Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

19. nujna seja

Odbor za obrambo

9. 10. 2020
podatki objavljeni: 9. 10. 2020

Transkript

Lep dober dan vsem prisotnim v dvorani! Začenjam 19. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, še posebej ministra za obrambo mag. Mateja Tonina, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade mag. Bojana Pograjca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene!  Preden nadaljujemo sejo, bi vse prisotne v velikem salonu rad obvestil, da je Državni zbor pri svoji obravnavi marca 2018 polno podprl sprejetje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, in to je program MIRA. Letos svetovni dan duševnega zdravja v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce, poteka pod geslom Duševno zdravje za vse, večje naložbe, večja dostopnost vsakomur vsepovsod. Zato vabim vse prisotne v dvorani, predvsem pa kolegice in kolege, da si danes in jutri pripnete zeleno pentljo. Hvala.  Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil kolega Samo Bevk. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Moniko Gregorčič nadomešča Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine SMC.     Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora (prvi odstavek 64. člena). S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1.Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021,  2.Predlog proračuna Republike Slovenije za let 2022. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določne, kot je bil predlagan s sklicem seje.  Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko dnevnega reda in opravimo razpravo skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.     Prehajamo na 1. in 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.   Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.   Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena in petim odstavkom 166. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo         vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri vlaganju amandmajev je potrebno upoštevati določeno, določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika, glede upoštevanja pravila ravnovesja med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošno »preračunske« rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.  Delo, v zvezi s to točko dnevnega reda, bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnika Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Drugi del te točke bi pa potem namenil vprašanjem in razpravam članov odbora. V tem delu bi pa na predlog članov oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.  Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Irena Momić? (Da.)  Gospa Irena Momić, izvolite besedo.    IRENA MOMIĆ: Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Irena Momić, Ministrstvo za finance).  Na kratko bomo izpostavili nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračuna države za leti 2021 in leto 2022, ki sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije, za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020, ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022.  Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledic za gospodarstvo in javne finance, so in bodo še vplivale tako na pripravo, kot tudi samo izvajanje proračuna. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo, da bi po 6,7 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020, lahko dosegli 5,1 odstotno rast BDP v 2021 in 3,7 odstotno rast BDP v 2022. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna, tako da se bo proračunski primanjkljaj potem v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem, ko je letos v pred kratkim sprejetim rebalansom, predviden v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 10,2 % BDP, naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 % BDP, in leto pozneje, na 1,59 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP.  Sprememba proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 %. V proračunu 2022 pa bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021, še nekoliko višji in sicer, 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Na strani prihodkov Vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020, v prihodnjih dveh letih normalizirali. Davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko, kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU. Že prihodnje leto se jih pričakuje dobrih 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko, kot v letu 2019. Podobna je številka tudi za leto 2022. Odhodki pa so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje tako domačih razvojnih programov in ukrepov, ter inštrumentov Evropske unije, za okrevanje in odpornost, za pospešitev oziroma boljše črpanje finančne perspektive 2014-2020, ki je v zaključevanju, za izvajanje rednih zakonskih obveznosti, ter za predsedovanje Svetu EU, ki mu bo predsedovala Slovenija.  Tako so odhodki v spremenjenem proračunu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več, kot v prvotnem proračunu za leto 2021. V letu 2022 so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov, kar je za 870 milijonov evrov manj, kot v 2021. Posamezne programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov se izražajo skozi njihove finančne načrte.         (Nadaljevanje): Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021 tako znaša 636,4 milijone evrov in se glede na sprejeti proračun za leto 2021 povečuje za dobrih 75,2 milijona evrov. Za leto 2022 pa znaša 687,8 milijona evrov in je za 51,4 milijona evra višji od predloga sprememb proračuna za leto 2021. predlagam, da podrobnejšo vsebinsko obrazložite svojega finančnega načrta predstavijo predstavniki Ministrstva za obrambo. Toliko za uvod.   Hvala.
Hvala predstavnici gospe Ireni Momić, predstavnici Ministrstva za finance za to predstavitev.   Besedo dajem ministru za obrambo, mag. Mateju Toninu. Prosim ministra, da nam predstavi Predlog sprememb proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2021 in Predlog proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2022.   Izvolite.
podpredsednik, drage kolegice in kolegi, dober dan!   Predlog sprememb finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021 in pa Predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022, sta na področju obrambe ter sistema zaščite in reševanja po dolgih letih naravnana izjemno razvojno, saj prinašata potrebna dodatna sredstva za tekoče delovanje, ter kar je najpomembnejše, za prepotrebne investicije. Seveda vsega zaostanka iz preteklih let ne bo mogoče nadoknaditi v naslednjih dveh letih, nedvomno pa se s predlaganima proračunoma sledi cilju, da se izboljša stanje pripravljenosti tako Slovenske vojske kot tudi sistema zaščite in reševanja, pri čemer so izhodišča določena in to bi rad podčrtal, s strani Državnega zbora in sicer v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ter v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Proračun za leto 2021, je bil v novembru 2019 sprejet v višini 561 milijonov evrov. S predlogom sprememb sprejetega finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021, se sredstva povečujejo za 75 milijonov evrov in sicer na 636 milijonov evrov, kar predstavlja 4,73 % državnega proračuna. Integralna sredstva so višja za 73,2 milijona evrov, namenska sredstva za 1,6 milijona evrov in sredstva za EU projekte v višini 376 tisoč evrov. Obrambni izdatki bi po tem predlogu znašali 623,7 milijonov evrov oziroma 1,28 % BDP bodo po novem obrambni izdatki. Glede na sprejeti rebalans za leto 2020, je predlog za leto novega proračuna za leto 2021, višji za 122 milijonov evrov. V novem proračunu za leto 2021, namenjamo Slovenski vojski 514 milijonov evrov, kar je 81 % finančnega načrta, Upravi za zaščito in reševanje 54 milijonov evrov, kar je 8,5 % finančnega načrta, Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami slabih 3 milijone evrov, kar predstavlja pol odstotka finančnega načrta in Inšpektoratu za obrambo 785 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1 % finančnega načrta. Upravnemu delu ministrstva pa 64 milijonov evrov, kar je 10 % finančnega načrta ministrstva. Po virih sredstev v predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2021, načrtujemo 616,6 milijonov evrov integralnih sredstev, od tega bo šlo za stroške dela 319 milijonov evrov ali 50 % predlaganega finančnega načrta. Tekoče odhodke v višini 169 milijonov evrov, kar je 27 % predlaganega finančnega načrta in pa za investicije 124 milijonov evrov ali 19,5 % predlaganega finančnega načrta. Za raziskave in razvoj namenjamo 2,5 milijona evrov in za sofinanciranje dejavnosti veteranskih organizacij 1,5 milijona evrov.         (Nadaljevanje) Namenskih sredstev načrtujemo slabih 17 milijonov evrov. Gre za sredstva od odprodaje nepremičnin in premičnin, sredstva požarnega sklada ter sredstva lastne dejavnosti. Prav tako planiramo 3 milijone evrov evropskih sredstva s slovensko udeležbo, sklad za notranjo varnost, kohezijska sredstva, EU projekti iz področja zaščite in reševanja. Po obrambnem proračunu v višini 1,28 % BDP se s to predlagano strukturo proračuna približujemo tistemu razmerju 50:30:20.   Če se dotaknem na kratko še finančnega načrta oziroma proračuna za leto 2022. Za leto 2022 je predlagan proračun Ministrstva za obrambo v višini 687 in še nekaj milijonov evrov, kar je za 51 milijonov evrov več od predlaganega proračuna 2021. To predstavlja 5,46 % državnega proračuna. Obrambni izdatki bodo po tem predlogu znašali 672,5 milijona evrov oziroma 1,3 % BDP. Torej, na koncu našega mandata bodo obrambni izdatki znašali 1,3 % BDP, začeli pa smo z 1 % BDP. V letu 2022 namenjamo Slovenski vojski 564 milijonov evrov, kar je 82 % proračuna. Upravi za zaščito in reševanje 57 milijonov evrov, kar je dobrih 8 %, inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3 milijone evrov, kar je slabega pol odstotka proračuna, inšpektoratu za obrambo slabih 800 tisoč evrov, kar je 0,1 % proračuna, in upravnemu delu ministrstva 63 milijonov evrov, kar je 9 % finančnega načrta. Integralna sredstva načrtujemo v višini 666(?) milijonov evrov, od tega bo šlo za stroške dela 323 milijonov evrov, kar predstavlja 47 % predlaganega finančnega načrta, za tekoče odhodke 185 milijonov evrov, kar je 27 % proračuna, za investicije 154 milijonov evrov, kar je 22 % proračuna, za raziskave in razvoj namenjamo 2,5 milijonov evrov in pa za sofinanciranje veteranskih organizacij 1,5 milijona evrov.   Sedaj pa še nekaj ključnih aktivnosti in projektov ministrstva. Na področju investicij so v upravnem delu ministrstva načrtovana sredstva za obnovo voznega parka v letu 2021, nakup prenosnih računalnikov za delo na domu in povišanja nivoja kibernetske varnosti. Na infrastrukturnem področju so pri upravnem delu ministrstva na letnem nivoju načrtovana sredstva za nakup službenih stanovanj za potrebe Slovenske vojske ter vzdrževanje poslovnih objektov in službenih stanovanj v upravljanja(?) Ministrstva za obrambo. Poleg tega bodo finančna sredstva namenjena tudi dokončanju objekta centralnega arhiva ministrstva, izdelavi investicijske in projektne dokumentacije za celovito ureditev vojašnic Edvarda Peperka v Ljubljani in Generalna Maistra v Mariboru ter energetsko prenovo objektov v vojašnici Jerneje Molana Cerklje ob Krki. S tem so podani tudi jasni cilji, da se dejansko s prenovo vojašnic začne že v letu 2021. Namenili bomo tudi sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za postavitev pontonskega pomola za privez plovil Slovenske vojske v Luki Koper za izvedbo v letu 2021. Tisti, ki ste z Odborom za obrambo že kdaj obiskali mornariški divizijon, potem veste, da so naša plovila privezana praktično pri živinskem pomolu, kar se mi zdi rahlo neprimerno. Skladno s sprejetim državnim prostorskim načrtom bomo tudi odkupili zemljišča za izgradnjo tretje faze obvozne ceste za vojaško letališče Cerklje ob Krki. Za področje raziskav in razvoja se sredstva postopoma povečujejo skladno z zavezo PESCA, da se za obrambne raziskave namenja 2 % obrambnih izdatkov. Za Slovensko vojsko se načrtujejo višji tekoči odhodke v letu 2021 za         42 milijonov evrov glede na sprejeti proračun 2021. V letu 2022 se povečujejo še za 15 milijonov evrov glede na predlog sprememba iz 2021, višji tekoči odhodki so v naslednjem dveletnem obdobju načrtovani za naslednje namene. Posodobite in nadgradnja osmih helikopterjev Bell 412, kot posledico zastarelosti vgrajene opreme in potrebe po posodobitvi posameznih navigacijsko-komunikacijskih sistemov. Gorivo za vsa prevozna sredstva, zavarovanje prevoznih sredstev, izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Slovenska vojska ima s predlogom sprememb za 21 načrtovanih 103 milijone evrov, za leto 2022 pa 133 milijonov evrov za investicijske nabave. Načrtovani so ključni projekti na področju naslednjih investicij. Vlaganje v letališko infrastrukturo na letališču Cerklje, nabava komunikacijsko-informacijskih sistemov in opreme za zagotavljanje kibernetske varnosti, pričetek gradnje strelišča Apače in celovite ureditve vojašnice Edvarda Peperka. Nakup pehotne oborožitve in opreme za specialne sile, nakup logistične opreme tovornih vozil in medicinske opreme, nabava bojnih vozil 4x4 in 8x8. Pri upravi za zaščito in reševanje so načrtovana dodatna sredstev v letu 2021 v višini 8 milijonov evrov glede na sprejeti finančni načrt. V upravi zaščite in reševanje se je s predlogom finančnih sprememb za 2021 še dodatno povečujejo sredstva na naslednjih področjih: povečanje sredstev za sofinanciranje prostovoljnih organizacij, ki delujejo v sistemu varstva pred nevarnimi nesrečami in sicer po domače povedano za gasilska društva dodatnih 5 %. Povišanje sredstev za sofinanciranje nabave gasilske zaščite in reševalne opreme iz sedanjih 1,7 milijona na 2,4. Izgradnja servisnega objekta izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, enota v Sežani, kjer je v letu 2020 pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje ter ureditev novih poslovnih prostorov v Trbovljah in na Ptuju. Izdelava projekta dokumentacija za izgradnjo dodatnih prostorov gasilske šole v Igu, za poplavni podcenter Murska Sobota, za podcenter za žled in vetrolom v Kočevju in podcenter za požar v naravi v Sežan in za nacionalni center civilne zaščite, kjer bomo pod eno streho združili vse organizacije. Izdelava projektne dokumentacije za nabavo večjih specializiranih vozil z ustreznimi nadgradnjami za delo na višini tipa 1 in tipa 2. Vzpostavitev sistema množičnega obveščanja prebivalstva in hitrejši prevzem siren javnega alarmiranja za nabavo in montažo 150-ih siren. Ključni projekti v naslednjem dveletnem obdobju v sistemu zaščite in reševanja pa bodo: izgradnja in certificirane nacionalne enote za prečrpavanje velikih količin vode, seveda skladno s tem tudi dobava vozil in ustrezna oprema regijskih enot, izgradnja lokalnih enot za hitre intervencije za obvladovanje naravnih nesreč, nadaljnja izgradnja zmogljivosti enot za množično dekontaminacijo in enot za tehnično reševanje naravnih regij, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje zaključek izgradnje novega digitalnega radijskega omrežja DMR, tehnološka prenova centrov za obveščanje, nadaljnja posodobitev voznega parka za izvajanje usposabljanj v gasilski šoli. Postopno celovito prenovo informacijsko-komunikacijske opreme tehnologij in storitve na področju zaščite in reševanja. Tukaj je vloženih ca 15 milijonov evrov, kar bo vodilo tudi k prenovi in optimizaciji sistema 112. Pridobili bomo tudi vsa dovoljenja in pogoje za pričetek izgradnje nacionalnega centra civilne zaščite. Nadalje. Predvidena je tudi nadaljnja prenova in izgradnja državnega logističnega centra v Rojah.   Še ena novost, ki jo pripravljamo v okviru načrta za okrevanja in odpornost in pa v okviru obstoječe finančne perspektive in nove finančne perspektive se predvideva, da bo ministrstvo za         obrambo črpalo več kot 110 milijonov evrov in iz tega denarja bomo zgradili, kot sem dejal, Nacionalni center civilne zaščite, kjer bo popolnoma nov način upravljanja z nevarnostmi in nesrečami, ker bo izboljšana komunikacija, ker bodo pod eno streho zbrane vse te organizacije. Nadalje nameravamo zgraditi tudi tri podcentre, en podcenter za poplave v Murski Soboti, podcenter za žled v Kočevju in podcenter v Sežani za požare ob naravni nesreči. Kar se mi pa zdi za občine in širšo lokalno skupnost zelo pomembno, pa nameravamo z evropskimi sredstvi nabavljati tudi posebna, specialna vozila, ki bodo regijsko namenjena, da bodo naši gasilci bolje opremljeni.   Če vse skupaj strnem, s tema dvema proračunoma za leti 2021 in 2022 se obrambni izdatki povečujejo, kot sem dejal, bodo na ravni 1,3 % BDP, kar se mi zdi za Slovenijo pomemben korak naprej. Namenjena so za vojsko, prav tako pa pomembna sredstva vlagamo tudi v sistem zaščite in reševanja. Verjamem, da je proračun dober, in želim si, da bo imel široko podporo poslank in poslancev.   Hvala lepa.
Zahvaljujem se ministru mag. Mateju Toninu za podrobno predstavitev.   Obveščam vas še o dveh pooblastilih, in sicer Marjana Šarca nadomešča Jerca Korče in Sama Bevka nadomešča Matjaž Nemec.  Odpiram razpravo. Predlagam, da morebitne amandmaje odbora oblikujemo ob koncu razprave. Želi kdo besedo? / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, gospod minister, izvolite. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Se opravičujem, minister je prosil za besedo in kot predsedujoči odbora ministru dajem besedo.     MAG. MATEJ TONIN: Spoštovani poslanci, res se vam opravičujem, ker me bo v nadaljevanju nadomeščal državni sekretar, ker imam še nekatere druge obveznosti. Vendar se mi je zdelo z vidika razprave pomembno, da dodam samo še eno stvar. Ker sem med svojo razpravo prejel amandmaje - mislim, da je poslanec Kordiš podpisan pod te stvari -, se mi je zdelo pomembno, da se do njih opredelim, da ne bo kdorkoli rekel, da sem bežal pred to odgovornostjo oziroma da se nisem želel glede teh stvari opredeliti.   Vidim, da se zadeve tičejo Občine Postojna. Naj še enkrat v zvezi z Občino Postojna poudarim naslednje, da Ministrstvo za obrambo tvorno sodeluje z vsemi občinami, imamo pa določene težave v komunikaciji z Občino Postojna. V tem času smo že sklenili posebne sporazume tako z Občino Brežice, Občino Krško, Občino Kočevje, kjer bomo vsem tem občinam in vsem tem lokalnim skupnostim namenili več kot milijon evrov sredstev, in prav je tako. Pri Občini Postojna je pa problem ta, da je občina odstopila od sporazuma med Ministrstvom za obrambo in Občino Postojna, kar nam na nek način onemogoča, da karkoli vlagamo v Občino Postojna, kar se mi zdi velika škoda, saj ta občina, odkar je odstopila od sporazuma, vsako leto izgubi več 100 tisoč evrov. Jaz mislim, da se s tem dela pomembna škoda predvsem Občini Postojna. Zato bi si želel, da se s strani Občine Postojna čim prej oblikuje tudi neka ekipa,         ki bi se pogovarjala z Ministrstvom za obrambo, smo pa jasno povedali, da smo se pripravljeni pogovarjat o vseh stvareh, čisto vseh stvareh, samo o eni ne – samo o ukinitvi vadišča Poček se ne moremo pogovarjat, o vseh ostalih stvareh se lahko pogovarjamo. Pripravljeni smo se dogovorit o omilitvenih ukrepih, o posebnih kompenzacijskih finančnih ukrepih, vse je na razpolago, vse je možno, Občina Postojna si nenazadnje to tudi zasluži, samo, ne moremo pa se pogovarjat, da dokler Občina Postojna vztraja na ukinitvi vadbišča Poček, najverjetneje nam je vsem skupaj jasno, da nobena vojska ne more obstajat brez osrednjega vadišča, tako tudi ne slovenska, tako da, jasno povem, da jaz tega amandmaja poslanca Kordiša ne morem podpret, seveda bomo pa naredili vse, da bi pogajanja z Občino Postojna čim prej stekla, zaradi tega, da se tudi začne vlagat, s strani Ministrstva za obrambo, v Občino Postojna.  Pa hvala lepa, ker ste mi dal to možnost, da sem smel te stvari pojasnit.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala ministru za dodatno obrazložitev.  Pred sabo sem dobil še eno pooblastilo – poslanec Soniboj Knežak bo nadomestil Gregorja Židana.  Sedaj odpiram razpravo in vabim gospoda kolega Kordiša Miha, k prvemu razpravljavcu. Pripravi naj se Robert Pavšič.  Gospod Kordiš- / izklop mikrofona/    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.  Žal moram še tretjo proračunsko odbora, na kateri sodelujem, začet z splošnim okvirjem proračuna, v katerega se umešča tudi proračun Ministrstva za obrambo. Neka osnovna ugotovitev, ki jo lahko iz predvidenih proračunov za 2021 in 2022 potegnemo ven, je, da prvič; predvidena sta rekordna proračuna in drugič; da je višina teh rekordnih proračunov zagotovljena in izračunana na puf. V letu 2021 se pričakuje 2,75 milijardni primanjkljaj in v letu 2022 naj bi ta primanjkljaj znašal še dodatnih 1,6 milijarde. Ob tem je napovedano dodatno zadolževanje. Za 6,7 milijarde evrov v letu 2021 in za 4,2 milijardi evrov v letu 2022.  To so ogromni zneski, astronomski zneski. Samo napovedano zadolževanje v naslednjih dveh letih naj bi znašalo 10 milijard evrov. Zadolževanje samo po sebi, načeloma, ni problem. Država ni ne firma, niti ni gospodinjstvo in svoje dolgove ne odplačuje na tak klasičen način, ampak jih v osnovi refinancira. Da pa jih lahko refinancira, je potrebno kredite smiselno investirati. V Levici te investicije vidimo predvsem v infrastrukturo, družbene blaginje in družbene solidarnosti.  Proračuni vlade Janeza Janše, za leti 2021 in 2022 žal teh usmeritev ne odražajo. Kupovalo se bo orožje, za 780 milijonov evrov, hkrati pa temeljni družbeni problemi ostajajo nenaslovljeni. Včeraj je potekala denimo, seja Odbora za delo, na kateri sem spraševal predstavnike vlade Janeza Janše, kako je z investicijami v domove starejših občanov. Veste, kaj so mi povedal? 12,5 milijonov evrov na leto. Zgolj 12,5 milijonov evrov na leto, investicije za izgradnjo novih domov starejših občanov, pa imamo v vrsti 12 tisoč starostnikov, ki čakajo na domsko oskrbo in na posteljo.  Gospe in gospodje, ljudje v tej državi ne plačujejo davkov zato, da boste vi s temi davki delali kot svinja z mehom in kupovali orožje, ampak jih vplačujejo zato, ker pričakujejo, da bo država poskrbela za neke skupne potrebe in odgovorila na družbene izzive. Družbeni izziv pa niso patroni, ampak so stanovanja, je zdravstvena oskrba, je nastanitev starejših in seveda je to igra ničelne vsote. Kolikor več denarja gre za orožje, toliko manj ga je za druge družbene vitalne podsisteme.  Številka okuženih dnevno se približuje že 400, mi pa bomo očitno pustil še kar naprej čakat investicijsko kliniko, brez prepotrebnih sredstev. Velja tako za infekcijsko v         (Nadaljevanje) Mariboru. Skratka, popolnoma zgrešene družbene prioritete, za katere se bomo za povrh vsega še zakreditirali. To je, gospe in gospodje, absolutno nesprejemljivo.   Če preidem na sam proračun Ministrstva za obrambo naj povem naslednje. Tisti zakon, ki v resnici sploh še ni bil sprejet in o katerem lahko pričakujemo tudi referendum za 780 milijonov evrov novih nabav se v teh proračunskih gabaritih že predvideva, kot da je že sprejet, kot da je že bila narejena odločitev o tem, da pa se bo to orožje kupovalo, med tem ko nam ostale detajlne družbene potrebe pokajo po šivih. To je naravnost noro. Hkrati pa imamo, recimo, že samo znotraj resorja Ministrstva za obrambo velik problem z gasilskim centrom v Postojni, kjer država Postojni dolguje 250 tisoč evrov in nikakor ne želi nakazati teh sredstev, ki so bila že zdavnaj obljubljena, ampak za nakazila teh sredstev izsiljuje občino Postojna, da jim praktično neomejeno pusti uporabljati vadišče Poček. In v Levici smo k proračunu dali amandma, da se sredstva nameni tudi občini Postojna in izpolni to dolgotrajno obljubo, ki pa gre, za razliko od drugega, večine drugega povišanja obrambnega proračuna dejansko za odgovore na neke družbene potrebe. V tem slučaju tudi odgovore na zagotavljanje varnosti družbe, tokrat varnosti pred požari, poplavami in tako naprej, ker je pač center tisti, ki to izpolnjuje. Ampak je Ministrstvo za obrambo občino Postojna pustilo na cedilu.  Minister je tudi dejal, sem kar malo zastrigel z ušesi, da se bodo sredstva za prostovoljna gasilska društva nekoliko povečala. Hkrati me pa na tej točki zanima, ali lahko pričakujemo kakšne spremembe zakonodaje ali pa kakšno posebno sistemsko ureditev. Namreč, pred kratkim smo obravnavali rebalans proračuna, na katerega smo v Levici predložili amandma in še pred tem proračunom smo na Vlado naslovili pobudo, da se nameni višja sredstva za financiranje gasilcem, tudi zato, da se pokrije izpad, ki so ga bila deležna prostovoljna gasilska društva v epidemiji, ker pač niso normalno mogli delati veselic, so izgubili nekateri tudi več kot polovico sredstev. Pa so prostovoljni gasilci največja solidarnostna mreža, ki jo imamo v tej državi. In če kaj, potem je potrebno ravno to solidarnostno mrežo negovati, servisirati družbene potrebe, servisira potrebe ljudi. Tudi v epidemiji so gasilci delali, ti prostovoljci so pomagali in jih ne moremo pač pustiti na cedilu na račun tega, da bomo kupovali neke patrone in orožje.   Ob tem je realizacija za zaščito in reševanje na kontih Uprave za zaščito in reševanje v 2020 znašala 53 milijonov, v letu 2021 je dvignjena zgolj za en milijon v primerjavi z realizacijo. In realizacija je tista, ki jo moramo gledati. Je dvignjeno na 54 milijonov evrov, v letu 2022 pa slabih 57 milijonov. To so v resnici zelo zanemarljiva povišanja. In me zanima, kako lahko znotraj tega, da je že za letos realizacije 53 milijonov, pa z zgolj milijonskim povišanjem v naslednjem letu zares pričakujemo, da bodo primerna sredstva namenjena prostovoljnim gasilskim društvom in da se jih pomaga pokrpati. Ali še en korak naprej, da se to sofinanciranje prostovoljnih gasilcev uredi sistematično, mogoče s kakšno področno zakonodajo. Namreč, ravno pri rebalansu proračuna, kjer sem zagovarjal, da naj se prostovoljnim gasilskim društvom namenja dodatna sredstva, sem ravno od stranke NSi, ki drži Ministrstvo za obrambo poslušal cele tirade o tem, kako ta pobuda ni usklajena in kako na gre za sistemsko rešitev. Ja, seveda da ni šlo za sistemsko rešitev. Je bila …/ nerazumljivo/ rebalans proračuna za leto, ki se že izteka. Tukaj pa gledamo proračuna za leti 2021 in 2022 in bi pač pričakoval, da stranka Nova Slovenija oziroma celotna vlada Janeza Janše, bodimo pošteni, ni to samo stvar ene vladne stranke,         (Nadaljevanje): poskrbi za temelje sistematičnega okrepljenega financiranja in podpore gasilskih društev, tako da, moje vprašanje. Kaj na to temo lahko pričakujemo? Od kje bo prišel ta denar? Kje je skrit ta denar, glede na to, da zdaj Uprava za zaščito in reševanje, da sredstva na Upravi za zaščito in reševanje praktično stagnirajo.   Minister je tudi napovedal določene projekte, ki pa niso sporni oziroma jih lahko celo pozdravimo, če bodo izpeljani transparentno in bodo izpeljani v družbeno korist, konkretno recimo lahko tukaj navedem posodobitev helikopterske flote Bell, če tukaj ne gre za to, da se helikopterje Bell navesi za ne vem kakšnim orožjem in se jih poskuša na vsako silo uporabljati za ne vem kakšne bojne naloge, ampak gre za to, da se pač nadomesti iztrošene dele in, pač saj vemo, taka flota je zares zares dotrajana, je to investicija, ki zasleduje nek namen družbene koristi in servisira potrebe državljank in državljanov, tako da to je nekaj kar lahko podpiramo, pa to pospešeno metanje denarja, ki gre pa pretežno za orožje v letu 2021 je to 115 milijonov evrov povečanja v letu 2022, pa še dodatnih 52 milijonov evrov povečanja tega pa še, še zlasti v luči, da kljub temu, da imamo rekordne proračune, da so ta sredstva omejena kot pričajo tudi postavke kot je recimo za to, da se infekcijsko kliniko pušča na suhem, to da se ne vlaga v domove starejših občanov, čeprav so to bile neke, ne bom rekel vladne zaveze, ampak kritike aktualne koalicije napram prejšnjim vladam so bile pač upravičene, ampak tukaj izgleda, da bo s temi napačnimi prioritetami, ki so bile zastavljene že v preteklosti, ta Vlada očitno nadaljevala kljub temu, da projecira nadaljnja zadolževanja v višini 10 milijard evrov v naslednjih dveh letih.
Hvala, Kordiš Miha za razpravo.   Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju iz Ministrstva za obrambo, gospodu Urošu Lampretu.
Uroš Lampret
Hvala predsedujoči, pozdravljeni. Spoštovane poslanke in poslanci!   Dovolite mi samo kratko pojasnitev treh segmentov. Postojna, Uprava za zaščito in reševanje oziroma njenih načrtov in pa nadgradnjo Bell 412.   Glede Postojne, sem bil obveščen, da je minister že o tem govoril. Naj na tej točki samo ponovim, da bodo ta sredstva, 250 tisoč evrov prerazporejena znotraj leta, če bo prišlo do sklenitve sporazuma o katerem smo že tudi govorili.   Glede Uprave za zaščito in reševanje, se pravi, povečevanje sredstev za upravo in pa na katerih segmentih katere projekte bo uprva vodila, bom prosil direktorja Buta, če lahko pojasni bolj podrobno, da jaz ne berem iz gradiv.   Glede Bell 412, pa zelo na kratko. Gre se samo za podaljševanje življenjske dobe teh helikopterjev, ne govorimo o opremljanju Bellov z dodatno vojaško opremo oziroma oborožitvijo. Gre se samo, da bomo te iste Belle lahko uporabljali za te naloge, kot se uporabljajo danes, tudi v prihodnje.   Predsedujoči, če dovolite, bi prosil še direktorja Buta.   Hvala.
Hvala, državni sekretar za obrazložitev.   Sedaj pa dajem besedo direktorju gospodu Butu.   Hvala.
Darko But
Hvala lepa za besedo in hvala lepa gospodu poslancu za vprašanje.   Namreč financiranje gasilske dejavnosti je v pristojnosti tako občin kot tudi države, to je pač deljena obveznost in na ravni države, kot je že omenil minister, bomo naslednje leto tako kot vsako leto do sedaj za 5 % povečali sofinanciranja prostovoljnih sestav, med drugim tudi gasilsko zvezo Slovenije in pa povišali bomo znesek, ki ga razdeljujemo gasilskim društvom v okviru nabav gasilsko-zaščitno reševalne opreme na 2,4 milijona evrov iz sedanjih milijon 700, kar pomeni za 30 % skoraj zvišujemo ta znesek.   Kje se še najdejo sredstva za gasilstvo? Namreč mi smo v pripravah spremembe zakonodaje, kot je bilo že omenjeno pri rebalansu proračuna, že omenili, da bi v zakonu o zniževanju stroškov občin se predvideva postopni prevzem zavarovanja gasilcev,     ŠZ) – 9.45    vseh gasilskih zavarovanj na ravni države in v celotnem obsegu, bo to na koncu znašalo približno 5,5 milijona evrov.  Drugo smo pa sodelovali pri pripravi načrta za odpornost in okrevanje, pri operativnem programu EU kohezijske politike, pa pri pripravi večletnega finančnega okvira 2021-2027. Tu so vključene štiri vsebine in skupna vrednost je 160 milijonov evrov. Od tega je 110 milijonov evrov evropskih sredstev. Nabavljeno bo več kot 80 vozil, ki bodo razdeljena posameznim gasilskim enotam v naši državi in pa tudi ostala oprema, ki jo potrebujejo za samo svoje delo.  Hvala lepa.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala gospod But.   Sedaj nadaljujemo z razpravo. Kolega Robert Pavšič, izvolite besedo.
Najlepša hvala.  Sicer sem to tematiko mislil odpreti na eni od naslednjih sej Odbora za obrambo, ampak očitno se bomo o tem še danes pogovarjali, sploh glede na amandma, ki ga je vložil kolega Kordiš.  To kar danes poslušam s strani ministra, ki mu je zgleda bolj pomemba ne vem katera stvar, mu je bolj pomembna od tega, da se pogovarjamo o dveh letih financiranja enega od državotvornih resorjev. Prav res me zanima, katera stvar je bolj pomembna od tega. Druga, ki me pa še bolj zanima pa je, zakaj se ni opredelil do amandmaja, kolega. Ali ga podpira ali ga ne? Ker to, da bo rekel, bomo rešili, če bo sporazum, je veliko premalo, sploh glede na to, da do podrobnosti poznam preteklo sodelovanje z MORS-om in tudi trenutno sodelovanje z MORS-om, med občino Postojna in MORS.   In to kar je danes govoril minister, je milo rečeno zavajanj, če ne celo laganje. Občina Postojna izgublja 100 tisoč evrov, je rekel, ker ni sporazuma. Lepo vas prosim, da poveste kaj je v sporazumu, tistem od katerega je občina odstopila, bilo določeno. Do 260 tisoč evrov na leto odškodnine. Do 260 tisoč evrov odškodnine in to si je MORS razlagal tudi kot, če je / nerazumljivo/ je lahko tudi nič. In je bilo nič. Ne pod vašim vodstvom, ampak je bilo tudi nič. In vi bi radi, da tako občinska uprava, kot prebivalstvo občine, da vam verjame. Leta 2000, 15. oktobra, je bil posvetovalni referendum v Postojni, na katerega je prišlo 72,12 % prebivalcev cele občina in 69,64 % je reklo ne aktivnostim na Počku.   In to je tisto, kar veže občinsko upravo in lokalno samoupravo. Volja prebivalstva. In kaj dela MORS vmes? Povečuje aktivnosti. Leta 2004 je bil sklenjen dogovor, tale famozni, do 260 tisoč evrov. In kaj je bilo še zraven dogovorjeno? Okej, bomo vse požegnali, ampak brez povečevanja aktivnosti. In potem, ko je MORS nenehno kršil ta dogovor, nenehno, od leta 2004 do leta 2018 je pač občina od tega odstopila s sklepom občinskega sveta, katerega član sem tudi jaz.   Za prenehanje aktivnosti, je v tem občinskem svetu glasovala tudi SDS in tudi Nova Slovenija in tudi SMC. Ampak ko se vloge zamenjajo in ko potem prideš nekako na pozicijo, kjer lahko krojiš usodo ene cele občine, se pa spremeni tudi politična volja. Saj se zavedamo, da je ukinitev vojaških aktivnosti na Počku, sploh v kratkem roku nemogoča, se zavedamo. Ampak to, da aktualni minister zavrača vsak dialog in krivdo zvrača na občino Postojna. Občina Postojna ima formirano pogajalsko skupino že ves čas. MORS pa jo spreminja, nenehno. In na strani MORS-a je, da vzpostavi kontakt, ne na strani občine. Občina vas ne bo nič prosila.     ŠZ) – 9.50    Vi morate urediti zadeve, ker ste jih vi kršili. In potem reči na 100 tisoče evrov se izgublja.   Vam bom povedal, kaj se izgublja glede na monitoring, ki je bil narejen. Na vadbišču Poček so povečane osebnosti svinca, kadmija, bakra, kroma, / nerazumljivo/ mineralnih olj in mesto cinka. Sicer za krom in nikelj povezuje to izvajalec z naravnimi lastnostmi tal. Povečane osebnosti svinca in bakra, so bile določene na pehotnem stališču Bile, kjer so izmerjene osebnosti preučevale kritično emisijsko vrednost za svinec oziroma jo dosegale, baker v zgornji plasti.  To je to, kar ljudi skrbi, ne tistih 100 tisoč evrov, ki jih baje izgublja občina. Zadnji monitoring je bil narejen leta 2017. Ali ste kaj nadaljevali zdajle? Ste uresničevali sklepe tega odbora in vzorčenje in postopke izbire vključili tudi lokalno prebivalstvo oziroma lokalne iniciative. To bomo vse še odprli na tem odboru in bomo nadaljevali. Ker to so bistvena vprašanja, ne pa izgube potencialnih 100 tisoč evrov. Kaj nam bo par milijonov evrov, če se bo zastrupila voda za 20 tisoč ljudi.
Gospod kolega Robert Pavšič, prosim, če se lahko držite
Se držim tega. 250 tisoč evrov in amandmaja. Jaz lahko razpravljam o amandmaju kolikor hočem. Ker je bil vložen. In s temi 250 tisoč evri, je povezana širša zgodba, kot to, kar želi MORS predstaviti oziroma kar je želel predstaviti minister pa je pobegnil, zdajle. Zato sprašujem državnega sekretarja. Ali podpirate ta amandma ali ne? Ga lahko sprejmemo ali ne? Ker to je tisti minimalni korak nasproti občine Postojna in pogajanju z njimi.   Pa ne nastopati stalno v tej poziciji moči. Dajte enkrat reči, mi smo partnerji tukaj. Ker najlažje je in to počenja ta minister, reči ne, Postojnčani niso za vojsko. Daleč od tega. Resnica je popolnoma nasprotna, zato ker veliko Postojnčanom tudi dela v tej vojašnici. Ampak MORS je nekaj drugega. MORS ni vojska. Z vojsko smo se marsikaj že dogovorili. Tudi na občinskem nivoju. In jih je samo za pohvaliti. Ampak to politično vodstvo, to pa ne vem. To je prvi minister, s katerim se ne da pogovarjati. Ne, Nova Slovenija pošilja protestna pisma na občino Postojna. Nova Slovenija. Občinski odbor, s tem, da je tudi njihov predstavnik glasoval za zaprtje Počka. Ampak saj pravim, potem se pa enkrat zgodbe obrnejo.   In ni samo teh 250 tisoč evrov vprašanje. Vprašanj je še veliko. So še odprta, jih obravnavajo druge inštitucije. Je vprašanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je vprašanje lastništva cest na Počku. In je zdaj vprašanje tudi stadiona. Tukaj pa vam nekaj moram razložiti to zgodbo, tudi za tiste, ki je ne poznajo. V Postojni je ogromna vojašnica. Bila včasih. Polovico je že dobila v upravljanje oziroma v last občina Postojna, ampak to je mrtvi kapital. Samo za podiranje tistih stavb, bi bilo treba več milijonov evrov za podreti.   Na drugi strani se vsaj nekaj dogaja. Je bila obnovljena vojašnica, tako da imajo ljudje vsaj kolikor toliko normalne pogoje za delo. In v tem sklopu je bil včasih tudi tako imenovani vojaški stadion, zaprt v vojašnico. In se je uspela občina dogovoriti, ker je pač pomanjkanje športnih prostorov, se je uspela z MORS-om in z vojašnico dogovoriti, z gospodom Glavašem, vas nisem hotel izpostavljati, se je uspela dogovoriti, da so iz območja vojašnice izvzeli ta stadion. In kaj se je zgodilo? Občina Postojna je, da se je pripravljal ta stadion. Obnovila ga je, vložila več 100 tisoč evrov v to, da je bil uporaben,         da se je postavilo zraven objekte, ki so potrebni, sanitarije, garderobe, da se je travnata površina zamenjala, da se je uredilo navodnjavanje. In kaj zdaj? Zdaj ko je pa prišel minister Tonin, pa se je pogodba, ker nič, ni se lastništvo preneslo, se je pa pogodba o uporabi iztekla, so pa rekli, a ne, zdaj pa mi ne bomo podaljšali pogodbe, dokler ne uredimo zadev na Počku. Tako neuradno sem izvedel, da je uradnica rekla, da občina Postojna uzurpira Poček. In potem, okej, minister je zadnjič javno povedal, bomo mi uredili to pogodbo za stadion. Pa veste, kako jo je poskušal urediti? Tako, da je v pogodbo spet dal neke nemogoče pogoje noter in spet bo kriva občina Postojna, ki jih ne bo sprejela. Zdaj vam povem in vam to obljubim, če boste s tem stadionom, na katerem vadijo otroci, ni to profesionalci, dva nogometna kluba s predvsem mlajšimi selekcijami vadita gor. Če boste v tej pogodbi, pa prosim, da me poslušate sekretar, če boste v tej pogodbi, ker to pa morate jasno slišati, postaviti občini nemogoče pogoje, pa verjemite mi, da bom prišel do te pogodbe, bom osebno jaz vzel šotor in šel šotorit na ta stadion. Potem me pa umaknite. Ker enkrat pa vrag vzame šalo. Ni več problem samo teh 250 tisoč evrov, ni problem to, da zavračate konstantno dialog in nastopate s pozicije moči. Zdaj izsiljujete še z otroki. In ko bom zaključil, boste imeli verjetno celo serijo argumentov, da temu ni tako, ja pa temu je tako, ker to mi govorijo ljudje, ki jim zaupam in jim zaupam dosti bolj kot vam. In povejte mi in komentirajte, dajte mi komentar na to dogajanje med občino Postojna in Morsom, vi ga komentirajte, vi ste danes tukaj predstavnik vlade, ministra ni, vi osebno. Dajte mi komentar, kakšni so odnosi med Morsom in občino Postojna. To prvo.  In drugo, dajte se jasno izjasniti, a boste, a podpirate ta amandma ali ne. Samo ti dve vprašanji sta. Tako da, lepo vas prosim, naredite enkrat en tvoren korak, sestavite pogajalsko skupino in pojdite na občino, tam vas komaj čakajo, da se bodo z vami pogovarjali. Ne pa pozivati na občini, občina ima vzpostavljeno pogajalsko skupino. Ampak mora biti za to interes. Pa verjemite mi, da veliko Postojnčanov danes gleda prenos te seje, ker se je točno vedelo, kaj se bo tukaj govorilo in kakšne bodo, in kakšni bodo spet vaši manevri, kako se temu izogniti, pa ostati lepi in krasni in ne vem, kaj še vse. Danes govorimo tukaj o 600 milijonih, 700 milijonih, ni pa teh 250 tisoč evrov, pa ni volje se usesti za mizo pa pogovarjati, dajte no, lepo vas prosim.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, gospod Robert Pavšič za razpravo.  Sedaj vam dajem besedo, se opravičujem, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo Urošu Lampretu.    UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči.  Že v prejšnjem povzetku sem se dotaknil Postojne in tudi rekel, da je minister v svojem uvodu že govoril o tem izzivu, naj tukaj še …  … če lahko tukaj ponovim še enkrat, Ministrstvo za obrambo, zakaj sem rekel izziv, smo ta izziv kot tak, se pravi odstop občine Postojna v, in nepogajanje z Ministrstvom za obrambo na nek način podedovali. Vi ste govorili, zakaj se ekipe na strani Ministrstva za obrambo spreminjajo, zato ker so te ekipe vodene s strani kabineta ministra in se tudi kabineti ministra spreminjajo. Zato se spreminja ekipa, ni drugih razlogov.  Govorili ste, da nismo pripravljeni na dialog.         To ni res. Ministrstvo za obrambo je pripravljeno na dialog, pripravljeni smo se, in to smo, o tem smo tudi že govorili, pogovarjati o vsem, o vsem. Samo ne o zaprtju osrednjega vadišča Slovenske vojske. To je edina stvar, o kateri se ne moremo pogovarjati. In nič, nobenega izsiljevanja iz naše strani, v tem novem sporazumu, ki si ga vsi tako želimo, bi uredili vsa ta vprašanja, s to ekipo, ki je trenutno na Ministrstvu za obrambo. Ampak to je izziv za celotno ministrstvo, to ni izziv samo za trenutno politično ekipo. Si pa mi najbolj želimo to zadevo tudi urediti. In to je ta izziv glede teh 250 tisoč evrov, ki ga imamo. Mi bomo ta denar prerazporedili. Ta denar je že identificiran na postavkah, ki jih mi imamo. Vse, kar potrebujemo, je sporazum in smo se pripravljeni pogovarjati. Vi ste neposredno vprašal, ali smo se pripravljeni pogovarjati, smo. O čem, o vsem. Lahko pa tudi zelo neposredno povem, samo ne o zaprtju osrednjega vadišča Slovenske vojske.  Hvala, predsedujoči.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala.  Repliko dajem gospodu Robertu Pavšiču, opozarjam, da imate na voljo 3 minute, izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala za opozorilo.  Pa dobro, a boste odgovorili na, dve konkretni vprašanji sem vam dal, kako komentirate odnose z občino in ali podpirate ta amandma. Da, ne, da, ne. Dobri, slabi, nikakršni. In ko govorite o zaprtju Počka, saj niti pravne podlage za aktivnosti na Počku nima MORS. DPN je bil razveljavljen, ni vodovarstvene uredbe. Ni, pravzaprav nobene dokumentacije ni, niti presoje vplivov na okolje, ki jih je zahtevalo Ustavno sodišče. In zdaj ni pravne podlage za 250 tisoč evrov. Kakšna, kakšno pravno podlago rabite, da date gasilcem, ne občini, gasilcem 250 tisoč evrov? In dajte mi prosim odgovoriti z da ali ne oziroma dobri, slabi ali pa nikakršni. Dve konkretni vprašanji, pa nikoli odgovora. Hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, Robert Pavšič, za repliko.  Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo.    UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči.  Zelo na kratko, jaz verjamem, da se bodo odnosi izboljšali, da so bili prej ne preveč optimalni, pred marcem letošnjega leta, glede amandmaja je odgovor zelo kratek in jasen, ne. Hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala za odgovore.  K besedi sem se javil tudi kot sam, ker sem član Odbora za obrambo, zato bi, spoštovani državni sekretar, spoštovani načelnik Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Robert Glavaš, spoštovani kolegice in kolegi.  Danes obravnavamo predlog sprememb proračuna Republike Slovenije na področju Ministrstva za obrambo za leto 2021 in leto 2022.  Glejte, jaz bi najprej, preden bi šel k samemu, sami razpravi, bi povedal, da pomemben del teh, tega proračuna so tudi evropska sredstva in na časovnici do leta 2029 bo upravičena Slovenija do okvirno 10,2 milijarde evrov, od tega gre za 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. V okviru inštrumentov za okrevanje, kar je zelo pomembno, Next Generation EU, bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega 3,6 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Naj tukaj omenim 312 milijonov evrov iz pobude REACT-EU, 129 iz Sklada za pravični prehod in 1,6 milijarde iz mehanizma za okrevanje, odpornost, odpornost, ter 68 milijonov evrov za razvoj podeželja.  Zakaj sem to uvodoma poudaril, moramo se zavedati, da so evropska sredstva zelo pomembna in s temi evropskimi sredstvi se lahko pohvalimo, da je letošnji proračun za obrambo tudi višji.         (Nadaljevanje): Zdaj gremo pa k samemu proračunu. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021. V veselje mi je, da so skupna sredstva za obrambo v primerjavi s proračunom, ki ga je za leto 2021 sprejela Šarčeva Vlada, zvišujejo za dobrih 75 milijonov evrov na skupaj 636 milijonov evrov. Sredstva se za 62 milijonov povečujejo na postavki obramba in zaščita v okviru Generalštaba Slovenske vojske, pri tem se kar za 47 milijonov evrov več namenja za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske.   Gremo naprej. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s predlogom sprememb proračuna za leto 2021 pridobiva kar 8 milijonov evrov več. Skupaj 54 milijonov evrov, od česar gre velika večina sredstva za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za upravljanje obrambnega sistema in krizno upravljanje se nameni 4 milijone evrov več, skupaj 61,5 milijona evrov. Tukaj bi izpostavil še nekaj, da so tudi, kot sem že prej omenil, dodatna sredstva za gasilce. Levica je pred časom predlagala, da se v proračunu za leto 2020 za delovanje gasilskih društev nameni dodatnih 7,8 milijona evrov. Tam so tudi vložili amandma, ki na žalost ni bil usklajen z Gasilsko zvezo Slovenije. Zdajšnja Vlada, zdajšnje ministrstvo s predlogom proračuna sredstva za sistem zaščite in reševanja povečuje za 8 milijonov evrov v letu 2021 in za dodatna 2 milijona v letu 2022. Če gremo naprej. Za Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022, Ministrstvo za obrambo bo v letu 2022 predvidelo sredstva v višini 687 milijonov evrov, kar je celih 173 milijonov evrov več kot v oceni realizacija za leto 2020. kaj se bo tukaj, katere postavke se bodo tukaj znatno povečale in so po mojem mnenju tudi zelo pomembno in tudi pomembna za celotno, za vse državljane in državljanke Republike Slovenije, sredstva se za približno 3,5 milijonov evrov povečujejo Upravi za zaščito in reševanje v primerjavi z oceno realizacije za leto 2020 in sicer na skupno 56,8 milijona evrov. Znotraj uprave se velika večina sredstev namenja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. In za obrambo in zaščito se v okviru Generalštaba Slovenske vojske namenja celih 556 milijonov evrov, kar je 166 milijonov evrov več kot v oceni realizacije za leto 2020. Od teh sredstev gre 304 milijone evrov za upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov Slovenske vojske in 132 milijonov evrov za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske. 113 milijonov evrov pa za operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske.   Zdaj poglejte, meni je zelo ljuba tematika Uprava Republike za zaščito in reševanje. Sam prihajam iz Ilirske Bistrice, moram povedati, da zelo podpiram dejavnosti Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in tukaj, v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje se s predlogom sprememb finančnega načrta za leto 2021 še dodatno povečujejo sredstva za investicije na naslednjih področjih. Se pravi, tukaj imamo dejanske projekte, dejanske postavke, ki bodo zelo pripomogli na terenu. Povečanje sredstev za sofinanciranje prostovoljnih organizacij, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za 5 %. Povišanje zneska sofinanciranja nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme iz sedanjih 1,7 milijona na 2,4 milijona evrov. Izgradnja servisnega objekta, izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, enota Sežana v Občini Sežana, kjer je v letu 2020 pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje ter ureditev novih poslovnih prostorov v Trbovljah in Ptuju. Gremo naprej. Izdelava projekte dokumentacije za izgradnjo dodatnih prostorov gasilske šole na Igu,         za Poplavni podcenter Murska Sobota, Podcenter za žled in vetrolom v Kočevju in Podcenter za požare v naravi, v Sežani, ter Nacionalni center civilne zaščite, izdelavo projektne dokumentacije za nabavo večjih specializiranih vozil z ustreznimi nadgradnjami za delo na višini tip 1 in 2. Tukaj se ne konča seznam. Vzpostavitev sistema množičnega obveščanja prebivalstva in hitrejši prevzem siren javnega alarmiranja na nabavo in montažo, govorimo o 150 sirenah, okvirni znesek je približno 2,4 milijona evrov.  Imamo tudi ključne projekte v naslednjem dvoletnem obdobju. Tukaj bi izpostavil, nekaj časa nazaj smo imeli veliko padavin in tukaj so bile tudi ogromne težave z odvečno vodo; izgradnja in certificiranje nacionalne enote za prečrpavanje velikih količin vode, pri Evropski uniji in skladno z dinamiko dobave vozil in opreme, ustanavljanje regijskih enot, izgradnja lokalnih enot za hitre intervencije, za obvladovanje naravnih nesreč tip 1 in tip 2 in še in še bi lahko naštevali. Recimo, meni ljubo je še v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, zaključek izgradnje novega digitalnega radijskega omrežja DMR.  V vojski sem vesel, da bo vojska, kar znatna sredstva namenila tudi za infrastrukturo, kajne, in, glejte, kar se tiče še, gledam proračune za leto 2021 in 2022, na postavki infrastruktura in opremljenost v Slovenski vojski, je v letu 2021 dodatnih, skoraj 47 milijonov evrov, v letu 2022 pa je še dodatnih 28 milijonov evrov. Jaz mislim, da vojska bo dala znatna sredstva za infrastrukturo.  Bi pa še nadaljeval. Če pogledamo, 6-letno časovnico delovanja Slovenske vojske in proračuna za obrambo, bom tako rekel, v naslednjih letih bomo za zdravstvo namenili 18 milijard evrov, dodatno za socialo 13 milijard evrov, kajne, za vojsko je pa ta znesek bistveno, bistveno manjši, ampak, Slovenija in država in proračun Republike Slovenije, vse te zneske zmorejo in nobenemu resorju se sredstva zaradi tega ne bodo drastično zmanjševala, kvečjemu povečevala.  Zdaj pa, za ministrstvo imam še eno vprašanje, če smem. Vidimo, da proračun Ministrstva za obrambo je dober, se povečuje, me pa na tem mestu zanima, kako se bo povečevanje sredstev na Slovensko vojsko, odzvalo na terenu? Kako se bodo ta, večje količine sredstev, več denarja, videlo za večjo varnost na južni meji? To imam vprašanje.  Zdaj pa, kar se tiče Postojne, moram samo to dodat – jaz osebno, sem postal poslanec Državnega zbora šele z 19. marcem. Sam prihajam iz Ilirske Bistrice, to pomeni, da je Občina Postojna zelo blizu. Zelo sem bil aktiven in prvega ministra te Vlade, ki sem ga povabil v naše okolje, v Občino Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, je bil minister Nove Slovenije, minister za obrambo in podpredsednik Vlade, Matej Tonin. Izpostavil sem problem in videl sem ministra na delu, da ga ta problem, je začel reševat in verjamem, da bodo na ministrstvu aktivno pristopili k reševanju tega problema, kot verjamem, da bodo na drugi strani, tudi na strani občine, konstruktivno vsi skupaj pristopili.        Na tem mestu dajem besedo državnemu sekretarju.
Gospod _____
Hvala predsedujoči. Zelo na kratko. Na vaše direktno vprašanje, kako se povečanje teh sredstev odrazilo v delovanju Slovenske vojske prihodnje leto. Veste, da je bilo letošnje leto ustavljeno precej aktivnosti urjenja, izobraževanja v tujini in pa opremljanja s tisto opremo, predvsem osebno opremo, katere dobavitelji niso imeli zmožnosti dobaviti letos. Se pravi, vse te dobave, ki so bile ustavljene letos se bodo pospešeno nadaljevale prihodnje leto. Se pravi, govorimo predvsem o osebni opremi. Tisto urjenje, ki ga pripadniki Slovenske vojske, govorimo tudi specialistično urjenje, niso mogli izvajati zaradi situacije v kateri smo, bomo pospešeno nadaljevali naslednje leto. Prav tako izobraževanja v tujini. To so ti neposredni vidiki, ki jih bodo sami uporabniki ocenili, poleg seveda, ko ste omenili infrastrukturo in zadeve, ki jih vodimo. Se pravi, projekti, ki so bili pripravljeni v preteklosti do stopnje, ki jih bomo lahko začeli izvajati, neposredno podpira delovanje Slovenske vojske, tiste projekte bomo začeli izvajati prihodnje leto. Za se druge zadeve, o katerih smo pa tudi govorili, se pa sedaj pripravljajo projekti. Hvala.
Hvala.   V nadaljevanju dajem besedo kolegu Kordišu za razpravo. Izvolite, beseda je vaša.
Hvala za besedo, predsedujoči. Najprej naj naslovim dve trditvi, ki sta se pojavili, pa nista v resnici čisto točni, sta v najboljšem primeru zavajanje, v najslabšem primeru pa laž, čeprav se je potem, ko smo, še posebej predstavniki Nove Slovenije, že večkrat zasačili pri tej laži, so nekoliko retoriko spremenili. Govorim o evropskih sredstvih. Še kakšen mesec nazaj smo pri rebalansu proračuna lahko poslušali, češ, kakšnih 10 če ne 12 milijard evrov lahko Slovenija pričakuje iz naslova evropskih sredstev in da kaj mi v Levici delamo neko paniko, da gre denar za orožje in da ga za vse ostalo ne bo, če pa vendarle pride ta izdatna količina 10 milijard evropskih sredstev, ki jih lahko počrpamo zato, da zgradimo domove za starejše, zato da posodobimo bolnišnice in tako naprej. Pa se je zelo hitro izkazalo, da v resnici nimamo opravka z 10 milijardami evropskih sredstev, kot so predstavniki Vlade Janeza Janše in koalicije lagali, lagali na veliko. Dejanski izplen iz teh evropskih sredstev po tem, ko odštejemo slovenska vplačila in delež sredstev, ki odpade na posojila, znaša nekaj čez 3 milijarde evrov. Te 3 milijarde evrov je razpotegnjenih čez naslednjih 6 oziroma 7 let. Pridemo skratka do polovice milijarde vsako leto. To je pa zelo, bom rekel, obvladljiv znesek, ki pa niti približno ne zadošča, da bi zgolj s tem zneskom dogradili in vzpostavili podsisteme družbene solidarnosti, ki jih v tej državi potrebujemo. Še posebej, ker so ta sredstva vezana na neke konkretne projekte. To ni neka nenamenska vreča denarja, ki preprosto pade na vsakoletni slovenski proračun in potem lahko Državni zbor in vsakokratna vlada ta sredstva razporejajo. Ne, to so projektna sredstva, to so namenska sredstva. Kar pa še naprej pomeni, da vsak cent, ki ga namenimo za orožje je cent, ki zmanjka tam kjer denar dejansko potrebujemo, pri zdravstvu, pri domovih starejših, kjer čaka v vrsti 12 tisoč ljudi, pa za mlade, stanovanja, javna neprofitna stanovanja, ki jih prav tako manjka, nekaj 10 tisoč. Tukaj pa proračuna za leti 2021 in 2022 kljub temu, da sta rekordna, kljub temu, da predvidevata naslednjih 10 milijard evrov novih zadolžitev, ne pokrivata. To so postavke, ki ostajajo prazne.   Sem že v svoji uvodni razpravi izpostavil kako to izgleda, da so te postavke prazne, recimo, imamo povečanje sredstev na vojaškemu proračunu za 115 milijonov v letu 2021 in še za dodatnih 52 milijonov v letu 2022, skupaj za 165 milijonov evrov, pretežni del te povišice bo šel v orožje. Med tem imamo pa iz integralnega proračuna, ki se financira iz davkov, predvidenih zgolj 12 milijonov in pol evrov na leto investicij v skrbstvo starejših oziroma v izgradnjo novih domov za starejše. Popolnoma zgrešene, da ne rečem absolutno nore družbene prioritete.        Dalje. Če pogledamo realizacijo za leto 2020, Uprava za zaščito in reševanje, je ta konto težak 53 milijonov evrov. V letu 2021 se predvideva 54 milijonov evrov, v letu 2022 pa slabih 57 milijonov evrov oziroma 56,8 milijona evrov. Tu gre za neznatna povišanja, do točke, da lahko rečemo, da ta sredstva praktično stagnirajo. Pa se pogovarjamo skoraj izključno o zaščiti in reševanju danes na tem odboru, kljub temu, da je ta red velikosti 50 milijonov evrov ena desetina tistega zneska, ki gre sicer v vojaško stran proračuna. In upam si trditi, da Uprava za zaščito in reševanje ostaja podhranjena. Tu imamo veliko več družbenih potreb, ki bi jih bilo treba nasloviti, pa se jih ne naslavlja zaradi tega, ker mora pač Vlada Janeza Janše in minister Tonin skupaj s svojimi lobističnimi prijatelji kupovati orožje. Za primerjavo, v teh proračunskih dokumentih so že predvideni prvi odhodki za oklepnike, čeprav kakršnihkoli postopkov sploh še ni bilo blagoslovljenih, čeprav je zakon, ki bo namenil 780 milijonov evrov za nabave novega orožja, že v proceduri, v zraku je referendum, pa imamo postavko noter v proračunih, ki že predvidevajo, da bo vse to sprejeto, in Vlada bo šla s shoping listkom v mednarodne orožarske vojaško-industrijske komplekse metati slovenski javni denar, proračunski denar, denar, ki je zbran iz davkov slovenskih državljank in državljanov, zato da bodo neki tuji lobisti, ki delajo orožje, lahko zaslužili. Noro!   Hkrati se nam pa zapleta pri tako elementarnih potrebah, kot je Gasilski center v Postojni. 250 tisoč evrov, ne milijonov evrov, red velikosti je tu 100 tisoč evrov, 252 tisoč evrov bi moralo Ministrstvo za obrambo pokriti Občini Postojna - obljuba je bila dana že zdavnaj -, pa tega ne želi storiti. Teh sredstev v proračunu ni. Zato smo v Levici tudi predložili amandma že prej na rebalans proračuna, zdaj pa za proračun 2021-2022, da se teh 252 tisoč evrov za Gasilski center v Postojni vendarle najde. Potem pa, kakšen odgovor dobimo s strani predstavnikov Ministrstva za obrambo – da oni teh sredstev v osnovi ne želijo dati. Sklicujejo se na nek sporazum, ki je menda potreben, med Ministrstvom za obrambo in Občino Postojna, kar pa pri tem zamolčijo, je, da s tem sporazumom Ministrstvo za obrambo v osnovi Občino in Gasilski center Postojna izsiljuje – za obljubljenih 252 tisoč evrov, ki bi morali biti izplačani že zdavnaj, Ministrstvo za obrambo izsiljuje Občino Postojna, da ta pristane na vse mogoče koncesije za Vadbišče Poček. Pa so v osnovi to ločena vprašanja. Zakaj se mi pogovarjamo o Vadbišču Poček, če je Gasilski center Postojna ločen projekt in so bila že zdavnaj, desetletje in pol nazaj, ta sredstva v višini borih 250 tisoč evrov obljubljena. Gospe in gospodje, to ni quid pro quo vprašanje, ne bi smelo biti quid pro quo vprašanje. Ampak so se pač vojaški birokrati na Ministrstvu za obrambo odločili, da teh 250 tisoč evrov za Gasilski center Postojna ne bo in jih ne bodo dali, če občina ne blagoslovi Vadbišča Poček. Pa lepo vas prosim, ne prihajajte pred Državni zbor ali pred slovensko javnost s tako za lase privlečenimi, kot da nimate pravne podlage! V nekaj tednih ste lahko napisali, pripravili in finančno uskladili zakon – zakon, ne nek podzakonski akt ali pa proračunsko postavko -, ki daje 780 milijonov evrov za nabave novega orožja. Tu nam pa razlagate, da nimate pravne podlage za to, da daste 250 tisoč evrov za gasilski center! Halo?!     ŠZ) – 10.25    In še ena stvar, ki je tudi lokalnega pomena, ampak zame, ki prihajam iz tega konca je pomemba, pa bi bil tudi vese, če bi kakšen namig na njeno reševanje našel v proračunu, pa ga žal ne.   Je vprašanje zemljišč v lasti Ministrstva za obrambo, ki jih ima na področju nekdanje vojašnice v Škofji Loki. Tam je določen kos zemljišča, za katerega se zanima občina Škofja Loka. Občani tam postavljamo nek družbeni center. Zelo dobro nam gre. Je, bom rekel širši lokalni konsenz, da se ta družbeni center na območju nekdanje vojašnice razvija. Da pa ga lahko razvijamo dalje, potrebujemo to zemljišče, ki ga ima Ministrstvo za obrambo. In ker seveda so občine pri nas ohoho, dolgo časa    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Gospod Miha Kordiš, prosim držite se konteksta in proračuna 2020-2021.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): To je kontekst. To so proračunske postavke, predsedujoči. Bi želeli brezplačen prenos iz Ministrstva za obrambo na občino Škofja Loka, tega zemljišča, zato da se družbeni center tam lahko razlije.  To je bila tudi neka stvar, s katero sem izzval na njegovemu hiringu ministra Tonina. Minister Tonin je rekel, da bo zadevo pogledal in v resnici jo je res pogledal. Izkazal se je kot zelo odzivnega, materijo predal v reševanje sekretarju Jaklinu in pogovori z občino in pogovori z občino Škofja Loka so stekli, potem so se pa zaustavili. Prodani postopek, ki naj bi to zemljišče iz Ministrstva za obrambo    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Še enkrat vas opozarja. Prosim, držite se točke dnevnega reda.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Prva postavka težka tri četrt milijona evrov, predsedujoči. Kako to ni proračunsko vprašanje?     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Ste izpostavili amandma?     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Nisem izpostavil amandmaja, zaradi tega, ker je pač potreben podpis ministrstva in izpeljava postopka do konca. Zato ne morem     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Zato vas prosim, da se držite proračuna 2021-2022.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Držim se pač tega proračuna in sprašujem zakaj ali bi lahko pričakovali tukaj notri neko postavko, ki zrcali akcijo brezplačnega prenosa zemljišča na območju     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Na tem mestu vam podajam prvi opomin.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoči ali mi lahko nehate skakati v besedo? Prosim. Vaša razprava je bila eno samo papagajsko ponavljanje istih stvari, ki jih je Matej Tonin povedal, kot vaš minister. Meni, ki imam pa tukaj originalno razpravo in me dejansko skrbi za svoje lastno okolje in je to pač nek projekt, s katerim dela občina Škofja Loka z Ministrstvom za obrambo in bi se moral / nerazumljivo/ tudi v proračunu, pa mi skačete v besedo. Ali lahko prosim dovolite, da dokončam? V resnici imam tako še eno minuto do zaključka svojega vprašanja. Hvala.   Skratka, ta brezplačen prenos, ta postopek se je zaustavil. Prišlo je do točke, da je Ministrstvo za obrambo prodajni postopek zemljišča za komercialno rabo zaustavilo, ni pa prišlo do brezplačnega prenosa na občino Škofja Loka, čeprav se je tukaj usklajevalo, čeprav je tudi Ministrstvo za javno upravo podalo soglasje in me zanima kaj se s tem dogaja? Ali je to neka stvar, ki jo lahko v proračunu za leto 2021 in leto 2022 umestimo?    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, gospod Miha Kordiš. Na tem mestu, izrekel sem vam prvi opomin. Poleg tega, tukaj prosim za vaše opravičilo. Jaz nisem noben papagaj. Tako, da prosim, da v nadaljevanju pazite na svoje besedišče in kako se izrazite in da tudi spoštujete svoje kolege in kolegice v tej dvorani. Hvala za besedo.  Na tem mestu dajem besedo za razpravo, gospodu kolegu Marku Bandelliju.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči za besedo.   Jaz bom v kontekstu samih postavk tukaj proračuna dosti nimam kaj. Mi vemo da kadar so pozitivne številke in kadar se praktično zvišajo postavke, je to zadovoljstvo samega ministrstva in mislim, da to je tudi dobro. Končno, po tolikem času vidimo, da tudi gredo določena sredstva, namenska, tudi za vojsko. Četudi, mojo pozicijo, glede tistih 780 milijonov poznate in upam, da ste razumeli, v čem je bila moja poanta         in moja skrb. Drugače pa če grem na to vidim, da je praktično 75 milijonov evrov lahko rečemo se zvišajo sredstva glede na proračun, ki je bil predviden od leta 2021, tisto kar najbolj bod v oči ali pa bode ali pa v pozitivnem smislu je Generalštab Slovenske vojske, ki je 62 milijonov. Naj povem, da tudi vloga samega odbora ne more biti zmerja kritična, vedno negativna v takem ali drugačnem smislu, mora biti tudi razumevajoča, razumeti problematiko, vedeti zakaj so potrebe, kakšne so, kakšni so razvojni programi same vojske. In zato jaz mislim, da teh 62 / nerazumljivo/ pravzaprav sem prepričan vsaj v mojem, da bodo rabili za notranjo rast, če tako rečem je razvoj same vojske. Kar pa si želim, da bi bila res ta sredstva porabljena za potrebe ne pa za želje, ki vemo, da je tu velika razlika. Dostikrat so želje take in drugačne, ampak so potrebe pomembne, predvsem v luči situacije, ki jo imamo danes. Tako, da jaz kar sem gledal tukaj tudi v specialnem delu tistem, kjer so obrazložitve je kar dobro napisano, ene par zadev mi niso jasne, tako bom vprašal državnega sekretarja, če mi lahko samo obrazloži. Temeljne naloge so tukaj zagotavljanje oborožitev raketnih sistemov, bojnih vozil in plovil, prvič, tukaj ni nič napisano, vsaj jaz nisem razume, kaj neki piše, mornariška oprema in piše letalska plovila, če mi lahko poveste malo več o tem, glih obrazložitev kam je namenjeno. Tu je v podprogramu 070-203, kjer je infrastruktura in opremljenost, to je zgolj za mojo radovednost. Mi je všeč, ker bo šlo dosti za nadgradnjo obstoječih komunikacijskih informacijskih sistemov, to mislim, da je tudi pomembno. Mi je zelo všeč, da gre denar tudi za obnovo letališča kot takega sem videl notri kar dobro opisano in mislim, da tu je nujno potrebno, da lahko tu odpremo zračni prostor tudi za druge reči, ker človek ne more sam prebrati postavke pluse minuse in ne more tudi razumeti zakaj so te postavke predpisane ali pa zakaj so želene ali za kaj so potrebne, da se to naredi, tako da to absolutno podpiram. Sem zelo zadovoljen, kar je gospod But(?) povedal glede gasilcev, jaz mislim, da gasilce je treba absolutno podpirati, čim več podpirati in absolutno, kar je pa najbolj pomembno od vsega, razbremeniti občine, ker to je tisto kar sem jaz večkrat tudi povedal, dajte začeti razmišljati na kakšen način, da bi vsaj zavodi za zaščito in reševanje, ki so uradni zavodi, ne prostovoljni gasilska društva, ampak uradni zavodi, da bi na kakšen način tudi te plače počasi šle na Ministrstvo za obrambo. Ker to je veliko, veliko breme občinam. Tisti, ki zavode financirajo, v razmislek govorim. Jaz bi samo polagal na srce eno zadevo tukaj, ker mislim, da tukaj ni bilo nobene jeze, ni bilo nobene hude kritike s strani mojega kolega, moj kolega verjetno ve dosti več kot vsi mi problematiko Postojne, ker živi v Postojni, ker ve kakšna je situacija tam in dajte malo res mislim na tem odboru drugič, če bi se videli, da res gre v eno smer reševanja tega problema s to Postojno, ker očitno problem je, če se toliko govori okoli Postojne in mediji in občina in župan sam in svetniki. Očitno je nekaj tam kar ne štima, če bi tako rekli. Dajte malo pogledati kako / nerazumljivo/ tudi mi na odboru drugič rekli: »ja, fajn, lepo, se dela v tej smeri, popravlja se, vse štima«, to kar je povedal zdaj glede nogometnega igrišča in teh reči, so enostavne zadeve po moje rešljive z dobro voljo vse. En kompromis mora vedno biti, tudi ne more biti vedno vse obrnjeno v eno smer, ker drugače potem tu, vemo sami enostransko ni nikoli dobro za nobenega. Toliko z moje strani. Kar sem želel še povedati prijatelj in kolega Černigoj, meni ste vi všeč, tudi če ste mlad in prišel komaj zdaj v parlament, ker delate, imate pa malo konfuzne misli glede tistih sredstev, ki jih vedno omenjate, 10 milijard. Če hočete, jaz kot bivši minister na tem področju, pridite k meni, bomo naredili en »šnel kurs« kaj pomenijo ta sredstva. Ta sredstva ne pomenijo, da bomo dobili 10 milijard in jih bomo lahko razdelili         kamor hočejo. Tako da, tu so določena namenska sredstva, določena povratna, določena nepovratna so… Tako da, veste, to so tudi, je za pogledat, točno razmerja, če so se porušila, kajne, ker to minister še danes ni povedal. Razmerja med vzhodno in zahodno kohezijo. Veste točno, za kaj se gre in tukaj, če se niso ta razmerja porušila, bo zelo težko karkoli gradit na zahodni strani, s temi sredstvi, poleg tega morate vedet, da niso to neto sredstva, država in Slovenija toliko sredstev da, da lahko dobi drugo nazaj, tako da kar še enkrat resno, vam lahko pomagam pri temu.  Jaz… S tem bi itak zaključil, jaz, kar bom rekel s tem proračunom, drugih reči nimam. Res, dam, polagam samo še enkrat, malo razmišljanja, v problematiki Postojna, mislim, da ni zgrešena ideja, kar je tukaj na mizi. Tudi ni taka, da ne bi bila oprijemljiva in vrednostno in vse kar je. Ozadja, osebno, tudi bom povedal, ne vem, razen tistega, kar sem slišal od vas, od ministra, od državnega sekretarja in od kolegov. Ampak, ponavljam še enkrat, če ta reč je tako boleča, kajne, za nekoga pomeni, da en problem je in tukaj videt, na kakšen način to rešit, mislim, da bo dobro za parlament in tudi za ljudi. Samo v tem smislu.  Hvala kolega, pa predsednik, hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, kolega Marko Bandelli.  Zdaj, na tem mestu vam bom samo kratko repliciral. Jaz verjamem, da ste vi in vem, da ste vi srčen človek in oba prihajava s primorskega konca, sva namreč primorska poslanca. Vem, vi ste bil minister za kohezijo, nekaj mesecev, vsa moram pa tudi opozorit, da sem bil jaz 9 let asistent evropskega poslanca, v Bruslju in v Sloveniji, tako da nekaj malega mogoče tudi ne vem, ampak ne bom nikoli odklonil možnost izobraževanja, ker sem mnenja, da se vsak človek celo življenje uči, zato bom se z veseljem odzval vašemu vabilu, pa mogoče se bova oba kaj naučila. Hvala.  Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju.    UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči.  Spoštovani poslanec, najlepša hvala za vašo razpravo. Zelo na kratko, ker ste imel neposredno vprašanje, o čem govori, o čem postavke govorijo, jih bom samo naštel, o čem govorimo, o katerih zmogljivostih. Številke so jasne, lahko tudi še posebej razložimo. Govoril ste o plovilih; govorimo o pontonskem privezu. To je zadeva, ki je stara že odkar smo dobil zmogljivost ladje Triglav. Druga zadeva, govorimo o nadgradnji te iste ladje Triglav, ki trenutno poteka. Grejo znatna sredstva v to. Omenjal ste helikopterje; tako je, govorimo o nadgradnji helikopterjev 412, govorimo o nadgradnji naših PC-9 letal - Pilatusov, prav tako znatna sredstva v to in pa seveda tudi nadgradnja radarjev, ki zagotavljajo zračno sliko.  Se pravi, te zmogljivosti, znatna sredstva v naslednjih dveh letih. Najlepša hvala.
Hvala, državni sekretar, za vse odgovore.  Na tem mestu ugotavljam, da smo izčrpali… / oglašanje iz dvorane/ Aha, okej.  Dajem besedo gospodu Mihi Kordišu.
Hvala za besedo.  Ni proračunski stavek, je proračunska vejica, pa vendarle bi nanjo rad slišal nek odgovor, in sicer, pač to moje vprašanje, v zvezi s projektom brezplačnega prenosa zemljišč na območju nekdanje vojašnice v Škofji Loki, iz Ministrstva za obrambo na Občino Škofja Loka / nerazumljivo/ …
Gospod Miha Kordiš, prosim, da…
…Razvijamo / nerazumljivo/ center…
…Enkrat sem vas že opozoril…
…Ker je pač to tudi vprašanje, kako se zrcali v proračunu. Verjetno se ta pač, prenos zemljišča, se bo nekje poznal tudi v proračunu, če se ga bo pač izpeljalo, kajne.  Zato me zanima, kako je s tem?
/ oglašanje iz dvorane/  Gospod državni sekretar, izvolite za besedo.  / oglašanje iz dvorane/ Državni sekretar, izvolite besedo.
Uroš Lampret
Najlepša hvala, predsedujoči.  Jaz sem sicer mislil, / nerazumljivo/ razpravljavcev več, počakat, na več razpravljavcev. Zadevo smo si že zapisal. Zdaj, glede Škofje Loke, pogovori že potekajo. Sestanki na to temo so že bili in tečejo. Kar se tiče pa proračunskih postavk, kjer gre za brezplačen prenos, potem tega ne bo v proračunski postavki.  Hvala.
Hvala, državni sekretar.  In sedaj vidim, da… Ugotavljam… / oglašanje iz dvorane/  Ali ste se prijavil k besedi? (Da.)  Kolega Robert Pavšič, beseda je vaša.
Ja, hvala lepa.  Mogoče najprej v bran mojemu kolegu. Ko govorimo o proračunu, govorimo o proračunu v celoti, za celotno državo, ne pa o vsakem posameznem delu, zato imamo tukaj tudi predstavnike Ministrstva za finance, na pa samo resornega ministra.        (Nadaljevanje): Res pa je, da zainteresirani odbor lahko podaja amandmaje samo na področju, ki ga pokriva, tako da, govoriti karkoli iz proračuna je po mojem in vsebinsko in poslovniško dovoljeno na tem odboru, ampak to je samo moje mnenje.   Hvala lepa sekretar za prejšnja dva odgovora. Enega pa nisem posebej izpostavil, to je pa dejansko to kar je tudi kolega Bandelli namignil, kaj bo zdaj s tem stadionom. Ker tisto kar sem rekel prej, da v primeru, če boste izsiljevali občino s kakšnimi nemogočimi postavkami v tej pogodbi oziroma o podaljšanju, sem mislil prekleto resno, bom šel res kampirati na ta stadion, dokler se ne bo zadeva rešila. Samo še tole bi dodal.   Hvala.
Državni sekretar, beseda je vaša.     UROŠ LAMPRET: Hvala predsedujoči. Jaz bom ponovno zelo kratek, ker je bilo neposredno vprašanje namenjeno meni oziroma resorju, ki ga tukaj zastopam, jaz upam, da ne meni osebno.   Glede postojne zdaj, veliko slišim o tem, o teh izsiljevanjih in tako naprej. Še enkrat. Zdaj nikakršnih izsiljevanj ni. Jaz sem že sam bil večkrat, minister, zelo jasen, mi si želimo dialoga, pogovarjali se bomo o vseh zadevah in Ministrstvo za obrambo ne pristopa k tej mizi z neko zadevo o kateri se ne pogovarjamo. Je pa jasno, da se ne moremo pogovarjati o zaprtju vadbišča, o vseh ostalih stvareh se pogovarjamo. In glede nogometnega igrišča, ki ste direktno vprašal. Predvideval, da se bo najemna pogodba za to nogometno igrišče tudi podpisala, in da bo del celotnega dogovora kot takega. Še enkrat, vse te zadeve, jaz sem jih prej imenoval izziv. Mogoče ni bila najbolj posrečen izraz, ampak za nas je izziv kako ti odnosi, ki niso bili optimalni, bom uporabil izraz optimalni, pred marcem tega leta in tukaj ne kaže moja ost kritike na nobeno izmed prejšnjih vlad. Bili so takšni in drugačni, tako in drugače, ampak veliko zadev je bilo tudi dobro urejenih. Tudi načelnik bi znal veliko povedati o odnosih, ki jih Slovenska vojska ima z lokalno skupnostjo. Odnosi / nerazumljivo/ so dobri odnosi in jih nihče v devetem nadstropju Vojkove 55 nima nikakršne želje, da z lokalno skupnostjo kot tako zaostruje. Bili so soočeni z odpovedjo pogodbe, z razlogi, ki so do odpovedi te pogodbe tudi pripeljali, zadevo pred tem, če se ne motim, je vidil gospod Šefic, to isto skupino, bilo je kar nekaj naporov, verjetno tudi z njegove strani, da bi se ti odnosi tudi poboljšali. Na vseh teh odnosih bomo seveda mi tudi krepili, želimo pa se usesti za skupno mizo in tudi poslanec Bandelli je omenil kompromis, itn. Jaz ne vidim kompromis na kaj, ampak mi prihajamo odprti. Zagotovo je v interesu Ministrstva za obrambo, da imamo odlične odnose z lokalno skupnostjo, ne samo s to, z vsemi lokalnimi skupnostmi kjer smo, z vsemi, ampak rabimo nek pravni akt in to nas lahko tudi vi razumete. Rabimo nek pravni akt. Večkrat poslušam 250 tisoč evrov pa tako naprej. Mi smo zelo eksaktni pri teh proračunskih postavkah, seveda ni problem, bomo namenili, smo že v preteklosti sofinancirali marsikaj, ampak tukaj govorimo samo, pripravljenost za dialog, še enkrat, obstaja. Obstaja. Je. Ni nikakršnih drugih zadržkov. Samo predpogoj, ki je bil dan javno, da mora, bil del tega dogovora tudi zaprtje osrednjega vadišča Slovenske vojske. Jaz verjamem, da se resor kot tak ne more pristati na zaprtje osrednjega vadišča slovenske vojske. Kje pa se naj slovenska vojska potem uri? Toliko…
Obrazložitev. Kdo je izrekel repliko?
To neprestano ponavljanje odsotnosti pravnih podlag. Poglejte, ni bila Občina Postojna, Ministrstvo za obrambo je pač tisto ki je zvleklo v vprašanje financiranja tega gasilskega centra za nazaj tudi vprašanje vadbišča Poček. In s te pozicije potem Občino Postojna izsiljuje. Če želimo iskati pravne podlage samo za ta gasilski center, kar bi jih morali, je za nakazilo 250 tisoč evrov v resnici kot obveznost za nazaj občini postojna, rabiš eno in eno samo zelo preprosto pogodbo med Ministrstvom za obrambo, Občino Postojna in v tej pogodbi piše, Ministrstvo bo v naslednjih, ne vem, treh mesecih nakazalo 250 tisoč evrov, podpisani Ministrstvo za obrambo, Občina Postojna,         uradni predstavniki in po podpisu te pogodbe izpeljat nakazilo. To je vse. Vse ostalo je pa pač »mučkanje« in izsiljevanje Postojnčanov in Gasilskega centra v Postojni z vprašanjem vadbišča Poček.     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Dajem repliko gospodu Robertu Pavšiču.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Saj pravzaprav ste zelo lepo povedli. Ni problem relacija vojska-lokalna skupnost. Vedno je bila težava relacija Mors-lokalna skupnost. Dajmo enkrat ločiti ti dve zadevi. Nikoli ni bila vojska vprašanje, nikoli ni bila vojska problem. Ampak tudi pravite pripravljenost na dialog. To, kar je vaš minister govoril o medijih, on je pozival občino k prvemu koraku. Ni res, vi morate pristopiti do občine. Zakaj ta aroganca? Tega ne razumem. Tega arogantnega nastopa ne razumem. In ne more ministrstvo določiti občini kakšna bodo pogajalska izhodišča. To pa sploh absolutno ne more veljati. Občino veže referendum, ki se ga ni udeležilo malo ljudi, skoraj 80 odstotkov prebivalcev se ga je udeležilo.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Kolega …    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): A lahko prosim končam? 80 odstotkov prebivalcev se ga je udeležilo. Pojdite dol, pa povejte Postojnčanom; mi ne bomo spoštovali vaše odločitve. Pojdite pa to povejte, pa bo tudi župan imel lažja potem izhodišča. In kar vam je župan povedal in kar vam je povedal tudi občinski svet, dolgoročni cilj je zaprtje vadbišča. Pa to ne pomeni jutri čez dve leti, čez tri leta. To je pač pogajalsko izhodišče. Do takrat je pa potrebno urediti najprej vprašanje vplivov na okolje, ki se ga zanemarja, ne samo ta garnitura vladna, ampak že prejšnje. Odškodnine občini zaradi aktivnosti, ker dejansko nastaja škoda in odškodnine lastnikom zemljišč. To se je … na tem področju se je …    PODREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Kolega Robert Pavšič, prosim držite se dnevnega reda.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Zdaj mi pa povejte v katerem stavku se ga nisem držal?    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Precej … 75. člen govori »predsedujoče skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red«.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): O čem govori ta amandma? A govori o teh zadevah, o katerih sem jaz govoril?    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Vi razširjate točko …    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Sem pa že tudi prej povedal zakaj. Proračun je celota. Zajema cel proračun državni. In ne more biti proračun vsak posamezen del. Res pa je, da lahko dajemo amandmaje samo na del, ki se dotika tega resorja in gospod predsednik, zlorabljate svojo funkcijo.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Robert, Robert Pavšič …    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Kolega Bevk nikoli tega ne bi počel in tudi marsikateri kolega iz druge strani te mize tega ne bi nikoli tako počel kot to počnete vi.     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Robert Pavšič, 3 minute se je izteklo.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ne, to je bil zdaj postopkovni dialog med vami in mano.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Saj že prej se je izteklo.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ni se nič izteklo …    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala za besedo …    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Verjetno se pa marsikaj izteka, ja.   /oglašanje iz klopi/ postopkovno.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Miha Kordiš, imate postopkovno besedo.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala predsedujoči.  Rad bi vas opozoril na nekorektno poseganje v razprave poslank in poslancev. To kar ste si zdaj s kolegom Robijem iz LMŠ-ja privoščili, mislim, da je naravnost nedostojno. Njegova razprava je bila pač koncizna in je bila razprava o amandmaju Levice, ki namenja 250 tisoč evrov za to, da pač pokrije to obljubljeno financiranje Gasilskega centra v Postojni. Ampak očitno je to vprašanje financiranja Gasilskega centra v Postojni na vztrajanje in trmo Ministrstva za obrambo, povezano z reševanjem statusa vadbišča Poček, čeprav ne bi smelo biti. In Ministrstvo za obrambo izsiljuje občino Postojna, češ če ne pristanete na naše pogoje glede Počka, vam mi tudi tega denarja za Gasilski center ne bomo dali.   Tako da kar se tiče pač teh okvirjev, to so okvirji Ministrstva za obrambo. Kolega Pavšič je razpravljal popolnoma, popolnoma korektno. Bi bilo pa fino v resnici, če bi šel on preko meja razprave. Zakaj – zaradi tega, ker bi bilo vprašanje Počka in financiranje Gasilskega centra v Postojni potrebno reševati ločeno. Ločeno. In vse, kar je treba narediti, je podpisati pogodbo med ministrstvo         (Nadaljevanje) in občina, da bo ministrstvo dalo 250 tisoč evrov, en mesec, zadeva rešena.
Hvala, gospod Miha Kordiš za vašo razpravo. Naj vas še enkrat opomnim, 75. člen prvi odstavek, za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči. Tretji odstavek: Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red. Zaradi vašega obnašanja, nedostojnega obnašanja na tej seji sem vam izrekel že opomin, na kar sem vas prosil tudi za opravičilo, ker ste žalil mene kot predsedujočega in tudi kot osebo. Tega opravičila do sedaj nisem bil deležen. Tako da na tem mestu ponovno zahtevam vaše opravičilo. Poleg tega želim, da skrbneje uporabljate vaše besede.   Postopkovno. Povejte po katerem členu.
Zato da opozorim na upoštevanje…    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Člen, prosim…    MIHA KORDIŠ (PS Levica): …določb Poslovnika, ki jih… Ne rabim navesti člena. Ampak se postavljam tu v vlogo branika Poslovnika, kar je sila nenavadno, glede na to, da sem s svojo zadnjo postopkovno intervencijo stopil v bran poslancu, ki niti ne pripada moji stranki in stopil sem mu v bran zaradi vašega nekorektnega vodenja seje tega odbora. Vi pač pri vašem nekorektnem vodenju lahko izrečete kakorkoli želite nekorektnih opominov, pa jih kljub temu nihče pač ne bo vzel resno, ker je treba pač začeti reševati to stvar pri tem, da se seja vodi tako kot je treba, ne pa tako malo levo, desno na enak način kakor malo levo desno vlada Janeza Janše pelje to državo.     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Gremo naprej z razpravo. Naslednji razpravljavec je gospod Franc Jurša. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Jaz se moram opravičiti. Jaz sem nekaj časa bil na Kolegiju predsedniku Državnega zbora. Vseh razprav nisem slišal, ampak na koncu se sedaj slišal, imam občutek, da ste se vrteli v glavnem okoli Postojne in Počka. Veste, če gleda nekdo iz zornega kota, da ni konkretno, bi rekel, deležen te zadeve ne prihaja iz Postojne in ni na ministrstvu, potem si lahko da en zaključek. Za take zadeve nikoli ni samo eden kriv, verjetno oba nosita neko krivico. In prav bi bilo, da se ta dva subjekta, vsak stopi korak naprej, nazaj, da bi potem lahko stopil korak, dva naprej. Zato priporočam in na nek način moramo mi zavezati ministrstvo, da bo to nalogo opravilo čim prej, ko bo to možno. Kolega Pavšiča pa prosim, da v Postojni na občini pove kaj smo se pogovarjali, če tega ne bodo vedeli, in jim tudi naj predlaga, da tudi on naj stopijo korak nazaj, da bi potem lahko korak, dva stopili naprej.   Če govorimo o financah, glede na to, da mi ta spomin seže tudi nekaj časa nazaj, v nekem preteklem obdobju, tam po 2000 pa še nekaj smo imeli proračun oziroma finančni načrt za Ministrstvo za obrambo, s področja obrambe, kar relativno zelo visok na osnovi BDP. Potem so prišla sušna leta, gospodarske krize, sedaj Covid kriza, in so se sredstva v odnosu na BDP bistveno zmanjševala. In to je na nek način opozorilo, da je treba pri celotni zadevi začeti razmišljati kako naprej. In koraki so se naredili, nekaj sredstev se za obrambo tudi povečuje, nekaj tudi za opremo, kar je seveda zelo v redu, bom jaz rekel. Seveda pri tej opremi je bilo ogromno polemike izrečene na kakšen način se bo ta oprema kupovala, kaj se bo kupovali. Jaz sem mnenja, da o tej zadevi naj odloči stroka. Stroka bo verjetno tudi najbolj korektno to zadevo tudi opravila.   Mene na nek način veseli, da se za področje uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje namenja v tem načrtu več denarja v odnosu v odstotkih na finančni načrt celotnega ministrstva je to 8,5 %. Ko bomo zagotovili za področje zaščite in reševanja vsaj 10 %,    ŠZ) – 10.55    potem da je pri meni neko zadovoljstvo, da smo za to področje naredili precej.   Veste, to je tisto, kar mi državljani, državljanke vidimo. To se pravi v teh letih je bilo kar precej naravnih nesreč. In če tu vidimo, bom rekel sile, zaščite, reševanja, da pomagajo državljanom in državljankam, potem je seveda to zelo spodbudno. Hvala bogu pa nedaj bože, da bi imeli vojno v Sloveniji. Takrat bi vojska bila tista, ki bi nastopila in bi seveda lahko rekli, da imamo nekaj pozitivne, na nek način poudarke, da je vojska tista, ki je v določenem obdobju opravila neko svojo nalogo. Tokrat pa pač vidimo, področje sil, zaščite in reševanja.   Seveda imam pa en predlog, da bi bilo fajn, da v prihodnosti načrtujete, da se manj sredstev zagotavlja za upravni del ministrstva, ampak to pomeni pa potem reze, na področju zaposlenih v ministrstvu. Moje mnenje ni, da bi takoj dejansko na nek način odpuščali zaposlene na ministrstvu oziroma upravno delo ministrstva, ampak da bi z naravnim odlivom zmanjševali število zaposlenih. Mi na področju obrambe in zaščite dejansko rabimo najbolj operativo. Jaz mislim, da upravni del ni v celoti operativa in bi se na račun tega, del sredstev lahko tudi, bom rekel prišparalo, pod narekovaji.  Hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, gospod Franc Jurša za razpravo. Ker ugotavljam, da smo izčrpali razpravo. Aja, nisem vas videl. Boštjan Koražija, beseda je vaša za razpravo.    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, najlepša hvala.   Jaz pa tu vidim zadevo čisto bolj širši problem. Prvo kot prvo je ta zadeva, o kateri se danes pogovarjamo, je dejansko skrajno nevarna tudi iz tega stališča lokalnega okolja. Poglejte, v takšnem primeru, ko se gre za okolje, tako kot tu Postojna, ki je zelo požarno ogroženo okolje. Jaz prihajam iz Ptujskega dela, se pravi iz regije Spodnjega Podravja in dejansko tam smo tudi imeli v zadnjih letih kar veliko, žal zelo hudih nesreč oziroma neurij. Mojca ti veš, kaj vse se je vse živo dogajalo. Tudi ti si bila priča nedavno tega v Ormožu.   Ko se gre za takšne, ko se gre za 250 tisoč evrov, ne vem če je toliko problem pri sekretarju. Mislim, da je tukaj največji problem pri ministru in predsedniku vlade. Jaz mislim, da bi to ona udariti po mizi in bi rekla, evo to je treba urediti, je treba podpisati, ker gre se v bistvu za varstvo državljank in državljanov v osnovi. In sploh ko govorimo o gasilcih oziroma o prostovoljnem gasilstvu, jaz lahko samo potrkam in rečem res sreča, da jih imamo. Ker potem vse kar sem videl po teh neurjih, pa med temi neurji, kaj so vse počeli, pa tudi med to epidemijo koronavirusa, res kapo dol, no, vsem prostovoljnim gasilcem in gasilcem na splošno.   Saj pravim, kot rečeno, jaz vidim osnovni problem je to, problem ministra, ne bom rekel samega ministrstva v osnovi, ker minister je tisti, ki bo dal direktivo oziroma, ki bo rekel, da bo treba skleniti pogodbo, je treba napisati odlok. Če minister tega ne razume, da lokalno okolje potrebuje neko zadevo, se pravi v tem primeru gasilski center, ki je že zgrajen dejansko, potem ne vem, če je glih primeren za ministra. Sploh pa za predsednika vlade, ker če ne razumeš ljudi, ki prihajamo iz periferije in razumeš samo center, potem v tem Državnem zboru res nekaj ne štima.  Tudi gospod Černigoj, vi ste imeli razpravo, ko ste rekli, kako ste ponosni, da prihajate iz tega lokalnega perifernega področja v resnici, iz Ilirske Bistrice. Jaz mislim, prej ko ste razlagali iz smeri vaše stranke bi bilo prav, da tudi vi se obrnete na ministra oziroma predsednika vaše stranke in ga opozorite, da potrebujete oziroma, da tale gasilski dom oziroma občina Postojna potrebuje tisti vložek, se pravi 252 tisoč evrov, da bo lahko zadevo funkcionirala oziroma, da se bodo ti stroški za nazaj pokrili.   Kot rečeno, jaz mislim,         naš amandma je zelo dober, ker mislim, da bi ravno to zadevo odpravil, česar v resnici ne morete, minister, ministrstvo, predsednik Vlade, nekako uskladiti oziroma urediti zadeve. Glejte, jaz se vsak dan vozim v Ljubljano in bom stalno zagovornik tega lokalnega, bom rekel, decentraliziranega oziroma iz centra življenja. Kakorkoli je Ljubljana super pa fajn, pa so super ljudje, kljub temu pa so težave na naši strani precej drugačne kot, recimo, v centru. Mimogrede, gospodu načelniku generalštaba Glavašu moram priznati, da je zelo korektna oseba, in če bi z njim sodelovali glede tega gasilskega doma, mislim, da bi bila zadeva že urejena, če mene kdo vpraša, sigurno, ker poznam njegovo delo in ga lahko samo pohvalim. Mislim, da sta tu največji problem minister in predsednik Vlade. In tu tudi vi, gospod Černigoj, kot predsedujoči temu odboru, prosim, izkoristite svojo pozicijo, pa ne mislim, da morate lobirati, ampak da zagovarjate tisto, kar je treba, da zagovarjate državljanke in državljane te države oziroma prebivalke in prebivalce. Ja, jaz mislim, da bi zadeva lahko bila zelo hitro ad acta in rešena, če bi bile zadeve tako, kot bi morale biti v tej državi, pa trenutno niso. Upam, da se bo to čim prej uredilo, da boste podprli naš amandma, se pravi, amandma Levice, ki bi dejansko ta gordijski vozel prerezal. Kot rečeno, bilo bi pa fajn, če bi dali več besede in možnosti gospodu načelniku generalštaba Glavašu, da govori o zadevah, ker jih najbolje razume.   Hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, Boštjan Koražija, za razpravo.   Besedo dajem gospodu Robertu Pavšiču za razpravo. Izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): No, naj najprej pojasnimo nekaj zadev. Gasilsko-reševalni center Postojna je odprt in deluje in ni odvisen od teh 252 tisoč evrov. Teh 252 tisoč evrov bi bilo simbolno dejanje izpolnjevanja obvez MORS, še enkrat poudarjam, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije do Občine Postojna. In še eno zadevo moram razložiti. Čeprav se to navzven zdi lokalno vprašanje, je daleč od tega, da je to lokalno vprašanje. Poček ni vprašanje samo Občine Postojna, odškodnine namreč dobivajo tudi Občina Pivka in Občina Ilirska Bistrica. In že njegovo ime pove, da ima Poček nacionalni podton - osrednje vadbišče Slovenske vojske, osrednje vadbišče – slovenske! – vojske. In zato zdaj to zadevo »degradirati«, v navednicah, na neko lokalno zgodbo, ni dostojno. In zaradi tega bi moralo Ministrstvo za obrambo do te zgodbe pristopati malo bolj konstruktivno. Seveda se vprašanje vleče kot jara kača že dolga, dolga leta, nihče tega ne zanika. Tudi s prejšnjim ministrom je imela lokalna samouprava kar nekaj odprtih front, ampak minister je vsaj prišel v Postojno, pa se je pogovarjal. Je prišel dol in je tudi kaj ukrenil. Zdaj pa se kolega, ki vodi danes tale odbor, hvali s tem, da je enkrat pripeljal ministra dol. Jaz sem pripeljal in predsednika Vlade in sekretarja, bil sem na sestanku z županom, pripeljal sem predsednika Vlade. Tako se marsikaj pripelje, važni so rezultati, ne, kdo se je dol pokazal pa slikal, kako je fejst pa fino. In ja, na občini dobro in natančno spremljajo, kaj se dogaja na tem odboru. In so zato še toliko bolj nejevoljni, ker danes ne sodelujejo tukaj. In če jaz govorim, govorim v njihovem imenu, ker sem pač njihov predstavnik, tudi njihov predstavnik. Tako da, ja, prej sem vas samo prosil, no, da ne ustvarjati in ne slikati te arogantne drže, ker ni potrebna. Ni potrebna, pa vprašanje tudi, ali je dejansko toliko realna. Ampak navzven je pa videti, kot da se minister noče pogovarjati. Navzven je tako videti. Tako da, ja, jaz vsekakor bom podprl         tale amandma, ker, zdaj vedno znova pogrevat ene pa iste tematike nima smisla, potrebno pa je poudarit, še enkrat in vedno znova, to je spor med Občino Postojna in Ministrstvom za obrambo, ni spor med Občino Postojna in Slovensko vojsko, ker z vojsko, občina sodeluje zgledno, ne samo na tem področju, na marsikakšnem drugem področju, poznam dosti zgodb.  Hvala.
Hvala, Robert Pavšič, za vaše razpravljanje.  Ali ima še kdo … ? (Da.)  Gospa Jerca Korče, beseda je vaša.
Ja, najlepša hvala. En lep pozdrav vsem.  Res smo se malo dalj časa zaustavili pri Počku, seveda zato, ker imamo amandma na mizi in je prav, da se do njega tudi opredelimo in da to tematiko nenazadnje odpremo, če imamo amandma tukaj. Res je, da govorimo o 252 tisoč evrih, kar je majhen, zelo majhen znesek, glede na celoten proračun, tudi glede na celoten proračun Ministrstva za obrambo. Tako da, kar se mene tiče, jaz ta amandma vsekakor bom danes podprla, ker se mi zdi, da je to en tako zelo majhen kanček mozaika pri razrešitvi tega – ne bom ga poimenovala spora – ampak tej dolgo trajajoči sagi, ki smo ji bili priča tudi, ko smo bili mi na Vladi in ta problem vsekakor ni nastal s prihodom te Vlade, imamo pa danes priložnost, da to zadevo zapremo, kar se tiče finančnega smisla.  Sem pa tudi že v prejšnji Vladi opozarjala na eno drugo zadevo, in sicer, tudi če se ta zadeva papirno zapre, pa finančno zapre, ima Poček eno drugo težavo in to je, ta naravovarstvena težava, če hočete, in to težavo in to zaupanje, ki bi ga ljudje morali imeti tudi glede monitoringov in vsega ostalega, se meni zdi tudi precej enostavno razrešljiva, in sicer, da se formira neka skupina, vemo, da imamo krasoslovni inštitut v Postojni, kar nekaj strokovnjakov, ki razumejo, kaj pomeni Kras, ker tukaj se ne govori o Postojni, samo o Postojni, govori se o zelo, zelo širokem območju, kjer se vode pretakajo podtalno, kjer nenazadnje, tudi ko se gleda krasoslovne študije, sploh ne vemo, kam vse te vode tečejo, ker vsako leto se odkrivajo novi toki, ko se vode tudi barvajo in tako naprej.  Jaz sem študirala geografijo in ko smo na faksu po tistem območju mi tudi delal meritve, je res zapleteno območje, ki so ga že skozi stoletja, na take in drugačne stvari, opisovali skozi knjige in razumevanje tega pomeni to, da smo pa odgovorni, da to zadevo rešimo tudi na tem področju. Torej, ne samo z enim amandmajem, finančno, ki ga podpiram, kot rečeno, ker je to pač dogovor z občino bil, ampak dolgoročno za to državo, je pa ta segment bolj pomemben, da gledamo, kako urediti Poček tudi na to, da bo sprejemljiv čez leta in da ne bo vplival na prihodnje generacije. Lokacija je pač tam postavljena, kjer je. Premikati to lokacijo, v tem trenutku, niti nima smisla, vsa leta že tam obstaja, je pa treba vso znanje, ki ga danes imamo, usmeriti v to, da se zadevo postavi tako, kot je treba. Vem tudi, da bo tudi ministrstvo vedelo, da so tudi že Američani celo se nekaj ponudil, da bi pogledal, kako se da, ne vem, premeščati zemljo, postavljati razne ponjave in tako naprej. Zdaj, ne bom pametovala, ker nisem strokovnjak, verjamem pa, da imamo v tej državi zadosti ostalih ljudi, ki bi znal povedat, kako to zadevo rešit dolgoročno. Tudi iz tega vidika, da nam enkrat se ta bumerang efekt, da danes imamo tam Poček, ne vrne na kakšnem drugem področju, pa se bo kakšen drug odbor moral s tem Počkom ukvarjat, čez nekaj let. Toliko o tem Počku, da ga zaključim.  Kar se tiče pa proračuna, mene veseli, da se obrambi namenja večja sredstva, zato ker si Slovenska vojska zasluži večja sredstva, sploh glede na to, kar je bilo storjeno leta 2008 in tako naprej, ko so se sredstva res porezala, ker je najlažje vedno porezati pri vojski, ker ima politika vedno občutek, da državljani ne bodo čutili, če se največji kolač odreže vojski in tako se je naredil, v času finančne krize. Jaz ne bom za nazaj razpravljala, zakaj se je šlo v tako, bom rekla, brutalne reze, zakaj se nenazadnje    ŠZ) – 11.10    današnji vrhovni poveljnik vojske, ki vam podeljuje negativno oceno odločil, da vojski poreže, bom rekla krila ali pa sploh onemogoči normalen razvoj do danes. Danes smo tukaj, kjer smo.  Imam pa eno skrb. Glede na to, kar se dogaja v naši državi, številke pri covidu manj naraščajo in covid bo imel vpliv na vse sektorje. Tudi na obrambo. In bojim se, da zaradi neodgovornega ravnanja, ki smo mu priča, vezano na covid, se bo to poznalo v naši državi. Jaz mislim, da stabilnost financiranja vojske, ki bi mogla biti zagotovljena, torej neka normalna stabilnost, da tudi vojska ve, da bo imela čez pet let, deset let neko normalno, bom rekla rast oziroma normalno financiranje, da bo ta stabilnost ogrožena. In je povsem vseeno, če se mi danes pogovarjamo in se tudi pohvalite, tudi del politike ali pa minister Tonin, koliko več sredstev se bo namenilo za vojsko, če smo sposobni pogledati čez mandatno do leta 2026-2027 pa še kakšno leto naprej, jaz mislim, da bo ta stabilnost financiranja prva, ki bo ogrožena.   Ker to, kar se nam dogaja, na zdravstvenem področju, ko nismo sposobni, ta vlada ni sposobna obvladovati situacije širjenjem virusa bo povzročilo hudo gospodarsko škodo in tega se moramo zavedati. Tako, da meni so danes te številke, ki so pred nami, lahko bi bila populistična pa rekla, ne za vojsko, dajmo raje za domove za ostarele, dajmo raje za gradnjo bolnišnic, s katerim se absolutno strinjam, da 12,5 milijonov, ki jih namenjamo za domove za ostarele je žalostna številka, sploh glede na situacijo kateri smo priča. Pa vendar, jaz te številke jemljem z določeno mero distance in pa realnosti, glede na to, kaj se nam dogaja v državi.   To je problem in tukaj bomo imeli vsi skupaj problem in ta stabilnost, ki bi si jo zaslužili na ministrstvu, bo po mojem mnenju prva, ki bo ogrožena. Ogrožena pa ne bo zato, ker bo kakšna naslednja vlada ali pa kakšna druga politika rekla, da noče vojske, da je vojsko treba ukiniti, da moramo izstopiti iz NATA ali karkoli drugega, ampak enostavno zato, ker v tem trenutku oziroma, bom rekla v zadnjih štirih, petih mesecih ni bilo pripravljenega nič oziroma minimalno in pa čisto premalo, da bi obvladovali ta virus do te mere, da ne prišlo do ponovnih zapiranj gospodarskih dejavnosti, ki so pa kakorkoli obračamo tiste, ki prinašajo denar v proračun.  In ker tega segmenta niste bili sposobni, ampak ker se čutim, da sem del politike, bom rekla nismo bili sposobni, ker smo vsi odgovorni za to državo obvladovati, se bo zgodil to, kar govorim ravnokar.   Tako, da jaz se vam opravičujem vsem, ki se verjamem, da trudite na vojaškem delu, ampak politika pač pušča zadeve prepuščene sami sebi in se obmetava po otročje, kot da so predsedniki, ne predsednik vlade, ampak predsednik podmladka SDS-a na twitterju, komunicira na tak način in tudi to je razlog, da bo stabilnost financiranja vojske v prihodnjih letih ogrožena.   Hvala.
Hvala, kolegica Jerica Korče za vašo razpravo. Aha, gospod Branko Kepa, beseda je, Franc, se opravičujem. Franci Kepa, beseda je vaša.
Predsedujoči, jaz bi se samo obregnil ob proračun mi je všeč, da je predstavnica predhodna govornica podpira povišanje proračuna, ker to v bližnji preteklosti tega ni bilo, ne od Levice, ne od SD-a, niti od LMŠ-ja in mi je všeč, da so se spremenili mnenje o tem. Ter da so po dolgem času, po desetih letih nenehnega jemanja, da se je prvič oziroma drugič zdaj dalo malo več denarja za investicije za vojsko.   Pa še kar se tiče covida. Bi pa priporočal, da se ob petkih, malo manj kažete tam reklamo pri biciklistih, pa bo tudi nekaj manj okuženih. Vse tri stranke.   Hvala lepa.
Hvala, kolega Franci Kepa, za vašo razpravo.         Replika Kordiš Miha, pa še kdo?
Hvala za besedo, predsedujoči.  Zdaj, če želite iskati individualno odgovornost med državljankami in državljani za širjenje epidemije Covida 19, priporočam, da pogledate na Brezje in 3000 nezaščitenih ljudi, ki je bilo tam, ključen problem, ki ga imamo, je pa nepripravljenosti inštitucij na soočenje z drugim valom epidemije, tako da tista neodgovorna manjšina, ki jo iščete, da je odgovorna za to, da domovi starejših niso pripravljeni na drugi val, zato da zdravstvo ni pripravljeno na drugi val, nosi zelo jasno ime. Reče se ji tretja vlada Janeza Janše.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Še eno repliko imamo, Jerca Korče.
Ja, najlepša hvala, kolega iz SDS, ravnokar ste pokazali na to, kar sem govorila. Saj niste sposobni pogleda naprej, kaj šele pogleda čez mandat, iskanje odgovornosti, jo je za iskati tam, kjer je vodenje. Vodenje je prvo, vrh je prvi, ki daje signale navzdol. In ja, iskati zdaj odgovornost, saj jo boste iskali in prevračali, ampak številke so take, kot so in temu se ne bomo mogli izogniti in predlagam vam, da se zresnite in da začnete delati to, kar bi morali početi vse 4 mesece, ne da danes poslušamo v medijih, kako se bojo začele pripravljati bolnišnice. Ja pa kje smo mi? Kje smo mi? To je problem. In s tem boste sesuvali, zato sem to omenila, tudi proračune sektorjev, tudi sektorja obrambnega, v prihodnje, zaradi tega, kar 4 mesece niste počeli in kar še danes ne počnete in to, kar se greste, so pač otročarije, nevredne odgovorne politike v situaciji, v kateri smo.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala, gospa Jerca Korče.  Ugotavljam, da smo … aha, se opravičujem za, besedo dajem še državnemu sekretarju za Ministrstvo za obrambo.    UROŠ LAMPRET: Hvala, predsedujoči, samo, če dovolite, samo na kratko, da grem čez te točke, ki so bile izpostavljene.  Najprej spoštovanemu poslancu Jurši, ki je govoril o pomenu sistema za zaščito in reševanje, se strinjam, bi pa na tej točki rad poudaril, da, ko ste omenjali, kje se v bistvu bo videlo, kje bodo državljani in državljanke videli pripadnike Slovenske vojske dnevno, kje se najbolj pozna. Opozoril bi rad samo, da je dnevno približno 170 pripadnikov Slovenske vojske na mejah, na južni meji, opravljajo naloge nadzora južne meje, 170 dnevno. Da je ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjih letih, pa je bil to žled, pa so bile to poplave, bilo napotenih do, med 500 do 600 pripadniki Slovenske vojske. Da ima Slovenska vojska pripravljeno dnevno, če se karkoli zgodi, da se prav tako napoti in v tem trenutku pomaga tudi pripadnikom tako civilne zaščite, kot tudi državljanom in državljankam.  Če to prenesem na prihodnje investicije, o katerih smo, je spoštovani poslanec Bandelli govoril, ko je spraševal, katere so te postavke, ki jih je trenutno v naslednjih dveh letih nujno investirati. Omenili smo že helikopterje, Belle 412, precejšnja sredstva, pa ne bi govoril zdaj o številki, da ne bo izgledalo, da smo se samo na to osredotočali, ampak precejšnja sredstva, radarje, precejšnja sredstva, Pilatuse, precejšnja sredstva, ladja Triglav, edina ladja, ki jo imamo trenutno, precejšnja sredstva, trenutno se nadgrajuje ta ladja. Tako da vse te investicije, ki gremo, so bile že pripravljene in bodo po naš oceni tudi, tudi dnevno, dnevno razvidne.  Spoštovana poslanka Korče je govorila o preteklih rezih, jaz ne bi šel toliko v zgodovino, res je, zadeve poznamo zelo dobro, veliko sredstev se je pred temi rezi kupilo in veliko teh sredstev, ki se je kupilo pred 15 leti, se ravno zdaj nadgrajuje in to so te investicije, ki potekajo letos in letošnje leto. Da se nam ne bi te zmogljivosti ustavile, se zdaj nadgrajuje in se jim podaljšuje življenjska doba. Ali bi bili zmožni, da brez teh nujnih investicij preživimo, oziroma, da se zmogljivosti ne ustavijo, ne, ne. Te zmogljivosti, določen del teh zmogljivosti, vključno s helikopterji, tako, bi se ustavili, če ne bodo šla znatna sredstva, ki se merijo v milijonih v te iste investicije. Pa tukaj ne bom govoril samo o HNP in drugih sredstvih, ki jih trenutno Slovenska vojska ima. Govorimo o osnovnih sredstvih Slovenske vojske.  Glede Postojne, celovita preučitev okolja, da ne bo narobe zvenelo, da smo mi ustavili vse stvari, kar se tiče / nerazumljivo/ to ni res.         Trenutno je zunaj razpis za podpis pogodbe za celovito preučitev polja oziroma ta ocena. Naša časovnica po kateri delamo zelo pospešeno je, da bi bil ta razpis zaključen do konca leta in da bi bila ta pogodba podpisana za do konca leta in monitoring celovite ocene okolja potem bi se izvajal skupaj z občino Postojna. Taka je naša časovnica in tej časovnici tudi sledi.   Toliko predsedujoči iz moje strani. Najlepša hvala.    PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala za razpravo.  /oglašanje iz klopi/  Gospod Franci Kepa.  /oglašanje iz klopi/ gospod Jurša.     FRANC JURŠA (PS DeSUS): No, saj bo se že navadil. Nič narobe.   Jaz ne želim negirati Slovenske vojske in njene vloge v izrednih dogodkih, to se pravi pri naravnih nesrečah. Moramo pa vseeno priznati, da so temeljni nosilci pri teh akcijah predvsem naši nosilci. To organizacijo imamo takšno, kakršno imamo in smo lahko zelo, zelo zadovoljni, da jo imamo. Moram vam povedati, da prihajam iz okolja, kjer imamo v občini 27 prostovoljnih gasilskih društev in takrat je – ne bom rekel, da vsi želijo, ampak nastaja enostavno gužva, ko ljudje rabijo pomoč. Tako da nosilci so teh aktivnosti v glavnem gasilci pa druge bom rekel, druga društva, ki so posebnega pomena za področje zaščite in reševanja. Vojska pa seveda tudi odigra svojo vlogo tako kot ste državni sekretar omenili. Na južni meji, kakor tudi seveda pri zadevah zaščite in reševanja.   Ampak v kolikor bi se pa kaj drugo zgodilo, pa bi Slovenska vojska bila bolj izpostavljena in takrat bi govorili o bolj izpostavljenosti Slovenske vojske, ampak tega si sam, pa verjetno nobeden v tej dvorani ne želi.  Toliko samo.     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Gospod Franc Jurša, hvala za razpravo. Obenem se še enkrat iskreno opravičujem za preimenovanje. Se bom potrudil.   Za zadnjo za razpravo je prosil tudi gospod kolega Robert Pavšič. Beseda je vaša.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Samo v pojasnilo, saj bom res zelo kratek, da ne bo izgledalo, kot da zavlačujemo. Leta 2017 je Ustavno sodišče razveljavilo državni prostorski načrt za Poček in zahtevalo presojo vpliva na okolje, tako da zagotovo ni samo vaša odgovornost in tega tudi nisem nikoli trdil, da te presoje vplivov na okolje ni. Ampak da se pa šele zdajle zaključuje razpis, se pa verjetno – bi bilo pa še marsikaj treba vprašati. In tudi zadnji okoljski monitoring je bil narejen leta 2017, tako da ne vem, no. Ustavne odločbe se v tej državi itak jemljejo zelo lahkotno. Spet ne leti očitek neposredno na aktualno politično garnituro, tako da samo toliko v pojasnilo. Ta zadeva se vleče že dolgo, res pa je, da se mi pa čudno zdi, da šele zdaj se zaključuje razpis za izbiro izvajalcev za presojo vplivov na okolje, ker to bi moralo biti realizirano po odločbi Ustavnega sodišča že leta 2018.     PODPREDSEDNIK ANDREJ ČERNIGOJ: Hvala Robert Pavšič za razpravo.   Še želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da smo izčrpali razpravo. Med razpravo smo prejeli predlog za amandma odbora, ki ga je predložil član odbora gospod kolega Miha Kordiš. Vsi imate na mizi ta amandma. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ugotavljam, da želje za razpravo ni.   Predlog dajem na glasovanje. Začenjamo z glasovanjem … Aha, prekinjam glasovanje.   Zaradi tehničnih težav si bomo vzeli samo trenutek. Aha, že deluje.         Zaradi tehničnih težav dajem 10 minut pavze. Začnemo ob 11.35. …/ medsebojno pogovarjanje/   Med razpravo smo prejeli predlog za amandma odbora, ki ga je predložil član odbora gospod Miha Kordiš. Vsi imate amandma na mizi pred seboj. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ne želi. Ugotavljam, da… Predlog dajem na glasovanje. Začenjamo z glasovanjem.   Kdo je za? Je kdo proti?   Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Ugotavljam, da se je Odbor za obrambo seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v delu, ki se nanaša na področje Ministrstva za obrambo.   Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo matičnega delovnega telesa. Želi kdo biti poročevalec? Če ne, bom poročevalec na seji prisotnega odbora jaz, kot podpredsednik odbora.   S tem je dnevni red današnje seje izčrpan.   Zaključujem 19. nujno sejo Odbora za obrambo in se zahvaljujem vsem članom odbora, kakor tudi vsem vabljenim za sodelovanje.   Hvala in lep dan vam želim.     Seja je bila končana 9. oktobra 2020 ob 11.26.