Spoštovane in spoštovani, vse lepo pozdravljam, še posebej dr. Angeliko Mlinar, kandidatko za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas obveščam, da nisem prejel nobenih opravičil.

Sem pa prejel nekaj pooblastil in dovolite mi, da jih preberem. Torej iz Stranke Alenke Bratušek imam pooblastilo, da poslanec Franc Kramar nadomešča poslanca Marka Bandellija. Iz poslanske skupine- se opravičujem, torej obratno, torej kolega Bandelli nadomešča kolega Kramarja. Iz poslanske skupine DeSUS, hvala za pomoč, poslanec Ivan Hršak nadomešča poslanca Roberta Polnarja. Sem prav prebral? Okej. Iz Poslanske skupine Levica, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca Boštjana Koražijo. In pa iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanca mag. Branka Grimsa nadomešča poslanec Franc Breznik. A sem spet narobe? Torej, no, obratno, kakorkoli.

Besedo tako dajem gospodu Igorju Pečku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo skupno sejo.

Kolega Peček, izvolite.

Hvala lepa. Tudi sam vse navzoče prav lepo pozdravljam in pričenjam 14. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Opravičil za današnjo sejo nisem prejel.

Pač pa imam dve pooblastili. In sicer gospod Jani Ivanuša nadomešča gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz poslanske skupine SNS. Ter gospod Soniboj Knežak nadomešča gospoda mag. Marka Koprivca iz poslanske skupine SD.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na prvo in edino točko dnevnega reda današnje seje. To je predstavitev dr. Angelike Mlinar, kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Predsednik vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu, 16. 12. 2019, na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predložil predlog, da Državni zbor za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, imenuje dr. Angeliko Mlinar. Predsednik Državnega zbora je ta predlog 16. 12. 2019 poslal Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za gospodarstvo kot pristojnima delovnima telesoma. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za gospodarstvo, gospodom Gregorjem Peričem sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predstavila predlagana kandidatka ter odgovarjala na vprašanja članic in članov obeh odborov. Prosil pa bi vse prisotne za malo pozornosti, ker le motite potek seje. Hvala lepa. Odbora morata po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlagane kandidatke.

Na sejo odbora sva vabila dr. Angeliko Mlinar, kandidatko za ministrico, za sejo pa ste kot gradivo prejeli: predlog predsednika Vlade z dne 6. 12. 2019, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, ter gradivo št. 020-12/19-49/1 z dne 16. 12. 2019, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidatke, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov obeh odborov kandidatki in seveda njeni odgovori. Preden pa dam besedo dr. Angeliki Mlinar, mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo, in sicer poslanec, gospod Jožef Horvat nadomešča poslanca, gospoda Blaža Pavlina iz Poslanske skupine NSi. Dr. Angelika Mlinar, zdaj pa imate besedo, da se nam predstavite.

Izvolite.

Prav lepa hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi drugi prisotni.

Uvodoma bi se želela na kratko predstaviti sebe in svoje dosedanje poklicno delovanje. Rodila sem se slovenskim staršem v Stari vasi na avstrijskem Koroškem in ves čas, mislim, da to vsi veste, se počutim Slovenko in tako sem bila tudi vzgojena in tako sem doraščala. Aktivno sem se celo življenje vključevala in sem sodelovala pri prizadevanjih narodne skupnosti koroških Slovencev za zagotavljanje pravice do slovenskega jezika in za politično udejstvovanje. Po končani Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu sem v Salzburgu študirala pravo in diplomirala na temo osamosvojitve Slovenije. V Združenih državah Amerike v Washingtonu sem nadaljevala podiplomski študij iz mednarodnega prava in na področju pravnih ved nato tudi doktorirala iz področja človekovih pravic v Salzburgu. Poklicno pot pa sem začela prav v Sloveniji, in sicer leta 1998, in sicer na Službi Vlade za zakonodajo, kjer sem bila asistentka evropskega Phare(?) projekta na področju harmonizacije zakonodaje. Nadaljevala sem poklicno pot tudi v Sloveniji, v Ljubljani na predstavništvu Evropske komisije kot vodja projektov, v prvi vrsti na področju notranjih zadev, Schengena in pravosodja. V tem obdobju sem se seznanila z delovanjem Evropske komisije, njenim zakonodajnim okvirom, vodenjem projektov in njihovim financiranjem. Spoznala sem na eni strani seveda tudi tako kot evropski splet uprave tudi slovensko upravo, vrsto sodelavcev, katerih današnja poklicna pot je še vedno tesno povezana z evropskimi zadevami. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa sem za kratko dobo šla v podjetniško področje. V politiko sem se vključila leta 2008, ko sem začela aktivno politično delovati, sprva kot generalna tajnica narodnega sveta koroških Slovencev v Celovcu, nato pa sem bila vrsto let aktivna v avstrijski zvezni politiki, kjer sem bila tudi leta 2013 izvoljena v avstrijski državni zbor, od leta 2014 do 2019 pa sem bila evropska poslanka v Liberalni skupini Evropskega parlamenta. Kot vam je vsem znano, pa sem kandidirala letos maja na evropskih volitvah prav tukaj v Sloveniji, bila sva tudi kolega v volilnem boju, za listo stranke Alenke Bratušek. V tem času ste lahko vi in tudi slovenska javnost spoznala mene in tudi za kaj stojim, kaj zagovarjam in katerim načelom sledim. Moj pogled na Evropsko politiko, na razvoj Evropske unije, ter moj pogled na vprašanja povezana z ustvarjanjem pogojev za boljše življenje ljudi.

Če se pa sedaj vrnem k bistvu današnjega zaslišanja, k moji kandidaturi za ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko, lahko povem, da vso svojo poklicno življenje in še posebej kot evropska poslanka, sem bila tesno vpeta v delovanje Evropske unije in njenih inštitucij. Prav Evropska kohezijska politika je zelo močen instrument zmanjševanja razlik med državami članicami, instrument spodbujanja regionalnega razvoja, podpora ustvarjanju delovnih mest, trajnostnem razvoju, spodbujanju inovativnosti, skrbi za okolje, prizadevanjem za bolj socialno Evropo, zagotavljanje enakih možnosti. Torej na kratko z eno besedo, izboljšanju kakovosti življenja državljank in državljanov Evropske unije.

Za kohezijsko politiko je v veljavnem programskem obdobju namenjena skoraj tretjina proračuna Evropske unije. Dejstvo je, da so sredstva Evropske kohezijske politike pomemben vir financiranja razvoja Slovenije. Lahko rečemo za Slovenijo celo najpomembnejši. V času krize, ko so se zmanjšala sredstva na vseh ravneh, so bila predvsem sredstva Evropske kohezijske politike pretežni vir razvoja države. Slovenija v tem programskem obdobju 2014-2020 razpolaga približno s 3 milijarde 86 milijonov evrov sredstev kohezijske politike. Sredstva so prednostno usmerjena v naslednja ključna področja za doseganje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest ter socialno vključenost. Torej za raziskave razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, v povečanje konkurenčnosti majhnih in srednje velikih podjetij, ter regionalni in urbani razvoj.

Če se še ustavim pri razdelitvi na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, prva je upravičena do 869 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,3 milijarde evrov iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Sredstva Kohezijskega sklada pa so namenjena celoti državi v višini 914 milijonov evrov in sicer za izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture in trajnostne rabe energije.

Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad pa sta namenjena predvsem vlaganjem v raziskave in razvoj, krepitvi in razvoj človeških virov, izobraževanju in usposabljanju za hitrejšo vrnitev na trg dela v primeru izgube dela, spodbujanju podjetništva in zagonu novih podjetij in s tem ustvarjanju novih delovnih mest in tudi internacionalizaciji. Ko pa se pogovarjamo o uspešnosti črpanja evropskih sredstev pa je treba v ozadju številk videti seveda tudi dinamiko, ki je zelo specifična za takšen program. Primerjava med razpoložljivimi in počrpanimi sredstvi sicer kaže na počasnejši začetek, vendar se trend kot kažejo javno objavljeni podatki izboljšuje in po mojem osebnem mnenju ni skrbi, da se ta trend ne bi nadaljeval oziroma celo izboljšal. Prva leta obdobja črpanja so namreč vedno nizka. To velja za vse države članice, ne samo za Slovenijo. Potrebno je opraviti celo vrsto začetnih aktivnosti, od priprave projektov, kar je v veliki meri povezano tudi z pridobitvijo vseh potrebnih soglasji in dovoljen, prilagoditve sistema akreditacij in podobno, na koncu pa je seveda potem črpanje bolj intenzivno. In kot sem že dejala, Slovenija je na tem področju solidna, stvari pa se seveda lahko izboljšujejo, izboljšajo, zato bo potrebno osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati.

V tem med drugim vidim tudi enega izmed izzivov. Vse aktivnosti je potrebno usmeriti v pospešitev izvajanja aktivnosti na terenu. To je predvsem naloga posredniških organov, ki sredstva dodeljujejo konkretnim projektom in programom. Zdaj smo v obdobju, ko se zaključuje sedanja finančna perspektiva. Hkrati pa se bo služba z evropsko kohezijsko politiko in razvoj morala ukvarjati istočasno tudi z pripravo novih programskih dokumentov, kar pomeni definitivno dodatno obremenitev zaposlenih.

To je resen izziv. Resen izziv bo tudi izplen pogajanj za večletni finančni okvir 2021 do 2027, predvsem na področju kohezijske politike. Ta proces sicer ni v pristojnosti SVRK-ja, seveda pa mora ta služba, za katero vodenje tukaj danes kandidiram, sodelovati pri oblikovanju prioritet in pri programskih dokumentih.

Z izidom pa bo na to morala upravljati kar se da najbolj učinkovito, da bo izplen najboljši. In v tem smislu se bo, kot sem seznanjena potrebno soočiti z dilemo, eden ali dva operativna programa. Obe možnosti imata svoje pluse in svoje minuse. Za končno odločitev, ki ne bo zgolj strokovna, temveč bo tudi močno politična, bo potrebno najti moder in konstruktiven dialog z vsemi partnerji in dejavniki. In to nimam v mislih zgolj lokalnih skupnosti, temveč tudi civilno družbo in tudi gospodarstvo.

Za konec bi želela podati še svoj pogled na službo, ki jo bom vodila in katere delo bom usmerjala, če me boste potrdili. Žal je zanjo značilna kadrovska nestabilnost. Moj plan je, da jo organiziram na način, ki bo uspešno zaključil to programsko obdobje in bo zdržen za celotno novo programsko obdobje. Pri tem pa nima v mislih razvoja kadrov, temveč tudi povrnitev zaupanja javnosti, odpravo to zdaj zaznanih pomanjkljivosti.

Ena izmed njih je zagotovo informacijski sistem, ter ustvariti konstruktiven in pozitiven dialog z vsemi zunanjimi deležniki. Prepričana sem, da mi bodo izkušnje, ki jih prinašam iz svojega dela v evropskih inštitucijah tako iz Evropske komisije, kot tudi iz Evropskega parlamenta, tem zelo pomagale.

Pomembno pa je ustvariti zavedanje pri vseh nas, da v procesu, ki je prepleten in soodvisen, tudi zaradi kompleksne zakonodaje tako na eni strani na Evropski ravni, kot tudi na nacionalni ravni, da je vsak od nas zavzet, da v predvidenem času kakovostno opravi svoje delo. Upravičenci, posredniški organi, organ upravljanja in tudi organ cetificiranja. Zato bo potrebno okrepiti predstavitev uspešnih projektov v javnosti na način, da bodo prebivalke in prebivalci vedeli in zaznali, za katere namene je bil porabljen evropski denar in kakšne koristi jim prinaša.

To je povezano z transparentnostjo delovanja, ki je tudi vodilo mojega dosedanjega delovanja. Pri pogledu naprej pa ni zanemarljivo, da se tudi politika na ravni Evropske unije pomembno spreminja. Če omenil zgolj novo evropsko zeleno pogodbo, tako zvani Green deal, ki usmerja delovanje in posledično tudi financiranje vseh segmentov delovanja vseh članic od transporta, energetike, do šolstva, digitalizacije, v tako imenovani trajnostno zeleno in podnebno nevtralno delovanje.

Tudi mi bomo morali upoštevati navedeno in druge usmeritve unije, ko se bomo odločali za vsebine, ki jih bomo naslavljali z evropskimi sredstvi. Pri tem je pomembno tudi regionalno sodelovanje. Kot rečeno je potrebno rešitve, ki jih bomo dorekli skupaj ustrezno umestiti tudi v operativni program.

Eno takšnih področij je tudi področje pametne specializacije. Pametna specializacija predstavlja razvojna vlaganja v tista področja, na katerih ima Slovenija znanje, zmogljivosti, kompetence ter inovacijski potencial za vstop na globalne trge in tudi za krepitev prepoznavnosti. Pametna specializacija je torej skupni dogovor, katera področja so tista, ki nam bodo prinesla višjo dodano vrednost in mednarodno konkurenčnost.

Vse povedano pa se mora povezovati s strategijo Republike Slovenije, ki je sprejeta do let 2020-2030 in predstavlja krovni okvir države, kateremu naj bi sledili ostali strateški in programski dokumenti. Njeno izvajanje bo temeljilo na srednjeročnem načrtovanju. Za ta namen bosta pripravljena štiriletni državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija. Pred nami je torej izziv, ko bo sprejeto strategijo treba preliti v konkretne ukrepe, s katerimi se bodo dosegli dogovorjeni cilji in jih povezati z ostalimi razvojnimi, strateškimi in programskimi dokumenti države, torej cilji in ukrepi, ki bodo izhajali iz usklajenih dokumentov razvojnega načrtovanja in bodo vsebinsko skladni z razvojnimi dokumenti Evropske unije. Tu pa bo ključno sodelovanje z vsemi resorji, predvsem pa z Ministrstvom za finance, kajti za realizacijo so potrebni viri, sprva človeški, nato pa seveda tudi finančni. Brez obojega se zastavljenih ciljev namreč ne da doseči. Verjamem, da mi bodo izkušnje, ki jih prinašam iz svojega dosedanjega dela, v pomoč tudi v tem razvojnem delu delovanja službe.

Spoštovani prisotni, na koncu svoje predstavitve želim poudariti, da je moja odločitev, da kandidiram za ministrico, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, nadaljevanje mojega dosedanjega dela. Poklicno sem bila ves čas vpeta med Slovenijo, Avstrijo in evropskimi institucijami. Vse čas sem si prizadevala za človekove pravice in spoštovanje prava kot nujne podlage za delovanje naše družbe. Vse našteto se v veliki meri lahko uresniči tudi preko instrumentov kohezijske politike in razvojnih izzivov države, torej področij, ki jih naslavlja služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Za konec naj dodam, da je pomembna transparentnost delovanja, ki ji bom ves čas sledila.

Upam, da sem v tej svoji predstavitvi zajela bistvo. Podrobnejše odgovore lahko podam na vaša vprašanja in v kolikor me boste potrdili kot ministrico, verjamem, da bo tudi še veliko priložnosti za veliko bolj poglobljeno razpravo in izmenjavo mnenj in tega se že vnaprej veselim.

Prav lepa hvala.

Hvala lepa, gospa dr. Mlinar, za vašo predstavitev.

Predno pa začnemo z razpravo članice in člani obeh odborov, dajem besedo še kolegu Gregorju Periču, da prebere dve obvestili.

Hvala lepa.

Torej, prejel sem še dve pooblastili. Iz poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati, torej poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanca Aleksandra Rebrška. In iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca, poslanec Nik Prebil nadomešča poslanca Edvarda Pauliča.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa predajam besedo članicam in članom obeh odborov. Predvidevam, da bo vprašanj za gospo dr. Mlinar precej, zato predlagam glede na število prijavljenih na razpravo, da postavljamo vprašanja dva poslanca oziroma poslanki hkrati, potem pa damo besedo dr. Mlinarjevi za odgovore.

Kot prvi dobi besedo dr. Franc Trček, potem pa gospod Nik Prebil.

Hvala za besedo. Lep pozdrav, gospa kandidatka.

Zdaj, strinjam se z vami, da je potrebno osvežiti akcijski načrt. V petek 13. smo na pobudo poslanske skupine Levica imeli izredno sejo, 11., matičnega delovnega telesa, ki se ukvarja z evropsko kohezijo. In to je bil tudi naš predlog in koalicija, ki vas predlaga, je glasovala proti, ne. Skratka, že v štartu imate neko nesrečno situacijo.

Ker je kar nekaj vprašanj, bom šel na njih. Ali ste osebno za dva ločena OP-ja ali ne? Drugo vprašanje, seveda imamo neko težavo, ker nimamo že izoblikovanih regij, tudi na ravni izvajanja kohezije – kakšno je vaše stališče do predloga regij 10+2? Navsezadnje Avstrija je štirikrat večja, pa ima manj regij oziroma dežel kot je v tem predlogu. Stanje SVRK-a upam, da ste spoznala, sama ste že omenjala informatiko, ki je velika težava – ne mine teden, da se vsaj nekajkrat ne sesuje EMA. Kako boste to reševali in vaša ocena koliko milijonov bi urgentno potrebovali za ureditev informatike na SVRK-u? Zadeva, ki zelo šepa, kar so nas opozarjal številni deležniki v petek je, sem prehiter, ne, je koordinacija med SVRK-om in dajmo reč desetimi ministrstvi. V bistvu že, koliko kandidatov smo imeli, en, dva, štirim kandidatom sem že težil z neko zgodbo back »ofisa« na terenu. Vaše stališče do tega, še vedno ga ni. Zakaj to govorim? Glejte jaz prihajam iz občine Maribor, pa ima že občina Maribor kot druga največja občina v državi tudi po kadrih v bistvu težave z izvajanjem kohezije v praksi. Zdaj sami veste, da bo bodoča kohezija pomenila občutno zmanjšanje sredstev, zlasti za zahodno kohezijo in še večji problem bo problematika sofinanciranja ki bo moralo se izvajat v večjem znesku. Zdaj kakšno je vaše stališče do zakonov v mestnih občinah? A ga nujno potrebujemo ali ne? Ter vaš pogled na reformo lokalne samouprave navsezadnje, ki se dokaj uspešno izvaja na Avstrijskem štajerskem, ker se bojim da v naslednji perspektivi glede na obseg obveznih nalog občin enostavno ne bo, kot jaz temu rečem »penez«, denarja za črpanje.

Sama ste omenila Zeleni dogovor, če ga gremo natančno brat se tam omenja tako imenovan »budgeting tools«, skratka neka orodja za ozelenitev proračuna. Ali menite, da potrebujemo rebalans ravnokar sprejetih proračunov v luči Zelenega dogovora, ker če jih natančno kritično beremo niso ravno zeleni. Ali ste za profesionalizacijo razvojnih svetov v obeh kohezijskih regij, sam osebno menim, da bi bila potrebna. Omenjala ste pametno specializacijo. Ali ste prebrala našo pametno specializacijo, je bilo kar nekaj kritik te pametne specializacije in katerih je pet področij po vašem mnenju, ki bi jih bilo treba razvijat kot pametno specializacijo.

Omenila ste tudi strategijo Republike Slovenije do leta 2030, priznam da imam s to strategijo osebno velike težave, ker mi pač predhodna Vlada in članica te koalicije ni hotela pokazat metodologijo, zaradi tega sem skoraj na pol privatno moral it na OECD. Ali ste videla metodologijo strategije Republike Slovenije do leta 2030 ali ne? Upam, če ne da vam jo bodo dostavili.

Zdaj omenila ste tudi kadrovanje. Koliko ljudi menite, da bi bilo nujno potrebno zaposliti na SVRK-u nemudoma? Pa da v tem prvem krogu ne bom predolg, za konec še dve ideološki vprašanji. Priznam, da mi je to všeč da razen Levice edina rečete, da se pač politiki ukvarjamo z ideologijami. Kakšno je vaše stališče do širitve EU? Skratka vprašanje Severna Makedonija, Albanija. In seveda ne, ko nekoga predlagate tako za kandidatko vsaj v Levici tako delamo, delamo zelo natančno profilacijo predlaganega človeka, osebe. Zdaj vi ste kot / nerazumljivo/ članica NEOS bila znana po neki ideologiji, ki je na antipodu ideologije, ki jo mi zastopamo. Privatizacija, primarne ravni zdravstva, privatizacija oskrbe z vodo, tudi neka zgodba okrog privatizacije šolstva, kjer gre tudi navsezadnje za neke vaše minule pozicije, ki niti niso v skladu s stranko, ki vas predlaga za ministrico. A veste predstavnik zelenih je takrat vaše poglede označil kot radikal »und« social. Imam citat iz Derstandarda, gre za gospoda Reimona. Skratka me tudi zanima ali ste vmes vaša ideološka stališča kaj spremenil ali ste še vedno velika zagovornica privatizacije skupnostne infrastrukture.

Toliko na kratko za prvi krog.

Hvala.

Vmes bom vskočil z še enim pooblastilom in sicer s Poslanske skupine Stranke modernega centra. Poslanec Gregor Židan, nadomešča poslanko Moniko Gregorčič.

Hvala lepa dr. Trček za vaša vprašanja.

Nadaljujemo. Besedo dobi Nik Prebil, potem pa gospa dr. Mlinar.

Hvala lepa predsednik. lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi še enkrat na tem popoldanskem zasedanju tega odbora.

Gospa kandidatka jaz vas lepo pozdravljam v Državnem zboru in bom kar začel. Imam pripravljenih nekaj vprašanj. O nekaterih delih bom samo dopolnil dr. Trčka, ki je že načel temo, ki tudi mene zanima.

Navsezadnje pa se vsi spoštovani kolegi zavedamo da SVRK je resnično organ upravljanja in kot tak na področju evropske kohezijske politike v Sloveniji je odgovoren za uresničevanje te politike. Skrbi za to črpanje sredstev, o katerih je veliko govora, se usklajuje med ministrstvi in potem poroča vladi. In s tem zagotavlja pogoje za izvajanje evropske kohezijske politike in tako menim, da je prvi v vrsti, da poskrbi za ustrezno izvajanje te politike.

Glejte, glede črpanja evropskih sredstev ne moremo reči da je dobro. O tem smo se na tem odboru velikokrat pogovarjali, lahko jim pa mora biti boljše. Zdaj vzrok za to je mogoče najti že v začetni fazi programiranja oziroma v sprejemanju pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. za trenutno finančno perspektivno, ki se bo leta 2020 zaključila in sredstva bomo črpali predvidoma vse do 2023. Torej s triletno zamudo, ampak je to sicer mogoče.

In zamujanje s sprejemanjem pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev je imelo za posledico ravno zamik tega začetka črpanja v Sloveniji in zato danes govorimo o slabšem črpanju sredstev. in nadaljevalo se je in se še nadaljuje s premajhnim črpanjem na vzhodu. Informacijski sistemi še vedno niso v celoti usklajeni in delujoči, kot bi morali biti.

In iz tega spoštovana gospa kandidatka sledi moje prvo vprašanje in sicer če imate morda vizijo, kako pospešite črpanje v tej vzhodni, nekako tako lahko rečemo manj razviti regiji, za katero pa ima Slovenija v osnovi največ sredstev in kaj po vašem mnenju težava te vzhodne kohezijske regije in kako boste to povezali v celoto ob ne povedanem padcu sredstev za zahod v naslednji finančni perspektivi.

In na začetku tega mojega uvodnega dela sem omenil težave z informacijskimi sistemi oziroma / nerazumljivo/ kot ga je omenil tudi dr. Trček. Državna sekretarka SVRK-a je na tem odboru večkrat povedala, da so bile težave s sistemom sicer odpravljene. Sam pa iz terena in pa ljudi, ki ta program uporabljajo v praksi slišim, da v celoti ni tako, da se sistem sesuje, podaljšuje postopke, še vedno na nekaterem delu nepregleden in ima nekatere ne odpravljene težave in bi samo dopolnil dr. Trčka, da me tukaj enako kot njega zanima ali je vaše mnenje, da potrebuje dodaten denar in koliko tega. Ali potrebuje več strokovnjakov, ki bi zadevo opravljali ali kakšne morda druge ukrepe po vašem, ki bi sistem uskladili z drugimi, da bi deloval dobro.

Del težav pri črpanju evropske kohezije pa po mojem predstavlja vseeno javno naročanje, saj se besedila javnih razpisov pogosto so zahtevna, neusklajena, nejasna kar postopek zaplete in pa tudi podaljša. Za črpanje sredstev se odloča, v bistvu manj subjektov, ko bi se jih v resnici lahko in jaz osebno mislim, da se tu rešitev kaže že sama po sebi. Ministrstva bi lahko pripravila manj različnih razpisov na pomembnejših področjih z višjimi sredstvi za financiranje, hkrati pa bolj optimalno, jasno in jedrnato strukturo, ki bi privedla do nekaterih administrativnih razbremenitev.

Sam zaznavam tudi določena navodila v organu opravljanja do sedaj, se pravi SVRK-a in sicer najbolj na relaciji SVRK in ministrstva. To je tudi omenil dr. Trček, kar pomeni, da se v bistvu vsak posredniški organ oziroma izvajalske agencije vzpostavlja, lahko malce drugačno prakso razpisov in si vsak po svoje tolmači pravila.

Tako, da iz tega sledi moje tretje vprašanje. Kje vidite priložnosti za optimizacijo in poenostavitev delovanja SVRK-a na področju črpanja evropskih sredstev in kako boste dosegli, tukaj bi pa prosil za konkreten ukrep, če ga imate boljše sodelovanje med ministrstvi.

Kot zadnje pa se bom dotaknil prihodnosti oziroma novega finančnega okvirja. O tem se vsi sprašujemo. To prihaja z letom 2021. Seveda je odvisno od Slovenije kako se bo glede na predlog finskega predsedstva izpogajala za naslednjih 7 let in zdaj vemo, da o podrobnih številkah in podatkih ne moremo govoriti, ker je bilo to gradivo označeno kot zaupno, a vendar lahko govorimo o teh zadevah, ki so bile izpostavljene v medijih, ker kohezijska politika še vedno kot glavna naložbena politika Evropske unije, iz katere se sofinancirajo številni koristni projekti za Slovenijo, po vseh državah članicah Slovenija je od Evropske unije vseeno iztržila veliko, številna infrastruktura, mehke vsebine. In glede na to, da zahodna regija po novih podatkih, ki jih imamo, je bolj razvita oziroma bistveno bolj razvita kot vzhodna regija, se seveda v tej zahodni regiji, kot sem rekel, pričakuje padec finančnih sredstev. Res je, da pod zahodno regijo sicer spada Ljubljana, ki je nekako najbolj razvita regija oziroma mesto v Sloveniji, a moramo razumeti, da Ljubljana vseeno ni celota, ni Slovenija – Slovenija so tudi druge, manjše občine, ki spadajo v vse druge regije. Nenazadnje pa je na vzhodu tri-četrtina prebivalstva, ne. In ta celota pač ustvarja to, kar ste rekla – delovna mesta, konkurenčnost gospodarstva, rast, trajnostni razvoj in izboljšuje neko kakovost slovenskih državljanov, ne.

Tako, da jaz bi vas vseeno vprašal kje vidite to poenostavitev črpanja za naslednjo finančno perspektivo, ki prihaja, da bodo stvari bolj hitreje in ustrezno tekle? Ne vem, a so to digitalizacija, so to neke računalniške IT podjetja? Oziroma kje vidite dodano vrednost in kakšnim vsebinskim projektom bi dali v Sloveniji prednost, da bi bila ta sredstva bolje počrpana oziroma menite, da bi jim bilo potrebno nameniti več sredstev? In zanima me tudi, če bi po vaše morali te projekte povezovati oziroma jih spodbujati k nekim skupnim prijavam, da bi bili bolj uspešni.

Zdaj pa samo še eno, čisto resnično moje osebno vprašanje. Omenila ste zeleni dogovor, omenila ste okolje in na to, kar se vsi zadnje čase zelo obešamo, a vseeno se zavedamo, da je to za nas nujno, bi želel vaše mnenje glede javnega prometa v Sloveniji. Poglejte, na tem področju bomo v Sloveniji, po mojem mnenju, potrebovali napredek in razvoj. Glede na to, da ste sedaj tudi Slovenka, ste tudi Avstrijka in če lahko rečemo, da v Avstriji je javni promet urejen dobro, me zanima kakšen je vaš pogled na razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji. Čisto osebno. In nedolgo nazaj smo imeli ravno v tem Državnem zboru ostro debato o morebitni širitvi ljubljanske obvoznice, saj se veliko Slovencev vozi na delo v Ljubljano. Ali menite, da je nujna neka takojšnja okrepitev potniškega železniškega prometa na ljubljanskem obroču in kasneje tudi celotne mreže v Sloveniji.

Hvala lepa.