015−2020 kaže zaskrbljujoče rezultate ciljne usmerjenosti porabe sredstev in slabega načrtovanja ukrepov kmetijske politike iz preteklega obdobja in zelo jasno izpostavlja vsa področja, na katerih je Slovenija delala napačne korake ter tako pripeljala do nezavidljivega stanja, ki ga z bistvenimi spremembami v prihodnji strategiji razvoja kmetijstva moramo popraviti. Zato pa bodo potrebne velike spremembe, ki se bodo morale zgoditi v izjemno kratkem času, če bomo želeli, da slovensko kmetijstvo ne doživi popolnega kolapsa. Spremembe pa bodo žal najbolj boleče in občutne za kmete, ki na kreiranje politik niso imeli velikega vpliva.   Žal mi je, da poslanec Matjaž Han, ki se je na terenu izjemno vključil v aktivnosti za mojo odstranitev iz političnega prostora in pri tem prevozil celotno Slovenijo, ob obiskih na terenu ni izkoristil tudi priložnosti in obiskal gorskih in gozdarskih kmetij, kmetij, ki delujejo na območju z omejenimi dejavniki, in drugih problemskih podeželskih območij, da bi mu kmetje lahko sami predstavili rezultate v času vodenja resorja iz njihove strani. Verjetno se ne bi navdušil nad primerjavami tistih rezultatov z rezultati našega dvoletnega obdobja.   V Stranki Alene Bratušek se pridružujete razumevanju korupcije v mojem primeru. Pri tem je izredno zanimivo, da se v tem kontekstu nikoli ne obravnava bančne luknje, ki je bila aktualna ravno v času vodenja vlade s strani predsednice stranke. Številni primeri, ki so se zgodili v DUTB, tudi niso bili deležni nikakršne obravnave, še manj epiloga. Tudi poizkus inovativnega kadrovanja na področju energetike bi bil vreden tovrstne obravnave, toda ne, tudi za stranko SAB je ključni primer obravnave korupcije s pogostitvijo ministrice na terenskem obisku.   Izjave poslance stranke Levica seveda niso presenečenje. Moram pa priznati, da na terenu v stiku s podeželjem nikoli nisem zaznala, da bi kdorkoli kadarkoli govoril o kakršnikoli predlogih stranke Levica, ki bi se nanašali na kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrano. Večkrat pa sem lahko slišala komentarje, da je percepcija razumevanja kmetijstva iz udobnega fotelja stanovanja v mestu popolnoma skregana z realnostjo na terenu podeželskih območij tako na področju predelave hrane in pogojev za to kakor tudi na področju iskanja ravnovesja med kmetijstvom, naravovarstvom ter zaščito živali. Primarna vloga kmetijstva je namreč še vedno skrb za zagotavljanje prehranske varnosti in iskanje kompromisov med varstvom narave in živali. V Stranki Levica je pa tako problem odstrela enega volka pojmovan kot zločin, pokol črede ovac pa je za njih naravni proces, s katerim se kmet pač mora sprijazniti.   Desus nam je danes predstavil učno uro o korupciji, integriteti in politični korektnosti. Poslanci stranke so že v času mojega odstranjevanja z vrha stranke Desus pokazali svoje razumevanje demokratičnih načel, spoštovanja pravnih norm in dostojanstva posameznika, ki temelji na načelu Za dosego cilja je dovoljeno uporabiti vsa sredstva. Lahko sem vesela, da živimo v letu 2020, kajti če bi bili v srednjem veku, bi me najbrž že čakala grmada. Pri vseh teh kompetencah, ki so jih pokazali in uporabili, pa je le zaznati nekaj pomanjkljivosti, kot je na primer nepoznavanje prostorske zakonodaje in njena implementacija v prakso. Ne ravno pohvale vredna kompetenca pa je tudi velika poslušnost in sledenje navodilom oziroma interesom drugih strank.   Moja poslušnost je druge vrste, vedno sem poslušala in prisluhnila potrebam ljudi na terenu ter jih skušala vnašati v svoje predloge, strategije in odločitve, s katerimi smo kreirali politiko kmetijskega resorja. Zato dovolite, da vam v nadaljevanju izpostavim poleg že uvodoma naštetih še nekatere najpomembnejše rezultate našega dvoletnega dela.   Na področju kmetijstva smo na podlagi temeljite analize stanja pripravili ključen strateški dokument Resolucije z usmeritvami nadaljnjega razvoja kmetijstva v Sloveniji po letu 2021. Skupaj z ostalimi resorji smo ob pripravi podlag za črpanje sredstev iz Sklada za razvoj in okrevanje identificirali ključne strateške projekte, ki bodo prispevali k dolgoročnemu razvoju sektorja kmetijstva, hrane in gozdarstva. Pripravili smo 20 ključnih projektov v skupni vrednosti nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Na ministrstvu potekajo intenzivne priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike 2021−2027. Pripravili smo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu, ki vključuje tri pomembne spremembe: debirokratizacijo in poenostavitve administrativnih postopkov v kmetijstvu, definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva, definiramo nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano in predvidimo tudi sankcije za njih. Z učinkovitimi ukrepi kmetijske politike je bil v času dveh let našega mandata dosežen najvišji faktorski dohodek v kmetijstvu doslej. Dvignila se je samooskrba na dveh izrazito deficitarnih področjih, prašičereje in zelenjave, ki je v letu 2019 narasla na najvišjo raven doslej. Dosežen je bil tudi zgodovinski dogovor za nadaljnji strateški razvoj prašičereje za dvig samooskrbe. Usmerjali smo v ekološko kmetijstvo, povečali odstotek kmetijskih gospodarstev, ki se vključujejo v sistem kontrol ekološkega kmetovanja, za 5 % in površino ekoloških zemljišč za 3,6 %. Zakon o kmetijskih zemljiščih vključuje tudi vzpostavitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč in s tem varovanja naravnega vira, ključnega za pridelavo hrane. Dvig stopnje sofinanciranja za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva smo dvignili na 50 % za rastlinsko pridelavo ter 30 % za zavarovanje živali pred boleznimi. Pripravljene so tudi podlage za vzpostavitev vzajemnega sklada za zmanjšanje tveganj pred katastrofičnimi dogodki v kmetijstvu. V času epidemije covid smo sprejeli številne ukrepe v pomoč kmetijskim sektorjem. Na področju gozdarstva in lovstva smo z imenovanjem nove pogajalske skupine na evropski ravni uspeli s strokovnimi argumenti dvigniti dovoljen letni posek in že določenih 3,5 milijona kubičnih metrov na 6,2 milijona kubičnih metrov. S tem smo slovensko gozdarstvo in lesno industrijo ter slovenskega kmeta rešili pred zlomom, ki bi lahko nastal zaradi tako drastičnega zmanjšanja obsega poseka. Po vetrolomu oktobra 2018 smo izvedli večinski del sanacije gozdov ter s spremembo programa Razvoja podeželja omogočili sofinanciranje sanacije tudi za zasebne gozdove. Pripravili smo predloge predpisov, ki omogočajo učinkovitejšo sanacijo gozdov po naravnih ujmah. Tako se zagotavlja hitrejše in učinkovitejše izvajanje sanitarne sečnje in drugih varstvenih del. Vzpostavljamo sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. V podporo lastnikom gozdov je sedaj na voljo brezplačni spletni sistem mojgozdar.si, ki omogoča iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih. Upravljanje z zavarovanimi živalskimi vrstami je sicer v domeni Ministrstva za okolje in prostor, vendar je Ministrstvo za kmetijstvo na tem področju prepoznalo predvsem stisko ljudi na podeželju in se zato aktivno vključevalo tudi v reševanje te problematike. Z novelo Zakona o divjadi in lovstvu smo prvič v samostojni Sloveniji zamejskim Slovencem omogočili pridobitev slovenskega lovskega izpita in lovske izkaznice. Ponovno preučujemo upravičenost delovanja lovišč s posebnim namenom, ki so v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi vedno večjega obsega gozdov, z njim pa tudi obremenitev in kršitev povezanih s tem, smo na ministrstvu prepoznali stisko lastnikov gozdov in zagnali aktivnosti za vzpostavitev gorskega gozdnega nadzora z gozdarskimi nadzorniki. Začeli smo z vzpostavljanjem pogojev za razvoj gozdnega turizma, ki bo v sozvočju z obiskovalci in lastniki gozdov in bo omogočil dodatna sredstva za ohranitev in razvoj slovenskih kmetij, tudi z vzpostavitvijo legalnih kolesarskih, jahalnih poti ter druge infrastrukture v gozdovih. V okviru programa NextGen predlagamo digitalizacijo gozdarstva, ki bo omogočila sledenje od drevesa do izdelka in s tem močno zmanjšala nezakonite sečnje in nezakoniti trg gozdno-lesnih sortimentov ter neupravičeno bogatenje posamezniku. Leta 2019 smo ustanovili Direktorat za hrano in ribištvo. Na direktoratu namenjamo veliko pozornost odpravi nepoštenih poslovnih praks v verigi preskrbe hrano, zato smo zagotovili dva nadzornika, ki skrbita za pregled in ukrepanje primerov izvajanja nepoštenih poslovnih praks. Sektor prašičereje je na sejmu Agra 2019 po dolgotrajnih pogajanjih na našo pobudo in z mediacijo podpisal sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitve celotne verige oskrbe s prašičjim mesom in zagonom sheme Izbrana kakovost Slovenije. Uspešno črpamo sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ker so bili doseženi vsi mejniki, smo zato prejeli še dodatna sredstva iz naslova Rezerve za uspešnost. Jeseni 2019 smo prvič izvedli generično promocijo shem kakovosti s poudarkom na eko in izbrani kakovosti. Pomladi pa smo prvič lansirali tudi generično promocijo ekološke sheme. Pripravili smo že osnutek operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Prvič v zgodovini Slovenije pa je pripravljena tudi strategija za manj izgub in odpadne hrane.   Spoštovani! Predstavila sem vam le nekaj najpomembnejših aktivnosti in rezultatov našega dvoletnega dela na ministrstvu. Vsak objektiven poslušalec lahko ugotovi, da je v dveh letih bilo opravljenega veliko dela, ki je predvsem kmetom, gozdarjev, ribičem, čebelarjem, lovcem, podjetnikov in skrbnikom urejenega podeželja bilo v pomoč pri opravljanju njihovega dela in truda, ki ga vlagajo v skrb za zagotavljanje prehranske varnosti in urejenega podeželskega prostora. Objektivni poslušalec bi tudi ugotovil, da se je večina politične javnosti do sektorja v preteklosti obnašala mačehovsko in premalo zainteresirano ter s tem razvrednotila ugled kmetijstva in kmeta. Na osnovi odzivov s terena pa vem, da moje delo in delo moje ekipe cenijo tisti, ki jim je naša pozornost bila namenjena.   Spoštovani poslanke in poslanci! Vem, da ste med vami mnogi tudi objektivni in znate ceniti rezultate našega dela, in vem, da ste se danes znašli pred zahtevno odločitvijo, ko se boste morali zaradi političnih kalkulacij odločiti drugače, kot vam narekuje vaša vest. Ker vas na očeh javnosti ne želim postaviti v položaj, ko morate spregledati dobro delo in se odločiti drugače zaradi političnega dogovora, sem sprejela odločitev, da podam svojo nepreklicno odstopno izjavo z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Iz tega mesta odstopam, ker ne želim, da mi z glasovanjem sodi politika, ki ne sprejema posameznikov, ki si prizadevajo delati v dobro ljudi in ne političnih elit ali posameznikov.   Hkrati se vsem kmetov, ribičem in gozdarjem opravičujem, da na takšen način zapuščam njih in resor, za katerega sem delala s spoštovanjem, predano in odgovorno. Hkrati naslavljam prošnjo na vse prihodnje odločevalce in oblikovalce politik, da po poti, ki smo jo začeli in utirili tako pomembnemu resorju, in s tem kmetu, gozdarju in ribiču ponovno vrnete ugled, veljavo in zasluženo mesto, ki mu v političnem prostoru in družbi pripada.   Iskreno se zahvaljujem predsedniku Vlade in ministrski ekipi za vso podporo in tvorno sodelovanje v teh zahtevnih trenutkih ne le Slovenije, ampak sveta. To je bilo moje delo v tretji vladi in mirno lahko povem, da je bilo delo te vlade najbolj uspešno in učinkovito, kar dokazujejo tudi naši doseženi rezultati.   Očitno v Poslanski skupini Desus ni bil zadosten moj odstop iz funkcije predsednike stranke, zato so iskali nadaljnje možnosti za mojo odstranitev iz političnega prostora z današnjim predlogom razrešitve. Kljub temu da smo v Vladi uspešno izpolnjevali tudi koalicijske zaveze, ki izhajajo iz programa stranke in v manj kot pol leta med drugim dosegli ustanovitev Urada za demografijo ter zagotovitev sredstev iz proračuna za njegovo delovanje, po večletnih prizadevanjih stranke smo v zaključno fazo sprejema pripeljali tudi Zakon o demografskem skladu, zagotovili izredno uskladitev pokojnin za 2 %, brez upoštevanja gospodarske rasti, tudi to ni bil dovolj dober rezultat, ki ga je vredno ceniti. In kljub temu da sem odstopila kot predsednica stranke in sedaj kot ministrica, se v stranki še naprej ukvarjajo z onemogočitvijo moje kandidature za predsednico na prihodnjem kongresu stranke, kljub temu da za to še vedno obstaja podpora terena in kljub temu da so z dosedanjimi dejanji že pripeljali do tega, da so številni odbori in posamezniki že pripravili svoje odstopne izjave iz stranke, kar vodi do popolnega razpada le-te. Sedaj se išče še možnosti za mojo izključitev iz stranke Desus. Ta trud vam, dragi poslanci, želim prihraniti in vam sama izročam svojo izstopno izjavo iz stranke Desus z današnjim dnem.   V politiko sem vstopila z iskrenimi in poštenimi nameni delati dobro za vse ljudi, ki si zaradi njihovega sedanjega in preteklega dela zaslužijo spoštovanje in dostojno življenje, za ljudi, ki imajo pogum in jim ni vseeno za prihodnost naše države Slovenije. Zato obljubim, da se z današnjim dnem moja politična pot ne zaključuje, ampak odpira nova vrata, skozi katera stopam na nove poti, kjer se bo lahko delalo dobro in pošteno v dobro ljudi in države ter bo to predstavljalo alternativo politiki, ki so ji pomembni lastni interesi, zaščita določenih elit in medsebojna obračunavanja.   Dragi Slovenke in Slovenci, prihodnost je vedno na strani odločnih in pogumnih. Torej je prihodnost na naši strani. Zato pogumno in odločno stopamo vanjo!
Hvala lepa.  Ker je v skladu z 261. členom Poslovnika dolžna ministrica najprej pisno obvestiti o svojem odstopu predsednika Vlade, nato pa predsednik Vlade pisno obvestiti o odstopu ministrice Državni zbor, ugotavljam, da do tega trenutka tega pisnega obvestila še nimamo, tako da nadaljujemo sejo in z razpravo poslank in poslancev. Kot prvi dobi besedo gospod Jani Möderndorfer.  Izvolite.
Hvala lepa.   Moram reči, da sem malo presenečen, glede na to, da smo se zadnji teden ukvarjali samo z enim vprašanjem, ne to, ali boste še ministrica ali ne, ampak kdaj in na kakšen način pravzaprav boste odstopili. In temu primerno bom tudi namenil svojo razpravo.   Glede na to, da ste v svojem zaključnem nagovoru omenili, da je šlo za vašo odstranitev in za vašo likvidacijo, moram reči, da sem malce razočaran. Sam osebno moram reči, da sem bil z vami dvakrat v neposrednem stiku. Zakaj to pripovedujem? Zaradi tega, ker bi rad ocenil tudi to, kar pravzaprav vi sami razlagate. Enkrat smo se pogovarjali o tem zakonu, kako pravzaprav urediti vprašanje o živalih, glede čutečih živali, če se spomnite, in drugič, ko sem vam postavljal poslansko vprašanje, kjer smo ugotavljali, kako je z enakopravnostjo nastopanja vina na Slovenskem, posplošeno rečno. Ampak tisto, ker je za mene bolj pomembno, pa je, da sem bil ob sami nastali aferi prvič povprašan za medije, kaj si mislim o nastali situaciji. Sami veste in verjamem, da ste to spremljali, sem jasno povedal nekaj, kar bom ponovil. Vsakdo od politikov, poslancev, ministrov ali funkcionarjev, ki opravljajo javno funkcijo, vedno lahko pride v kolizijo interesov ali v situacijo, ko pravzaprav mora položiti račune na mizo. In verjamem, da je ta meja včasih zelo tanka in temu primerno sem tudi povedal, da verjamem, da bo ministrica že naslednji dan takoj položila vse račune na mizo in to zgodbo tudi zaprla. Žal se to ni zgodilo. Štirinajst dni kasneje so me ponovno vprašali, ker se je ta saga dobesedno iz dneva v dan nadaljevala, in to so bila osrednja poročila, praktično vsa poročila so se začela z tem dogodkom, se povedal naslednji stavek, da seveda glede na to, da se to vprašanje ni razčistilo in da obstaja velik dvom v zraku in se zapleta iz dneva v dan situacija, verjamem, da je pravzaprav vaša pot že politično zdavnaj končana in da ste v resnici politično mrtvi. Zato se jaz danes pravzaprav sprašujem, ali ste res oseba, za katero je bila namenjena, tako kot sami pravite, likvidacija, ali ste v resnici kolateralna škoda te vlade. Ker nekomu je pravzaprav ustrezalo, da se je ta saga vlekla štiri mesece in še nekaj. Štiri mesece smo morali poslušati in se ukvarjati v bistvu z vašim odhodom, namesto da bi se danes, konkretno danes, namesto tega pravzaprav raje ukvarjali z javnim zdravstvenim sistemom, ki je za mene ta hip bolj pomembno vprašanje, kako bo se razvijalo in odvijalo v slovenskem prostoru. Bistveno bolj pomembno bi bilo, da bi se vprašali tisto, kar se je zgodilo s to situacijo, da smo še enkrat potrdili tudi v Evropi in v svetu, da pravzaprav nismo demokratično politično dozoreli. To je v bistvu tisto, kar bi nas pravzaprav bolj moralo skrbeti, kot je vprašanje, ali vi danes odhajate ali ne. Ministri so pač samo tisti vojaki vsakokratnega predsednika Vlade, ki prihajajo in odhajajo in opravljajo in nenazadnje tudi za to osrednjo govornico v parlamentu prisežejo, da bodo delali v dobrobit Republiki Sloveniji. Zato seveda so za mene vse puščice pravzaprav usmerjene v predsednika Vlade. Zakaj ni odreagiral takoj? Mi smo že pravzaprav imeli eno podobno situacijo, če se spomnite. Nenazadnje je na podoben način moral oditi tudi Janez Janša z afero Depala vas. Njemu seveda takrat to ni bilo toliko pomembno, ampak jaz sem mislil in bil prepričan, da se je vsaj v vseh teh letih glede na to, da je to tako stara zgodba izpred mnogih let, da se je on naučil, da mora ukrepati takoj, tako kot je takrat ukrepal Janez Drnovšek. Pa temu ni bilo tako. V bistvu je bil tiho in čakal in čakal, da se zgodba razvije. Marsikdo lahko danes, ko se odpirajo teme, zakaj pravzaprav niste bili predlagani že s strani predsednika Vlade Šarca že v takratni vladi za razrešitev, ko se je pravzaprav pojavila prva afera. Sami dobro veste in sam lahko, kot smo brali v javnih medijih, ugotovim, da ste takrat celo ponudili odstop predsedniku Vlade, če bo treba seveda, da odidete. Vendar glede na to, da se je v občilih jasno pokazalo, da pravzaprav je dobil zagotovila od ministra Počivalška, da pravzaprav ste kolateralna žrtev in da bo narejeno poročilo, katerega, mimogrede, še danes nihče ni videl, vsaj Državni zbor ne, kaj je s tem poročilom in kaj je dejansko bilo res in kaj ne, je seveda resen problem, da v zraku visijo določena bremena, s katerimi se pravzaprav nekateri vsakokrat, kljub temu da ste imeli namen nekaj dobrega narediti na področju, na katerem ste bili ministrica, je vprašanje, ali bi sploh lahko opravljali to funkcijo.   In nenazadnje tisto, kar je za mene bolj pomembno, pa je, koliko časa in kakšno parlamentarno prakso bomo ustvarili tudi za prihodnje ministre. Sam osebno moram reči, da sem pravzaprav v bistvu malo razočaran, predvsem zaradi tega, ker, tako kot sem rekel, nismo politično dozoreli. Nekateri odstopijo ob skakanju v bazen s polno pene naslednji dan, nekateri zaradi tega, ker so spili deci ali dva preveč, drugi pa pravzaprav iščemo razloge zaradi tega, da seveda se obstane v političnem prostoru na takšen ali drugačen način, za vsako ceno, prepričani, da je temu edino tako prav. Smo pa danes dobili eno vrsto prakse, da pravzaprav na nek način strankarsko politično življenje selimo v parlament, v smislu, da se moramo zdaj vse parlamentarne stranke ukvarjati s problemi ene politične stranke. Še danes v vašem, tako rekoč, poslovilnem govoru ste omenil in omenjali, da boste izstopil iz politične stranke. Koga to zanima v tem parlamentu od drugih političnih strank? Nikogar. Prav nikogar. Če ste imela ta namen to naredit, naredite to tako, kot to naredijo vsi – napišite pismo ali pa jim povejte osebno, ampak to povejte v njihovem krogu. In to je tisto, kar seveda pravim, da nismo dozoreli, ko govorimo o politični demokraciji oziroma kulturi, ki bi jo moral v bistvu brez kakršnegakoli prav posebnega postopka ponotranjit vsak posebej.   Ni slučaj, ali veste, ni slučaj, da etičnega kodeksa tudi v parlamentu ni podprla SDS, ker so vedel, da se slej ko prej lahko zahakljajo v problem, ki ga etični kodeks navaja. To je seveda ta konstantni problem, ki ga imamo, kadarkoli govorimo o stvareh, ki so na videz nepomembne. Veste, tudi recimo vprašanje, ki ga danes dobivam po elektronski pošti od posameznikov, državljanov, in rečejo: »Je 400 evrov tista vsota, zaradi katere mora odstopit minister?« Zato jaz danes javno sprašujem, retorično seveda, ker ne pričakujem nobenega odgovora, prav pa je, da vsak sam sebi govori: »Je 1 evro meja, je 400 evrov meja, je tisoč evrov meja, 20 tisoč evrov ali šele milijon evrov?« Ker za nekatere nekaj milijonov evrov ni meja, če me razumete, kaj hočem povedat. In, ni vprašanje rezin pršuta, kot ste cinično omenili v svojem nagovoru. Je vprašanje preprosto nekega odnosa, ali s tem bremenom lahko še kvalitetno opravljaš delo ministra, z vsemi poštenimi nameni, kot jih imate in jih izražate v svojem nagovoru. Jaz vam lahko verjamem. Ampak ne verjamem, da bi zdržal vsakokratni pritisk, kadarkoli bi se kaj zapletlo, bi takoj dobil nazaj rezino pršuta. To je ta problem, zaradi katerega v nekih razvitih demokracijah preprosto ne razmišljajo o tem, ali so štiri rezine še meja, ko se odstopi ali ne.   Jaz ne bom razpravljal o podrobnostih, ker pravzaprav ste že odstopili in s tem v bistvu naredil rez čez to vprašanje. Vprašanje pa je, če bomo seveda doživeli pošto in obvestilo, ker tudi ta parlament je v tem mandatu doživel, da niti obvestila o odstopu ni prejel, in smo v nekem svojevrstnem zapletu. Vi boste odstopili, mogoče predsednik Vlade ne bo niti poslal pošte spet v parlament, da ste vi odstopili, in bomo imel resen problem, ker vi boste de facto tako kot Hojs še vedno ministrica, pa kljub temu, da ste tu javno odstopil. To je problem te vlade in predvsem problem predsednika Vlade, ki je prvi in edini, ki je odgovoren za to vlado. In to sramoto doživljamo v tem mandatu. Jaz vem, da bodo na mene na tisti strani vsi jezni, ker bodo govoril o dobrobiti države pa koliko dobrega so naredil, korona in bojujejo se za ne vem kakšne pravice, ampak problem je v podrobnostih, veste. In ne pozabiti, ljudje niso še nikoli odstopil zaradi 20 milijonov evrov, ampak vedno zaradi malenkosti, o katerih vi danes razlagate, da je to nepomembno vprašanje. In kljub temu ste na koncu ocenili, da je de facto sramotno dejanje, da še opozicija glasuje za vašo razrešitev. Hvala bogu, ste in imate še kanček ponosa, da ste to potezo naredili sami. Ali bo obdržala, obveljala, pa še ne vem. Moram dočakati. Ker pri tem predsedniku Vlade se vse spreminja, mogoče bo pa med tvitom zdaj spet znova sporočil, da se je kaj spremenilo ali pa kakšno novo ugotovitev.   Sam osebno bi vam lahko rekel hvala, pa ne za vaše delo, ker to je bila vaša dolžnost, saj ste bili tudi plačani za to, tako kot smo mi vsi, da opravljamo to funkcijo, ki jo opravljamo. Ampak hvala predvsem zaradi ene druge stvari, da ste potegnili tisto črto, ki bi jo morali potegniti v resnici že pred štirimi meseci in če ste iskreno mislili na dobrobit Republike Slovenije, olajšati tej vladi, ki se vam danes sicer patetično zahvaljuje za vaše delo in jim je nerodno kaj več povedati kot samo to, da pač spoštujejo sporočilo predsednika Vlade. V resnici ste kolateralna žrtev svojega predsednika, ki ga še vedno častite. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednja razpravljalka je gospa Violeta Tomić, pripravi se gospa Lidija Divjak Mirnik.  Izvolite.
Hvala, podpredsednica.  Jaz sem upala, da nam bo ta del prihranjen, glede na to, da je ministrica odstopila, in se tudi nisem mislila prijaviti k razpravi. Vendar, kar me je res zmotilo, me je, da je ministrica Pivčeva ponotranjila ta princip, ki ga po navadi uporablja SDS − kot vidim, ima tudi kar naprej prišepetovalce − in napada vse povprek. Napad je najboljša obramba. Vidite, to me pa zmoti. Kajti odstopate zdaj vi, interpelacija pač ni bila potrebna. Vsi smo vam bili krivi, v redu. Lahko vam rečem, kar se tiče Levice, in pravite, da v luft skačemo zaradi enega ustreljenega volka, ne vidimo pa črede poklanih ovac, ne bo držalo, ministrica. Jaz sem bila v prejšnjem mandatu, ko vas še ni bilo na Ministrstvu za kmetijstvo, podpredsednica Odbora za kmetijstvo, ogromno smo naredili. In sodelovala sem pri Zakonu o slovenskih državnih gozdovih, ogromno smo govorili o podlubnikih. Vi se obnašate, kot da se je svet z vami začel, in res ste neskončno arogantni. In to vam jaz osebno zamerim. Kajti, a veste, da nekdo popolnoma ne vidi nobenih napak, ni samokritičen, ne prizna ničesar in potem kar opleta, kako so vsi drugi pa nič, to pa malo težko pogoltnem. In bila sem kritična do gospoda Židana, vendar ali je gospod Ficko, direktor Slovenskih državnih gozdov, član SD ali Desusa, vas sprašujem. Slovenski državni gozdovi so dobili bianco menico za 20 milijonov evrov, to so slovenski državni gozdovi, kjer si je gospod Ficko pod parolo Da jaz enkrat pridem v nebesa gradil vile in najemal poslovne avtomobile. Osebno jaz, pa kritizirate Levico, sem pričakovala, da ga bosta Računsko sodišče in KPK vzela pod drobnogled. Na moje poslansko vprašanje, zakaj niste izpolnili zakonske obveze po lesnopredelovalnih obratih, ki so bili znotraj Zakona o SiDG, saj bianco menica za 20 milijonov ni prišla zato, da se bo Ficko vozil v lepih avtomobilih, ste mi odgovorili, da so raziskave pokazale, da se pri nas predelovanje lesa ne splača. A smo mi edina država na tem svetu, ki se ji bolj splača hlodovino izvažati in uvažati polizdelke ali izdelke? Ne vem, kdo vam te neodvisne raziskave dela.   Skratka, gospa Pivec, vi dejansko, kot so moji predhodniki že povedali, ste simptom te vlade. Kajti po vseh Počivalških, kjer so bile razkrite korupcijske afere, pa je ostal, po Hojsu, ki je sam odstopil, pa je ostal, po gospodu Vizjaku, ki kot minister za okolje slučajno dela bolj za gospodarske ekološko sporne projekte in slučajno kupi Petrolove delnice, ki zrastejo čez noč, ste tukaj vi, pa saj vam človek ne bi zameril, mislim, tistih par rezin pršuta, kakor pravite, in pravite, da naj vrže kamen prvi tisti, ki je brez greha. Ne gre za to, gre za vaš način, kako ste skrivali, kako ste potvarjali dejstva in ni prav. Meni se osebno smilijo … /oglašanje iz dvorane/ Spet napotki iz SDS. Meni se osebno smilijo vaši otroci, ki so bili kolateralna škoda vaših napak, ampak otrok se ne jemlje s sabo, predvsem pa ne na promocijske videe. In veste, promocijski video ni zastonj, smo že snemali marsikaj in vemo, da to delajo agencije in da ni to nošenje majice na enem obisku. V glavnem, veste, ko ste drugič kandidirali za ministrico v tem istem mandatu, prvič ste bili v Šarčevi vladi, smo poslanci Levice izpostavili, da nekako ministrstvo pod vašim vodstvom ni delalo nič, pa še to zelo počasi. Mi res nismo obravnavali nobenega zakona, smo bili pa priča enim čudnim kadrovskim potezam in poskusu razbitja Inšpektorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. To, veste tudi takrat smo si zapomnili in videli, da enostavno ne gre. Zdaj ta aroganca do medijev in svojih članov, ne vem čemu služi. Kajti če dobite nezaupnice Desusa in poslancev, potem ne vem, kako lahko vendarle vztrajate, da so krivi v Desusu. Mislim, da nekdo kot predsednik ene stranke mora predvsem ščiti interese svoje stranke in ne svoje interese proti tem. Ne bom se sploh v to spuščala, v vaše načrte in to, ker to res ni moje delo. Spomnim se hearinga, ko ste nam prinesli poročilo o stanju kmetijstva, po dveh letih, skoraj, svojega ministrovanja, dobili smo prosojnice, dobili smo tiskano izdajo in govorili ste eno in isto. In ko sem proceduralno opozorila, da nam trikrat isto govorite, mislim, nismo pa spet toliko debilni, in nam jemljete dragoceni čas za vprašanja poslank in poslancev, kjer bi vas lahko kaj vprašali in nas nekako kredibilno potrdili, od takratnega predsedujočega nisem dobila proceduralnega in možnosti in je bilo pač kršenje poslovnika, ampak eni to lahko. Vodenje ministrstva niso samo piar akcije. Luštno je hoditi okrog obiskovat vinarje, obiskovati pršutarne in kogarkoli, vendar delo ministra je predvsem drugje. Pravite, delali ste za male ljudi. Ali sploh veste, kako živijo mali ljudje? V projektu SRIPT ste dobili 35 tisoč evrov, o tem smo že govorili, pa ste rekli, to je samo 35 tisoč. In sem vas spomnila, da en samozaposlen v kulturi lahko zasluži na leto 19 tisoč in še nekaj evrov na leto, če naj bi dobil pravico do plačila prispevkov. Vi ste poleg plače dobili 35 tisoč evrov, v redu, ampak o tem niste obvestili svojega nadrejenega, takratnega ministra Žmavca, niti ste, kot smo pozneje zvedli, kaj naredili za to. In takrat že bi se lahko zamislili in rekli, to pa res ni najboljše. Kar je najbolj zanimivo, je vaša domnevna prijateljica Klavdija Perger, tista nekdanja poslanka SMC, ki je prišla z obljubami o etiki in morali v ta Državni zbor, ki je prejšnjem mandatu bila ministrica za šolstvo z rekordno najkrajšim časom, ko se je ugotovilo, da je ponaredila magistrsko nalogo. In je kandidirala za ministrico za izobraževanje. Mislim, super družba, res. In ta ista gospa je dobila še boljšo službo potem pri Turistično gostinski zbornici, kjer je očitno najela vas za ta projekt oziroma Turistično gostinska zbornica je domnevno najela kredit, da vam je plačala honorar. Skratka, tukaj ste prikrivali dejstva v javnem interesu. Gre za številne afere. Kršili ste Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Bremeni vas sum zlorabe uradnega položaja, za lobiranje. Etični kodeks ste kršili. Jaz ne vem, diskriminirali ste druge vinogradnike, kajti podpreti enega vinogradnika in mu snemati promovideo. Kako pa drugi? Ob tem, da je ta isti vinogradnik dobitnik javnih sredstev in subvencij, precej visokih. Skratka, gre za konflikte interesov. Mislim, meni bi bilo hudo za vas, zato ker če bi se meni to dogajalo, jaz bi se pogreznila v zemljo. Hudo bi mi bilo, res. Ampak še bolj nerazumljivo se mi pa zdi, da toliko refleksije nekje ne premorete, da rečete, glejte, tukaj sem se zmotila, tukaj sem res naredila napako. In potem bi človek še rekel, zaveda se in jih ne bo več delala. Ampak vam je to popolnoma normalno, da se to dogaja. Očitno pač res nekateri v tej vladi, predvsem ministri, mislijo, da so prvorazredni in da jim je vse dovoljeno. Gre seveda za ponavljajoč se vzorec kršenja zakonodaje. To pri vas ni spodrsljaj. Ker če bi bil spodrsljaj, bi se ga zavedali. Ne bom naštevala, ker smo vi in mi slišali te očitke zoper vas že neštetokrat, zato se mi zdi res brezpredmetno nekako dodatno izpostavljati te vaše napake. Mi je pa žal, res mi je žal, da je pri vas res totalno pomanjkanje samorefleksije in kakršnekoli samokritike, da poudarjate, da ste svoje delo kakovostno opravljali in da vsi, ki vam karkoli očitajo, so pa vi to, vi to, vi to, krivi vsi, niste nič boljši kot jaz in s kakšno pravico me obsojate. Ni. Tudi glede Sklada kmetijskih zemljišč, ki ima namen zaokroženja kmetijskih zemljišč, se vse bolj poziduje. Poglejte, koliko nekih pomembnežev ima vikendice tam, kjer so kmetijska zemljišča, na dobrih lokacijah, s pogledom na morje in tako naprej. Tudi to ja vaša odgovornost. Skratka, želela bi si, da bi v vašem mandatu kadarkoli na Odboru za kmetijstvo slišala kakršnokoli konstruktivno pobudo glede, recimo, samooskrbnosti. Čas covida je, mi smo imeli srečo, da nam ni zmanjkalo hrane v trgovinah. Sploh takrat na začetku, ko je bila panika in so ljudje veliko nabavljali. Lahko bi ostali brez, ker smo popolnoma oziroma v veliki meri odvisna od uvoza. Takrat bi jaz pričakovala en tak urgenten načrt, plan, kako bo Slovenija dvignila samooskrbnost s žiti, z zelenjavo, kaj bomo storili. Saj smo slišali veliko nekih besed, govoričenj, ampak zelo zelo malo konkretnih akcij.   Ministrica, meni je žal, res, da se je to tako zapletlo in s temi računi in s temi snemanji promovidea in s temi korupcijskimi škandali, ampak res bi pričakovala od vas eno tako zdravo mero samokritike, samorefleksije in zavedanja, da smo politiki odgovorni. Tam smo imeli enega poslanca, je sedel, ki je šel po seji plačat sendvič, pa je odstopil. Skratka, ni prav, da človek na tako pomembni funkciji ne pazi na svoja dejanja pa predvsem, da se ne zna opravičiti, kadar naredi napako. Vsi mi jo lahko naredimo. Vemo, da kamorkoli pridemo, so nas ljudje veseli, radi nas postrežejo in res, kot je rekel prej kolega Jani, je tenka meja med tem, kaj ti ponudijo in kako se ti odzoveš. Seveda to, da te počastijo, ni nič narobe, narobe pa je, če potem spreminjaš račune in se izmikaš pač kakršnimkoli dokazilom. Žal smo prišli do konca, pa tudi ni rečeno, vi v vašem zagovoru ste govorili, kako boste naprej, jaz sem tako razumela, kot da boste ministrstvo vodili naprej, kaj je še vse treba narediti glede kmetijstva. Jaz upam, da ta vlada premore vsaj toliko neke integritete, da bo resno vzela, da je odstop. Zdaj ste druga že, ki odstopa, za Hojsom. Jaz upam, da nas čas ni vržen stran.   Želim vam tudi jaz v vašem bodočem življenju veliko uspehov, stranki Desus pa, da se nekako konsolidira in najde pravo pot. Hvala.
Hvala lepa.  K besedi se je prijavila gospa ministrica.   Izvolite.
Aleksandra Pivec
Dovolite, spoštovana poslanka, zgolj odgovore na nekaj vaših navedenih dejstev.   Kar se tiče družbe SiDG, če ste pozorno poslušali, sem omenila tudi vodstvo, ki je bilo iz stranke Desus. Nisem nikoli zanikala, da tam ni bilo našega vodstva.   Kar se tiče lesnopredelovalnih centrov, sem že večkrat tudi na odboru odgovorila na to vprašanje, in sicer da smo prednost pred izgradnjo poslovnega objekta, ki je bil prva prioriteta tudi strateškega načrta, ki so ga želeli iz družbe SiDG predložiti Vladi v sprejem, najprej umaknili, se pravi gradnjo poslovne stavbe, in dali prednost štirim lesnopredelovalnim centrom, ki so bili v strateški načrt že umeščeni. Če se spomnite, smo jih tudi obravnavali na odboru. Vendar je s strani Ministrstva za finance po opravljeni študiji rentabilnosti bilo sporočeno, da zgolj eden od štirih lesnopredelovalnih centrov na način, na kakršnega so bili umeščeni v strateški načrt, dosega oziroma vsaj preseže tisto mejo sprejemljive rentabilnosti. Zaradi tega smo vrnili družbi SiDG, da ponovno pripravi nove načrte, kajti tudi mi smo prepričani, da Slovenija nujno potrebuje lesnopredelovalne centre. In zaradi tega je sedaj ponovni strateški načrt s popravljenimi bilancami, ki so bile podlaga tudi potem za študijo rentabilnosti, predložen v medresorsko obravnavo, v kateri se v tem trenutku nahaja, in verjamem, da bo v kratkem tudi sprejet na Vladi s temi popravljenimi vsebinami, ki se nanašajo na lesnopredelovalne centre.  Kar se tiče poskusa razgradnje Uprave za varno hrano, za noben poskus razgradnje ni šlo. Jaz verjamem, da so vam bila ta dejstva napačno predstavljena, ampak je šlo po kar nekaj aferah, ki so bile v tistem času prisotne, če se spomnimo samo afere z govejim mesom, uvozom iz Poljskem, potem afere čevapčičev, s strani tako zaposlenih na Upravi za varno hrano kot tudi s strani terena sporočeno, da organizacijska struktura ni takšna, da primanjkuje inšpektorjev ni da je potrebno narediti določene spremembe, ki bodo seveda Upravi za varno hrano lahko dale podlago, da bo transparentno in v skladu s pričakovanji potrošnika delovala. Zato smo oblikovali posebno delovno skupino, ki je pripravila predlog reorganizacije Uprave za varno hrano zgolj z nekaj notranjimi premestitvami. V nobenem primeru ni šlo za poskus razgradnje.   Očitate nam, da nismo pripravili zakonov. Jaz sama smatram, da ni delo ministra zgolj priprava zakonov. In v tem času smo pripravili kar nekaj zakonskih sprememb. Predvsem smo se pa osredotočali na delo za pripravo za črpanje sredstev v novi finančni perspektivi. In kot vam je poznano, smo že dve leti intenzivno vključeni v pogajanja na evropski ravni, torej za doseči, prvi cilj, čim večje seveda finančne vire, s katerimi bomo lahko nemoteno izvajali tudi vse začrtane programe v prihodnji finančni perspektivi. In najbrž vam je znano, da smo s temi pogajanji bili zelo uspešni, kajti glede na prvi napovedan 15-odstotni padec sredstev za razvoj podeželja, smo uspeli s pogajanji ne samo v finančnem smislu, ampak tudi z našimi zahtevami ali pa predlogi za upoštevanje specifik slovenskega kmetijskega prostora doseči, da so ta sredstva ne zmanjšana za 15 %, ampak povečana za 4,3 % in da smo uspeli v okvirje na evropski ravni umestiti vse tiste slovenske specifike, ki bodo ključne pri tem, da bomo lahko ta sredstva na našo strukturo kmetijstva tudi čim učinkoviteje počrpali.  Potem kar se tiče promovidea. Ni bil posnet noben promovideo, ampak je bilo zgolj tisto, kar smo na tistem obisku pogledali, zabeleženo v obliko videa. V nasprotnih primerih ali pa v mnogo drugih primerih so pa bile na podobnih obiskih, ki sem jih izvedla ne samo na Vinakrasu, ampak tudi pri drugih vinarjih, in tukaj se ne strinjam, da sem kogarkoli diskriminirala, objavljene pač slike. Tokrat so jih dali v video in ni bil noben promocijski video, ker ga tudi družba Vinakras ni nikjer uporabljala za svojo promocijo.  Kar se tiče Sklada kmetijskih zemljišč lahko povem, da smo za velik odstotek zmanjšali zaraščenost kmetijskih zemljišč in pripravili tudi spremembo zakona, v katero smo dali podlage za trajno varovanje kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da v obdobju vsaj 10 let ne bo možno spreminjati nobene namembnosti kmetijskim zemljiščem, ki so opredeljena kot primarnega strateškega pomena za pridelavo hrane. Torej ne drži podatek, da so se v času tega mandata kakorkoli zmanjšale površine kmetijskih zemljišč, temveč prav nasprotno, površine kmetijskih zemljišč so se povečale. In začeli smo v Skladu tudi z odkupovanjem zapuščenih oziroma opuščenih kmetij, ki jih potem seveda predajamo naprej in omogočamo najem oziroma zakup tudi opuščenih kmetij, seveda skupaj z kmetijskimi zemljišči.  Jaz mislim, da ne drži očitek, kar se tiče covida in pa možnosti za pomanjkanje hrane v tistem času, kajti jaz mislim, da smo se takrat zelo dobro odzvali na trenutno situacijo in tudi zagotovili, da ni prišlo v sistemu preskrbe s hrano do prav nobenega izpada. In ko govorite o tem, da nismo pripravili nobenega načrta za zmanjšanje odvisnosti od uvoza, predvsem na deficitarnih področjih − ravno v tistem času je bil pripravljen akcijski načrt za dvig rastlinske pridelave in v dva svežnja paketov PKP smo vključili veliko število olajšav za postavitev rastlinjakov, izrabo geotermalne energije, s čimer smo temu akcijskemu načrtu tudi sledili in čemur v nadaljevanju dajemo tudi izjemno velik poudarek, da dvignemo samooskrbo na tistih področjih, kjer je Slovenija izjemno odvisna od uvoza.
Hvala lepa.  Postopkovni predlog ima najprej gospod Trček.  Izvolite.
Ja, priznam, da imam jaz o tej šlamastiki resne težave. Že predsedujoča gospa je odstopila, pa nazaj še parlamentira. Jaz bi samo postopkovno rad vedel, kako bomo znotraj ustave in poslovnika izpeljali njen odstop do konca. Pa če že čakamo to kuverto, ki mora priti via vlada, bi vam tudi pa svetoval, predsedujoča podpredsednica, da se nam dostavi tudi kuverta, magari raztrgana, ministra Hojsa, navsezadnje, da jo ohranimo v Državnem zboru kot spomin neke parlamentarne norosti, ki upam, da bo minila. Hvala.
Ja, hvala lepa, dr. Trček.  Jaz sem že na začetku povedala, da mora v skladu z 261. členom Poslovnika Državnega zbora predsednik Vlade pisno obvestiti Državni zbor o odstopu ministra ali ministrice. V tem pisnem obvestilu pa mora tudi navesti, kdo ga nadomešča v tem času. Praksa, ki smo je bili deležni pri gospodu Hojsu, kajne, je pokazala, da tudi nepreklicen, javno izrečen odstop ministra še ne pomeni nujno odstopa ministra. Tako da jaz na tej točki ne čakam nobenih kuvert, čakamo pa vsi skupaj, da v e-klop, se pravi v sistem Udis, prejmemo pisno obvestilo predsednika Vlade, da je gospa Aleksandra Pivec odstopila z mesta ministrice. Po mojem mnenju je pač izjava, ustna izjava gospe ministrice danes popolnoma enaka kot ustna izjava gospoda Hojsa pred časom. In takrat se lahko vsi spomnimo, da je predsednik Državnega zbora gospod Igor Zorčič rekel, da dokler nima pisnega obvestila predsednika Vlade, ne more storiti nič. Tako da jaz na tej točki ne morem kar ne lepe oči prekiniti te točke, prekiniti te seje in ne omogočiti poslancem in poslankam razprave, ki so jo prijavili. / oglašanje iz dvorane/ Pavzo bomo pa naredili, ko se bo izčrpal seznam prijavljenih razpravljavcev, ker menim, da tudi, če je imela ministrica pravico razpravljati, imajo pravico razpravljati v tej hiši tudi poslanci in poslanke.  Sedaj pa ima gospod Samo Bevk tudi postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!  Jaz vseeno predlagam, da glede na preteklo parlamentarno prakso prekinete razpravo. Imeli smo dva taka primera: v letu 2010 je predsednik Vlade Borut Pahor predlagal Državnemu zboru razrešitev ministra za okolje Karla Viktorja Erjavca in ko je Karl Viktor Erjavec v nekem trenutku povedal, da odstopa, je predsednik Gantar prekinil sejo Državnega zbora in smo šli lepo domov. Drugi tak primer je bil v mandatu, ko je vlado vodil Miro Cerar. V Državni zbor je poslal razrešnico ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar in ravno tako je v nekem trenutku Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo, odstopila s svojega položaja in bom sedaj citiral iz poročila STA iz 26. aprila 2016: »Sejo Državnega zbora …«, seveda, ko je odstopila, »… so tako prekinili, Državni zbor pa se bo z njenim odstopom uradno seznanil po tistem, ko bo premier Cerar Državnemu zboru posredoval pisno obvestilo o odstopu.« Jaz mislim, da je popolnoma brezpredmetno, da sedaj razpravljamo in se prepričujemo, kajti na koncu tistega, za kar smo se zbrali, da bomo glasovali, sploh ne bomo naredili. Predlagam, da prekinete sejo in zaključite to zgodbo tudi vi. Hvala.
Hvala lepa za vaš predlog. Sem seznanjena z vsemi temi primeri, ki ste jih sedaj opisali. Dosedaj je bil tak primer parlamentarne prakse, vendar pa, kot sem že povedala, predsednik Državnega zbora je ob nepreklicnem odstopu ministra Hojsa, ki je podal svoj odstop na praktično identičen način kot gospa ministrica danes, se pravi javno, pred mikrofonom in tako naprej, do tega odstopa ni prišlo in po 261. členu Poslovnika Državnega zbora se Državni zbor seznani z odstopom ministra ali ministrice, ko prejmemo pisno obvestilo predsednika Vlade. Takoj ko bom prejela na klop pisno obvestilo, bom to točko prekinila in zaključila to sejo.   Sedaj pa nadaljujemo s sejo in z razpravo, samo še dva prijavljena razpravljavca sta. Pred tem še gospod Horvat postopkovno, pa vam že vnaprej lahko povem, da če boste imeli enak postopkovni predlog, bom enako odgovorila.   Izvolite.
Ampak kljub vsemu hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.   Moj postopkovni predlog je praktično identičen, kot ga je navedel kolega Samo, ki ima nek zgodovinski spomin. Če ne gre drugače, jaz mislim, da je smiselno, da date ta postopkovni predlog, da se razpravo zaključi, na glasovanje. Ker predlog je zelo logičen, predsednik Vlade predlaga, da Državni zbor razreši ministrico, ona odstopi, zdaj pa mi čakamo od njega − kaj čakamo? /oglašanje iz dvorane/ Kaj čakamo?
Gospod Horvat, od predsednika Vlade čakamo v skladu z 261. členom Poslovnika pisno obvestilo. Lahko si preberete ta člen.
Gospa podpredsednica, če smem, če smem. Glede na prej opisano dosedanjo parlamentarno prakso, kar dvakrat, morda celo večkrat, predlagam, da date moj predlog na glasovanje. Ta predlog pa je, da se razprava na tej točki zaključi. Hvala lepa.
Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Nimam težav, da dam ta vaš predlog na glasovanje, tako da lahko glasujemo o tem, da se na tej točki razprava zaključi. / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, napačen gumb sem pritisnila.   Glasovali bomo. Izvolite.  Trenutno Državni zbor ni sklepčen, tako da bomo glasovanje ponovili, ko se bomo zbrali v dvorani.  Začenjamo z glasovanjem. Navzočih je 52 poslank in poslancev, za sklep, da se razprava prekine, je glasovalo 37 poslank in poslancev, 15 jih je bilo proti.  (Za je glasovalo 37.) (Proti 15.)  Na tej točki zaključujem razpravo in prekinjam to točko dnevnega reda.    Sejo bomo nadaljevali ob 18. uri.    (Seja je bila prekinjena ob 17.09 in se je nadaljevala ob 18. uri.)
Spoštovani kolegice, kolegi, nadaljujemo s prekinjeno 45. izredno sejo Državnega zbora.    Prehajamo na nadaljevanje 2. točke dnevnega reda – Predlog za razrešitev dr. Aleksandre Pivec, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Obveščam vas, da ste na e-klop prejeli obvestilo predsednika Vlade Janeza Janše o odstopu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec.   Na podlagi navedenega je nadaljevanje obravnave predloga predsednika Vlade za razrešitev ministrice brezpredmetno. Zato zaključujem 2. točko dnevnega reda.    Prehajamo na obravnavo Obvestila predsednika Vlade o odstopu dr. Aleksandre Pivec s funkcije ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Predsednik Vlade Janez Ivan Janša je danes, 5. 10. 2020, Državni zbor obvestil, da je dr. Aleksandra Pivec odstopila s funkcije ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je dr. Aleksandri Pivec prenehala funkcija ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa dr. Aleksandra Pivec opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra.     S tem zaključujem 45. izredno sejo Državnega zbora.    Seja je bila končana 5. oktobra 2020 ob 18.01.