Lep pozdrav vsem skupaj.

Ob manjšinski Vladi, opozicija drži sklepčnost seje.

Začenjam 22. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Branko Simonovič, Lidija Ivanuša in Felice Žiža.

Imamo kar nekaj nadomestnih članov: kolega Boris Doblekar nadomešča kolegico Jelko Godec; kolega Blaž Pavlin nadomešča kolegico Ivo Dimic; kolegica Karla Urh nadomešča kolegico Andrejo Zabret in kolegica Nina Maurovič nadomešča kolega Jožefa Lenarta.

Seja odbora je bila sklicana v skladu s 47. členom in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje dne 17. decembra letos ste prejeli predlog dnevnega reda. In sicer, upam, da ne bom potreboval logopeda, dnevni red. Zahteva skupine poslank in poslancev, prvopodpisani Danijel Krivec, za oceno ustavnosti drugega odstavka 3. člena, tretja alineja 3.a člena, prve alineje četrtega odstavka 3.a člena.

A potrebujemo 15 minut pavze? / oglašanje iz dvorane/ Ne? Prekinem? Ne?

3.a člena v zvezi s prvo alinejo petega odstavka 3.a člena, drugega odstavka 42. člena, 43. člena, 44. člena in drugega odstavka 53.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ter 39. člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Ker v poslovniškem roku do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki sem jo ravnokar prebral.

Gradivo, ki ste ga sprejeli: zahteva skupine poslank in poslancev je bila objavljena v sistemu UDIS, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 28. november letos je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. december letos je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so vabljeni: Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za zdravje.

Besedo dajem dr. Katji Triller Vrtovec, Zakonodajno-pravni službi.

Izvolite, gospa.

Hvala za besedo. Dobro jutro.

Predlagatelj obravnavanega ustavnega spora je skupina poslank in poslancev Državnega zbora, ki vlaga zahtevo za oceno ustavnosti več določb Zakona o zdravstveni dejavnosti in prehodnih določb njene novele ZZDej-K. Odbor za zdravstvo je mnenje ZPS o predlogu predlagateljev za začasno zadržanje ZZDej obravnaval v mesecu oktobru, tokrat pa je pred vami mnenje o sami vsebini njihovih trditev.

Na kratko. Predlagatelj zatrjuje, da je opredelitev javne zdravstvene službe kot negospodarske storitve splošnega pomena v neskladju s pravnim redom Evropske unije. Da je institut odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti nedoločno in nejasno urejen in zato v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov ter z načelom zakonitosti. Da je določanje pogojev za pridobitev statusa odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti v neskladju s pravico do svobode dela. Da je urejanje pravila postavitev mreže javne zdravstvene službe nedoločno in zato v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov. Da je omejevanje koncesij iz nedoločenega časa v določen čas v neskladju z načelom zaupanja v pravo. Da je zahteva po soglasju Ministrstva za zdravje za podelitev koncesije na primarni ravni v neskladju z ustavno varovanim položajem občin. In da je omejevanje dodatnega dela zdravstvenih delavcev v neskladju s pravico do svobode dela in splošnim načelom enakosti.

Predlagatelj Ustavnemu sodišču predlaga, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno, naj sodišču Evropske unije postavi predhodno vprašanje skladnosti opredelitve javne zdravstvene službe kot negospodarske storitve splošnega pomena. Ter naj razveljavi oziroma ugotovi neskladnost drugih izpodbijanih določb ZZDej.

Pisno mnenje je precej obsežno, zato ga ne bom v celoti povzemala. Na kratko bi povedala samo, da so bili v zakonodajnem postopku izraženi nekateri podobni pomisleki kot jih izpostavlja zahteva, vendar pa je v nadaljevanju zakonodajnega postopka predlagatelj sporne ureditve bodisi amandmiral bodisi dodatno pojasnil razloge zanje. Pri nekaterih izpodbijanih določbah pa gre le za vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki ne posega v ustavno varovano jedro človekovih pravic.

Zato Ustavnemu sodišču predlagamo naj ugotovi, da izpodbijanje določbe ZZDej in izpodbijanje prihodne določbe ZZDej-K niso v neskladju z ustavo.

Poleg tega, Ustavnemu sodišču predlagamo, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno in vsebinsko odločitev sprejme še pred potekom mandata. Po obstoječi ustavno-sodni presoji skupina poslancev, ki nima pooblaščenca s prenehanjem mandata, namreč izgubi sposobnost biti stranka v postopku pred Ustavnim sodiščem. Zato v zadnjem času sploh ne prihaja več do vsebinskih odločitev, to pa Državnemu zboru, ki je stranka v ustavnem sporu, posega v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.

Hvala lepa.

Hvala, dr. Katja Triller Vrtovec.

Imamo še eno pooblastilo: kolega Franci Kepa nadomešča kolegico Nado Brinovšek.

Besedo dajem resornem Ministrstvu za zdravje, gospodu državnem sekretarju, dr. Tomažu Pliberšku.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, dobro jutro, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.

V skladu z določili Zakona o Ustavnem sodišču, lahko tudi tretjina poslancev Državnega zbora vloži pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. V konkretnem primeru je tako 32 poslancev vložilo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti v členih, ki jih navajam v nadaljevanju. Hkrati so vložili tudi predlog za začasno zadržane izvajanja istih členov, z izjemo 43., 44. in 53.b člena in 39. člena prehodnih določb zadnje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej ZZDej-K.

Tako smo na isto temo 3. 9. v tem letu v primeru obravnave začasnega zadržanja že razpravljali o razlogih zakaj vlada Republike Slovenije meni, da izpodbijani členi zakona niso nezakoniti in ne neustavni. Naše mnenje ostaja nespremenjeno, kot bom pojasnil v nadaljevanju. Državni zbor je v zadevi začasnega zadržanja sprejel stališče, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izvajanja zakona. In o tem je tudi že odločalo Ustavno sodišče. Vlada Republike Slovenije je 28. 11. sprejela mnenje o danes obravnavani zahtevi za oceno ustavnosti, ki ste ga tudi sprejeli v sklicu te seje in na katerem tudi vztrajamo. Torej, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti ZZDej-K vsebuje spremembe in popolnitve Zakona o zdravstveni dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki pomeni izboljšanje izvajanja zdravstvene dejavnosti v smeri zagotavljanja večje transparentnosti, učinkovitosti, strokovnosti in učinkovitejšega nadzora. Spremembe in dopolnitve vsebujejo dopolnitve zakonske ureditve zdravstvene dejavnosti, izvajanja nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ali pa sploh niso bila urejena, na primer, podeljevanje dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. ZZDej-K je v veljavo stopil 17. 12. 2017.

Ključne novosti in rešitve, ki jih je omenjena novela prinesla v slovenski pravni red, je ureditev tako področja izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, področje podeljevanja koncesij, nadzor nad izvajalci zdravstvene dejavnosti in zdravstvenimi delavci in sodelavci. V prihodnjih določbah zakona smo uredili priznavanje kompetenc, pridobljenih z delom, za nadaljevanje opravljanja dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, za katere se že od leta 2004 dalje zahteva visoka izobrazba in sicer, tistih sedmih medicinskih sester, ki so ta dela, ki so opravljale na delovnem mestu medicinske sestre, opravljale že vrsto let. Nadalje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Členi, za katere se zahteva presoja ustavnosti so, torej v okviru Zakona o zdravstveni dejavnosti – 3. člen, 3.a člen, 42. člen, 43. člen, 44. člen in 53.b člen, ter v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej ZZDej-K – 39. in 41. člen.

Torej, drugi odstavek 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti definira, katere zdravstvene storitve obsega javna zdravstvena služba in opredeljuje, da se opravljajo kot negospodarske storitve splošnega pomena. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-194/17-21 že odločilo o ustavnosti drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ter sprejelo odločitev, da se druga poved drugega odstavka 3. člena ZZDej razveljavi, kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalcev zdravstvene dejavnosti, v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki, v preostalem delu pa protiustavnosti ni ugotovilo. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ni več omejitev razpolaganj s presežki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike.

Tretja alineja drugega odstavka 3.a člena, prva alineja četrtega odstavka 3.a člena v zvezi s prvo alinejo petega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti opredeljujejo, da mora izvajalec za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti med drugim imeti zaposlenega odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo opravlja, ter pogoje, ki jih mora le ta izpolnjevati, to je splošnih pogojev za samostojno opravljanje dela, tudi ustrezne delovne izkušnje na strokovnem področju, za katerega se izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije je navedba, da bi zaradi izvrševanja izpodbijanih določb 3.a člena ZZDej, ki urejajo pogoje za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, nekonkretizirana in neutemeljena. Pri določitvi pogoja za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, gre za širši javni interes, ki upošteva pravico do kakovostnega in varnega zdravstvenega varstva vsem pacientom pod enakimi pogoji. Hkrati je v drugem odstavku 39. člena ZZDej in ZZDej-K, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pred uveljavitvijo tega zakona, določen rok treh let od uveljavitve tega zakona, da vložijo vlogo za dopolnitev izdanega dovoljenja oziroma vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev, z določitvijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, torej je izvrševanje te določbe ZZDej, za obstoječe izvajalce iz zdravstvene dejavnosti že na podlagi zakona, odloženo za 3 leta.

Drugi odstavek 42. člena ZZDej določa, da se koncesija podeli, če koncendent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe oziroma, če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. V zvezi z izpodbijanim 42. členom je treba pojasniti, da se po mnenju Vlade Republike Slovenije kriteriji in merila, na podlagi katerih koncendent sprejme odločitev, da bo začel s postopkom podelitve koncesije zdravstvenih storitev, dovolj določno opredeljeni. V 44.a členu, je tudi določeno, da je treba pred začetkom postopka javnega razpisa posamezne koncesije zdravstvenih storitev sprejeti koncesijski akt, katerega obvezna sestavina je tudi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena ZZDej.

Glede na to, da koncesijski akt sprejme občina, bo moral torej koncendent v predlogu za sprejem koncesijskega akta, izpolnjevanje kriterijev in meril za razpis koncesije, podrobneje utemeljiti. Zato ne more priti do diskrecije koncendenta, še manj pa do neenake obravnave prijaviteljev na razpis, saj izpodbijana določba ZZDej, določa pogoje, na podlagi katerih se razpiše koncesija za opravljanje zdravstvenih storitev in ne kriterijev in meril za izbiro ponudnika za podelitev koncesije na podlagi javnega razpisa, ki so določeni v 44.d členu ZZDej.

V 43. členu in 44. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, je določeno pozitivno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja v postopku odločanja o podaljšanju koncesije. Prav tako je določeno soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ter soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v postopku sprejemanja koncesijskega akta. V zvezi z izpodbijanim 43. členom in 44. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da v navedenem primeru Ustava Republike Slovenije ni kršena, saj gre za postopke, v katerih sodelujejo deležniki, ki vsak s stališča svoje pristojnosti lahko prispevajo k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse prebivalce Republike Slovenije.

V 53.b členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, so določeni pogoji, pod katerimi lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugem javnem zavodu iz 8. člena, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Glede 53.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer so določeni pogoji, pod katerimi lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, Vlada Republike Slovenije meni, da v navedenem primeru ne gre za omejevanje svobode v zvezi s pravico do dela, saj je bilo navedeno določilo sprejeto predvsem z namenom zagotavljanja kakovostnih storitev za paciente, kot tudi odgovornosti za opravljanje storitve, zato je potrebno pogodbeno delo v javni zdravstveni službi omejevati na najmanjši možen obseg in kakovostne storitve zagotavljati predvsem z redno zaposlenimi zdravstvenimi delavci.

In še slednje, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 41. člena ZZDej in ZZDej-K, pa ureja vprašanje vpliva spremenjene ureditve koncesij, za izvajanje zdravstvene dejavnosti za koncesije, ki so bile podeljene pred uveljavitvijo novele ZZDej, na način, da se koncesije, podeljene za nedoločen čas in koncesije, podeljene za določen čas, kjer se veljavnost izteče po preteku 15 let od uveljavitve zakona, spremenijo v koncesije za določen čas 15 let.

Glede izpodbijanega 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti za koncesionarje njihove koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so bile podeljene za nedoločen čas ali daljše obdobje podelitve za določen čas, pomembno je poudariti da, koncesije niso in ne bodo izgubili, ampak se jim bo samo obdobje podelitve koncesije skrajšalo. Tudi po skrajšanju obdobja podelitve, pa bodo koncesije na podlagi izpodbijanih členov prenehale šele po preteku 15 let od uveljavitve zakona.

In sklepno, Vlada Republike Slovenije po preučitvi prejete zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije meni, da zahteva za oceno ustavnosti posameznih določb, obravnavanih zakonov, ni utemeljena. Navedene določbe niso v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevo zavrne.

Hvala lepa.

Hvala, dr. Pliberšek, na izčrpnem stališču resornega ministrstva oziroma Vlade Republike Slovenije.

Imam še eno pooblastilo – kolega Jožef Lenart nadomešča mag. Dejana Kaloha.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Vidim, da ni neke želje po razpravi.

Kolega Jani… / oglašanje iz dvorane/ V redu… pavze? / oglašanje iz dvorane/ Ja, v redu, no…

Jaz bi zgolj na kratko razpravljal… Veste, o vseh teh debatah, nekdo dela nekje, pa dela nekje še drugje in tako naprej… Če neka mlada zdravnica je 25 ur na dežurstvu, vmes mora klicat, če je kdo umrl, družino, pa mora kakih 10 ur bit v operacijski sobi, pa mora urejat birokracijo, pa mora skakat na urgenco, ker ni bilo kadrovsko narejeno, potem verjemite, da si želi enih 10 ur spat, skratka, govorim o teh dvoživkah in o kadrovski problematiki slovenskega zdravstva, s katerim upam, da se bomo resno ukvarjali v naslednjem letu.

Sejo nadaljujemo ob devetih, hvala.

Ura je devet, nadaljujemo s sejo.

Besedo želi kolega Jani, izvoli.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, hvala lepa za odbor. Mi smo imel samo en generalni pomislek na predlog, ki je bil zasnovan s strani ZPS-ja oziroma je bil podan s strani ZPS-ja, to pa je zadnje določilo oziroma zadnji odstavek, ki govori o tem, da pravzaprav, da predlaga, da naj bi na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika sprejel generalni sklep za vse zahteve, ki jih vloži tretjina poslancev na podlagi druge alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije, obravnava absolutno prednostne in upoštevajoč za izpolnjevanje drugih procesnih predpostavk, o njih vsebinsko odloča in tako naprej… Skratka, gre za to, da ocenjujemo, da seveda, prvič Odbor za zdravstvo ne more odločat o tako generalni splošni določbi, pravzaprav za vse ustavne presoje oziroma mnenja, ki grejo iz strani Državnega zbora, o tem bi moral odločati Državni zbor, kot celota. In drugič, to seveda pomeni, da praktično bi lahko imel na dnevnem redu praktično vsak teden kakšno novo presojo, ker bi dobesedno tekmoval in zasul Ustavno sodišče s takimi presojami, to preprosto ocenjujemo, da v tem primeru, seveda, ni, res je, da Ustavno sodišče seveda samo lahko o tem odloča, ker je to samo predlog, pa vendar, se nam zdi, da ta odbor ni kvalificiran za takšne odločitve.

Drugače pa v celoti podpiramo in se strinjamo z mnenjem, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba in predlagamo, da se ta zadnji odstavek umakne in se potem seveda tudi glasuje o tem mnenju.

Hvala, Jani.

Se želi odzvat Zakonodajno-pravna služba, na izraženo mnenje?

Dr. Katja Triller Vrtovec, prosim.

Ja, lahko bomo popravil ta del predloga – to se pravi, generalni sklep vas moti in to bomo črtal iz tega predloga. / oglašanje iz dvorane/ Prav, hvala.

Ali potrebujemo čas, da se to uredi? / oglašanje iz dvorane/ Ne. Bomo… / nerazumljivo/ / oglašanje iz dvorane/

Skratka, sklep je, da se ta… Sklep odbora je, da to prejudicira poslanstvo odbora, kot matičnega delovnega telesa in da se ta zadnji odstavek umakne in v bistvu glasujemo o mnenju z umaknjenim tem, zadnjim odstavkom. Torej, na glasovanje dajem naslednji predlog mnenja, novega mnenja, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18. december letos, ter ji predlaga, da pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Vas vabim na sprejem k predsedniku Državnega zbora, vam želim vesele praznike, srečno novo leto in zlasti obilo zdravja v naslednjem letu ter zaključujem 22. Nujno sejo Odbora za zdravstvo.