Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

42. nujna seja

Odbor za zdravstvo

12. 10. 2020
podatki objavljeni: 12. 10. 2020

Transkript

Dobro jutro vsem skupaj! Lepo pozdravljeni, kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora. Začenjam 42. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana v skladu z 41., 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve poslanskih skupin Levice, Socialnih demokratov, Stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca.   Obveščam vas, da imamo kar nekaj pooblastil za nadomeščanje, in sicer: z nami je Gregor Perič iz kvote SMC, Janez Moškrič nadomešča mag. Karmen Furman, Marko Koprivc nadomešča dr. Franca Trčka. Za današnjo sejo se je opravičil Samo Bevk.     Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 9. 10. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer: Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Zahteva poslanskih skupin za sklic nujne seje odbora z dne 8. 10. 2020 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Ker do začetka seje nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVIDA-19.  Vabljeni k tej točki dnevnega reda so predlagatelji zahteve, Ministrstvo za zdravje ter Vlada Republike Slovenije.   Besedo dajem predlagateljem zahteve, poslanskim skupinam Levice, SD, SAB in LMŠ. Kdo želi besedo v imenu predlagatelja? Ugotavljam, da nihče. Tako dajem besedo predstavnici Ministrstva za zdravje, državni sekretarki dr. Tini Bregant. Izvolite.     DR. TINA BREGANT: Najlepša hvala.   Spoštovani poslanci, vsi sodelujoči, lepo pozdravljeni na današnji seji!   Brez dvoma smo v časih, ko se epidemija zajeda v vse pore našega vsakdana in tudi že spreminja naše življenje, tudi življenje družbe in gospodarstva na celotni globalni ravni, vpliva na zdravstvo in izvajanje zdravstvene dejavnosti. Spremembe so nujne. Naš skupni interes je gotovo ta, da zdravstvo ohranimo in da čakalne dobe vsaj delno obvladamo. Naše vodilo pri pripravi ukrepov v novem zakonu, ki na številnih segmentih posega na področju zdravstva, je bilo predvsem, da naredimo naš sistem v teh razmerah odziven ter da se zagotovi tisto, kar je nujno za delo, tako glede pogojev za delo kot pri nagrajevanju kadra, za katerega vemo, da ga je premalo, da je podplačan, podhranjen in mora in želi delati v tovrstnih razmerah v skupno dobro.   Nacionalni razpis predstavlja pristop k optimizaciji dostopnosti, se pravi, tudi k skrajšanju nedopustno čakajočih na določenih seznamih zdravstvenih storitev, prispeva tudi, upajmo, k dvigu stroškovne učinkovitosti, namreč, ponujene cene ne bodo smele presegati veljavnih v pogodbah z ZZZS, lahko pa bodo nižje, in upamo tudi, da za dviga kakovosti vzpostavljamo tudi sistemsko meritev izidov. Nacionalni razpis 2020-2021 Ministrstva za zdravje je nadgradnja s poudarkom na izboljšavah že izvedenih preteklih nacionalnih razpisov, ki jih je         izvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer vključen je širši seznam storitev akutne bolnišnične obravnave, ki jih ZZZS plačuje po načrtu o omejenem številu izvajalcev, kar verjetno tudi predstavlja deloma vzrok podaljševanju čakalnih dob. Nato so vključene nekatere specialistične ambulantne storitve, torej eho srca, ultrazvok vratnih arterij, rame, elektromiografija, elektroencefalografija, ki imajo tudi večje število nedopustno čakajočih in ki jih predlagani ukrepi v Aneksu 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2020 ne bodo ustrezno rešili. Nato bodo storitve izvedli izvajalci, ki bodo izpolnjevali pogoje in imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, saj so v preteklih petih letih rezervirana dodatna sredstva za optimizacijo dostopnosti v veliki meri ostala neizkoriščena. Uvedeno bo sistemsko spremljanje kazalnikov kakovosti. Upamo, seveda, da bo končno denar sledil pacientu, pri čemer bo ključna vloga Ministrstva za zdravje. Ministrstvo za zdravje ima ob tem tudi koordinativno vlogo, saj bo pacientom na seznamih ponudilo nove termine. Del sredstev v okviru nacionalnega razpisa pa bodo tudi sredstva prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic z alokacijo presežkov zbranih sredstev med epidemijo. Upamo, da bo vzpostavljena tudi enota, ki bo pristopila k aktivnemu prečiščevanju podatkov o nedopustno čakajočih po osebah in izvajalcih. Če bo oseba odklonila povabilo zaradi osebne želje po izbranem operaterju, pa bodo lahko nadaljevali s čakanjem v vrsti na seznamu čakajoči na lastno željo. Tako Ministrstvo za zdravje z nacionalnim razpisom pričenja tudi akcijo proaktivnega prečiščevanja čakajočih in zagotavljanja ustavnih pravic državljank in državljanov. Želeli bi si, da bi podprli ta nacionalni razpis in da bi s svojo podporo omogočili pacientom, da pridejo do ustrezne zdravstvene obravnave.   Najlepša hvala.
Hvala lepa tudi vam.   Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi besedo? Izvolite, Miha Kordiš.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoča.  V seriji tako imenovane protikoronske zakonodaje danes obravnavamo njeno peto iteracijo, ampak čisto vsakemu od teh tako imenovanih PKP zakonih se je zgodil poseg v sistemsko zakonodajo, nekaj, kar ponavadi ni imelo nobene zveze z epidemijo, ampak je zasledovalo neke čisto drugačne politične cilje. Enako je tudi tokrat. Zakon PKP-5 v efektu privatizira zdravstveno dejavnost. Za začetek imamo tu funkcijo odgovornega nosilca. Z enimi izmed zadnjih sprememb zakonodaje se je funkcija odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti vpisalo, zato da tudi formalnopravno uredi statuse, pod katerimi lahko delajo zasebniki, in zagotovi neko kakovostno raven opravljanja storitev. Takole je bilo zapisano v takratni spremembi zakona iz leta 2017, da »se zahteva, da je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaposlen in teh nalog ni mogoče opravljati pogodbeno, saj je pogodbeno sodelovanje navadno vezano na krajša obdobja, odgovornost pogodbenega nosilca pa omejeno zgolj na izvajanje pogodbenih obveznosti. Gre za širši javni interes, ki upošteva pravico do kakovostnega in varnega zdravstvenega varstva vsem pacientom pod enakimi pogoji, zato pomeni takšna zakonska ureditev dopusten poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.« Ta določba in njeno izvajanje je imelo prehodno obdobje, z interventno zakonodajo se to prehodno obdobje, kdaj stopi določba v veljavo, podaljšuje. Mislim, da je to nezaslišano in nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Če pogledamo tudi ostale določbe PKP-5, ki se dotikajo zdravstva, vidimo tudi, zakaj Vlada Janeza Janše to počne – da lahko javno zdravstvo privatizira. Ena močna strategija, kako to privatizacijo izvaja, pa je, da na eni strani pušča javni zdravstveni sistem         podhranjen in kadrovsko in finančno, na drugi strani pa namerava slabih 50 milijonov evrov mimo javne zdravstvene blagajne, ki je skrbnik, plačnik, zdravstvenih storitev v tej državi, zavaliti zasebnim izvajalcem. In zdaj poglejmo, kakšno funkcijo ima ta odgovorni nosilec in zakaj jo Vlada efektivno, za naslednjih nekaj let, črta.   Ta odgovorni nosilec mora imet ustrezno poklicno kvalifikacijo, mora imet veljavno licenco in najmanj 5 let delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti in seveda, mora biti brez kršitev v teh zadnjih petih letih. Se pravi, neke varovalke, ki zagotavljajo kakovost opravljanja zdravstvene dejavnosti, ki varujejo pacienta tudi v primeru zasebnih izvajalcev, v raznoraznih pravno formalnih oblikah, se črtajo oziroma njihovo uveljavljanje se podaljša, kar je za ta trenutek praktično ena in ista stvar, samo zato, da bo lahko čisto vsak s. p., čisto vsak mazač, dobil svojo tranšo javnih sredstev. Na ta način…    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Kolega Kordiš…    MIHA KORDIŠ (PS Levica): …Na ta način…
…Glejte, jaz vas bom prekinjala, kadar boste govoril stvari, ki ne spadajo v ta Državni zbor. Poglejte…
Predsedujoča…
…O zdravnikih ne morete govorit kot mazači. Danes niso tukaj, da bi se lahko branil in jaz vas bom prekinila in vas bom za to, če boste v nadaljevanju nadaljeval s takim izrazoslovjem, tudi…
…Mislim…
…Izrekala, izrekala pač tiste stvari, ki so v skladu s Poslovnikom.
…Seveda, predsedujoča… / nerazumljivo/
Zdaj vas prvič, zdaj vam dajem prvi…
…Vi privatizirate javno zdravstvo, skačete mi v besedo…
…Zdaj vam dajem prvi opomin.
…Režete to, da mora / nerazumljivo/…
Ne govorite, ker vam bom dala naslednjega in vam bom vzela besedo…
Seveda, vi mi jemljete besedo…
…Ste me poslušal, gospod Kordiš? …
…V petek pa pretepate protestniki…
…Jaz vodim sejo…
…Več kot 400 okuženih…
…Ste me slišal?
…Vi privatizirate javno zdravstvo…
Dajem vam drugi opomin.
…Privatizirate javno zdravstvo…
Dajem vam drugi opomin.
…In vsakemu, ki se vam postavi po robu, mu jemljete besedo.  Zdaj bi pa, lepo prosim, nadaljeval svojo razpravo…
Dajem vam drugi opomin.
Nimate drugače kakršnekoli kredibilnosti, da meni dajete opomine, zaradi tega, ker razpravljam o / nerazumljivo/ …
Dajem vam tretji opomin in vam jemljem besedo. Hvala lepa.
…vaših določbah. Ja, glej, predsedujoča, ne morete, ne morete tako it, mislim… Če mislite privatizirat slovensko javno zdravstvo… / izklop mikrofona/
Kdo želi naprej besedo? / oglašanje iz dvorane/ Vi kar protestirajte.  Kdo želi naprej besedo? / oglašanje iz dvorane/ Kdo želi naprej besedo? / oglašanje iz dvorane/  Želi še kdo besedo? / oglašanje iz dvorane/ Ali želi še kdo besedo? Želi kdo besedo?  Želite besedo? (Da.) Izvolite.
Hvala lepa, gospa predsednica.  To, kar ste si zdaj privoščili, je res nesprejemljivo. Zakaj ste vzeli kolegu besedo? Kakšen, mislim, kakšen razlog je bil za opomin? Tako da, lepo prosim, da se res držite vsaj osnovnih poslovniških načel in če smo že pri tem, prosim glasujmo o tem.  Oprostite, tako pa res ne moremo se it, no.
Povedala sem, zakaj sem vzela besedo…
Vi… Vi kolegu Kordišu niste pustil, da dokonča stavek…
…Povedala sem, zakaj sem…
…In zdaj očitno tudi postopkovno ne pustite…
Izvolite, povejte, kaj je postopkovna…
…Tako da, ne se hecat…  Želim, da se o tem glasujem in predvsem prosim, da korektno vodite sejo odbora, ker če si bomo pa takole zdaj usta zapiral, da boste jemal besede brez pravega razloga, potem pa res ne vem… Opomin, na opomin, na opomin, odvzem besede. To je demokracija po »Janšistično«, ja.  Hvala lepa.
Poglejte, dajte se pač obnašat Državnemu zboru primerno. Povedala sem, zakaj sem dala prvi opomin, povedala sem, zakaj sem dala drugega in zakaj odvzem besede. Vse skupaj je v Poslovniku. Gospod Kordiš, ne dam vam besede.  Lahko nadaljujemo? (Da.)  Izvolite.
Predsednica, glejte, sem eden tistih, ki je to, takšen način, že doživel v tem Državnem zboru in takrat smo skupaj ugotovili in tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora je bilo ugotovljeno, da v eni minuti, praktično, manj kot v eni minuti, ne morete izreči tri ukrepe sočasno. To ne gre. Vi imate več drugih možnosti. Se, lahko bi, v bistvu s prvim opominom opozoril, če vidite, da se ne more situacija umirit, lahko prekinete sejo in tako naprej, ker če bomo to        če vidite, da se ne more situacija umirit, lahko prekinete sejo in tako naprej, ker če bomo to prakso uveljavil, da se lahko v eni minuti toliko ukrepov izreče, potem bomo prišli do točke, da bomo v eni minuti in pol dosegli tudi tisto, da boste prišli do zgodbe, ki se jih reče gospod Tanko in pravzaprav ne boste mogla izpeljat do konca, tisto, kar je pravzaprav namen, to pa je ta seja.  Jaz verjamem, da so kakšne napetosti v ozračju, takšne ali drugačne, vsak pač izraža svoja čustva, ampak jaz predlagam, no, da pač, jaz razumem… Sem razumel še prvi opomin, ne razumem pa potem takoj drugega, pa tretjega. Ali me razumete? To pač preprosto ni izvedljivo, ker potem pridete v situacijo, ko morate pa tudi člane odbora vprašat, kajne, po Poslovniku, za naslednje ukrepe, ki sledijo in ne vem, če jih boste lahko izkoristila.   Tako da, jaz predlagam, da vzamete vsaj 2 opomina nazaj, omogočite to razpravo. Jaz verjamem, da imamo različna stališča… Ljudje pač naj povedo tisto, kar mislijo, saj imate večino, na koncu boste sprejel ta PKP zakon in tudi izpeljal sejo.  Hvala.
Hvala, kolega Jani Möderndorfer, za konstruktivni predlog.  Poglejte, jaz sem povedala, jaz sem dala prvi opomin. Kolega je nadaljeval z žalitvami, tudi mene, in zato sem dala drugega in potem tretjega. Pač, nekje mora bit meja. Vsak v Državnem zboru, se mi zdi, da se lahko obnaša tako, kot je treba, so pa nekateri, ki vedno znova delajo »precedanse« v tem.  Poglejte, nenazadnje, samo da povem, v začetku seje, ki je bila sklicana na pobudo predlagatelja, več predlagateljev, predlagatelja niti ni bilo v dvorani. To dobro veste. Začel smo sejo, smo nadaljeval, dala sem besedo, lahko je povedal, ampak šlo je pa stvari, za moje pojme, kot predsedujoči, predaleč. Zato sem izrekla opomine. Jaz sem za to, da je pač vedno debata konstruktivna, vi to veste, vedno se pač pogovarjamo in vse, ampak so pa posamezniki, ki očitno tega ne zmorejo in zato so pač neki ukrepi, ki so tudi določeni s Poslovnikom. Se vam pa zahvaljujem za to – se vam pa zahvaljujem za to in če želite, bom dala to tudi na glasovanje. Ampak, res, jaz pač želim, da bi v tem odboru, ki je še kako pomemben, ki obravnavamo res zahtevne stvari, na nek način pa vendarle delovali, tako, kot se tiče Državnemu zboru. Nismo na sejmu.  Izvolite, postopkovno.
Če mislite, potem predsedujoča, lahko date na glasovanje.  Zakaj sem se prijavil na postopkovno, je zaradi 77. in 80. člena Poslovnika Državnega zbora – »Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besedo,…« Sem bil pri besedi? Sem bil pri besedi. »…če sega govorniku v besedo…« Sem komu segal v besedo? Nisem. »…če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu…« Govoril sem o določbah PKP 5, precej neposredno »…ali če na kak drug način krši redno sejo in določbe tega Poslovnika.«, kar jih pa tudi nisem, kajne?
Seveda…
Se pravi predsedujoča, niste imela absolutno nikakršno osnovo, da mi dajete, da mi pač skačete v besedo, da mi dajete opomine in da mi na koncu besedo odvzamete, kajne?  Takole sledi 78. člen Poslovnika – »Odvzem besede se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če s svojim govorom krši red na seji…« - kar ga nisem – »…in določbe tega Poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega Poslovnika.« Glede na to, da jih že v štartu nisem nikjer kršil, kajne, do tega odvzema besede sploh ne bi smelo priti, še posebej, vsebinski »hakelc«, ker funkcija odgovornega nosilca, tudi kakovost zdravstva v zasebnemu sektorju, varuje pred tem, da bi zdravstveno dejavnost lahko opravljal takšen ali drugačen mazač. To so pač varovalke.  Jaz ne pravim, da so zdravniki mazači, pravim pač samo, da je normativna ureditev taka, da pač…
Gospod Kordiš, kakšen je vaš postopkovni predlog?
…varuje… Da se vi, predsedujoča, držite Poslovnika, najmanj pač v temu delu, da zoper odvzem besede poslanec lahko odgovarja, kar ravnokar počnem, o ugovoru odloči Državni zbor, brez razprave in obrazložitve glasu.  Se pravi, mogoče so vsaj vaši poslanski kolegi toliko korektni, da pač ne priznavajo tega, da se nekoga poskuša kar tako utišat, z zlorabami poslovniških določb.
Hvala za vaš postopkovni predlog.  Še enkrat, za red na seji sem odgovorna predsedujoča. Vi ste ga kršil in zato sem vam tudi izrekala opomine. Veste, da ste govoril, kljub temu, da sem vas opomnila, ste nadaljeval in žalil tudi        mene. Jaz si pač tega ne dovolim in kot predsedujoča pač bom poskrbela za red na seji, tudi kadar bo kdo drug koga drugega žalila. Še kak postopkovni predlog?   Izvolite, kolegica Iva Dimic.    IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča.  Jaz pa predlagam, da resnično vodite sejo v skladu s tem, kar se mi zdi, da je zelo pomembno, da spoštujemo drug drugega in spoštujemo tudi zdravnike. V tem Državnem zboru smo nekaj mesecev nazaj pred poletjem zdravnike označili, da delajo sezname smrti. Mislim, da je današnje izvajanje in to tudi s strani levice, da je današnje izvajanje, da so zdravniki mazači, se mi zdi skrajno neprimerno. Mi imamo zakon, po katerem se seveda tudi lahko dodeljujejo licence zdravnikom, ampak to vse obstaja. In v zdravstvenem sistemu reči, da so zdravniki mazači, se mi zdi, da je skrajno neprimerno. In prosim, da vodite sejo tako, da se teh besed ne ponavlja v Državnem zboru.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovana kolegica Iva Dimic, mislim, da sem dokazala, da jo vodim v skladu s poslovnikom in seveda tudi primernem načinu izvajanja, ki mora biti v Državnem zboru.  Želite postopkovno ponovno, kolega Kordiš?    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Seveda, še vedno čakam glasovanje o tem, da se mi odvzame besedo ali ne. Podal sem odgovor, vaša naloga je, da glasovanje sprožite glede na to, da pač reda na seji z nobeno pač izjavo ali pa karkoli nisem sploh kršil.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Kolegica Alenka Jeraj, izvolite.    ALENKA JERAJ (PS SDS): Torej jaz predlagam, da se gospodu Kordišu da beseda takrat, ko se bo opravičil za tiste, ki jih žali kar naprej, po navadi nas, tokrat so bili zdravniki na tapeti. Kot je že povedala kolegica pred meseci, so jih imenovali morilci, danes jih imenujejo mazači. Kdo mislite, da bo v korona krizi, v kateri smo, še zdravil ljudi, če jih obkladate s takimi imeni? Vsak zdravnik v tej državi ima licenco, ki jo je dobil s strani ministrstva, tudi če je zasebnik in karkoli. In to je pa res čez vse meje govorit, da so mazači. Kot sem rekla, 3 mesece nazaj so bili morilci. A se vi zavedate, kaj delate temu zdravstvenemu sistemu? Zraven pa govorite, da je javni zdravstveni sistem, moramo vlagati denar, moram pomagati. Ja, kdo se bo pa sploh prijavil na razpis, če jim vi rečete, da so mazači? Kdo bo pa zdravil naše ljudi? Jaz predlagam, da gospod Kordiš dobi besedo takrat, ko se bo opravičil za take besede. Vse povprek žali, nikomur se do zdaj ni opravičil. Če ne zna razpravljat normalno in spoštljivo, potem ne vem, kaj tukaj dela. Ne more zmerjat zdravnikov z mazači in tako naprej. Ljudje, ki zdravijo v tej državi, ali zasebniki ali v javnem zdravstvu ali koncesionarji, imajo vsi vse pogoje, da so zdravniki. Leta in leta so se učili na medicinski fakulteti, delali specializacije in tako naprej, da so danes zdravniki. Ne morete jim vi reči mazači. / oglašanje iz dvorane/    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Postopkovno ima…    ALENKA JERAJ (PS SDS): Dokler se ne bo opravičil, predlagam, da ne dobi besede.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Postopkovno ima kolega Jani Möderndorfer.  Izvolite.    JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Ja, zdaj imam občutek, da smo se zaciklali s tem začetkom, namesto da bi šli na samo razpravo. Jaz bi rad samo 2 stvari poudaril z vidika postopka. Nihče nikomur ne more od poslancev drugemu poslancu razlagati, kaj je obzirno, kaj ni, ker imamo čisto vsi drugačne vatle v očeh, kaj je za kakšnega kaj dostojno. Iz tega naslova imajo poslanci poslansko imuniteto ne zato, da bi bili varovani pred zakonom v smislu kaznivih dejanj, ampak zato, predvsem zato, da lahko izrečejo kar želijo. In na to svobodo govora ste se na tej strani ničkolikokrat sklicevali. Sam osebno sem proti temu, da se ljudem jemlje besedo. Meni marsikaj ni bilo všeč, ne od gospoda Grimsa, ne od ne vem katerega vaših vseh, da jih ne naštevam, ker se mi ne zdi niti korektno, ker jih ni tukaj, ampak nikoli nisem bil za to, da se jim pa odvzame besedo. Sem nastopal, sem povedal, s čim se ne strinjam in sem jih lahko tudi obsojal za to, kar so izrekli, nisem jim pa odvzel besede. Seveda obstajajo meje žalitev, ki ne presegajo, bom rekel, ki niso več pa niti dostojne. Absolutno se tudi s tem strinjam, ampak treba je pa nekaj vedeti, da če kaj ne prenašam, ne prenašam pa laži.         Zdravniki v tej dvorani niso bili nikoli označeni kot, kako je bilo že izrečeno, da bom citiral, da delajo sezname smrti. Ni res. Sem bil na tej seji. Prva je trajala 6 ur z uvodnimi deli in nadaljevanje te iste seje, ki je trajala potem še 4 ure. Bilo je nekaj drugega. Spraševali smo se, kdo je naročil, da se delajo ti spiski smrti, spiski, ki so določali, da bojo kao neke smrti, ne vem kaj še vse, in smo o tem tudi na debelo razpravljali in ugotovili seveda, da je nekdo naredi tudi napako, ker je naročil nekaj, pa ni dal jasnih navodil. Zato prosim ne obračat besed tako enostavno, ker ni res. Zdravniki ne delajo spiskov smrti. In ne, s tem, a veste, sprožite po nepotrebnem neko diskusijo, ki ne pelje nikamor. Moj nasvet oziroma predlog je, zdaj, a se bo kdo opravičil ali ne, naj sam presodi, to v končni fazi je tudi odraz njegovega, bom rekel, dostojanstva in tako naprej, vsak si pa lahko sam misli o tem, kar si hoče. Ampak lepo vas prosim, predsednica, pojdimo naprej z razpravo. Mi imamo ob 12 še Odbor za delo, ker ne vem, če ga bomo končali, začeli, če tole ne bomo končali. Moj predlog iz postopkovnega razloga.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  Postopkovni predlog še kolega Kordiš.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Tretjič, predsedujoči, čakam, da vaš odvzem, nelegitimen odvzem moje besede date pač na glasovanje, tako kot poslovnik veleva v slučaju, da ga tisti, ki mu je bila beseda odvzeta, v tem slučaju jaz, vloži ustrezen predlog za nekaj takega. In to sem navsezadnje tudi storil. Zagotovo pa protestiram, da se mi jemlje besedo ali postopkovno intervenira v razpravo s potvarjanjem mojih besed in z lažmi, tako kot si privošči SDS. Jaz nisem rekel, da so zdravniki mazači. Imamo normativno ureditev, ki preprečuje, da bi mazači delovali v zdravstvu, javnem ali zasebnem. Normativno ureditev, ki jo vi, gospe in gospodje, s PKP 5 črtate oziroma podaljšujete njeno uveljavitev, e, s tem pa delate manevrski prostor za mazaštvo.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  Poglejte, res je, o tem moramo pač zdaj odločat, ker je bil postopkovni predlog dan, in sicer o tem, ali se kolegu Kordišu da beseda naprej. Opravičila, kot rečeno, ni bilo, ampak to je pač postopkovni predlog in jaz ga v skladu s poslovnikom moram dati na glasovanje. Tako da… / oglašanje iz dvorane/ Izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Jaz bi rad samo, da zelo natančno poveste, kakšen je sklep oziroma predlagani sklep, ker zdaj nisem razumel, ali se mu da besedo ali ne da besede. Samo to bi želel.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa, kolega.  Res je, da bo povsem jasno. Glasujemo o tem, ali se kolegu Kordišu da nazaj beseda. To je pač predlog sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Nadaljujemo z razpravo. Kdo želi naslednji razpravo?  Izvolite, kolega Jani Möderndorfer, beseda je vaša.    JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Ja, priznam, jaz sem malo razočaran, da smo prišli tako daleč, ker to pomeni, da bomo imeli zdaj to prakso, da bomo v času Vlade Janeza Janše jemali besede poslancem. Tudi napovedujem ugovor na predsednika kolegija, da o tem resno razpravlja, ker mislim, da je to začetek razpada. To tako ne bomo prišli daleč. Veste, zapomnite si eno stvar, najlažje je vzeti besedo, jutri še enemu, potem še enemu, na koncu več ne bo razprav. Če to želite, če je to vaša demokracija, okej.   Gremo na vsebino, da bom vsaj jaz prenehal s tem. PKP 5 je vlada predlagala in Odbor za zdravstvo je seveda izrazil željo kot zainteresirano telo, zato da obravnava to temo. Zdi se mi prav, da je temu tako, zato ker je kar nekaj členov, ki pravzaprav se dotika neposredno Odbora za zdravje oziroma ZNB, ki v bistvu pravzaprav paše pod okvir Odbora za zdravje. In kar je še bolj pomembno, postavlja se vprašanje in dilema, kje so        (Nadaljevanje): meje še dopustnega, zato da pod krinko obvladovanja COVID-19, seveda sprejemamo določene odločitve. Naj takoj na začetku povem, da sam seveda zelo močno podpiram vse ukrepe, ki bodo pomagali k zajezitvi COVID-19, čeprav sem sam prepričan, da COVID-19 tako ali drugače s temi ukrepi bo pač samo mogoče prej izzvenel, pa se spet nazaj vrnil, toliko časa dokler ne bomo imeli cepiva, pač to bo nek določen ciklus. Vprašanje pa je kaj bomo s tem seveda dosegli oziroma kako bomo dosegli tisto kar pravzaprav tudi Vlada sama namiguje v svojem predlogu v obrazložitvah, to pa je, kako v bistvu upočasniti hitro širitev COVID-19 zato, da bi lahko uporabljali in v bistvu na nek način tudi nudili vso ustrezno pomoč vsem, ki se okužijo oziroma potrebujejo zdravniško pomoč, zato ker ugotavljamo, da v slovenskem prostoru imamo omejene kapacitete tako z vidika prostora kot z vidika resursev, ki delujejo na tem področju.   Seveda se je pa pojavilo kar nekaj stvari za katere sami trdimo, tudi jaz osebno, da pa nimajo popolnoma nobene veze z obvladovanjem COVID-19. ena od tem s katero je sicer moj predhodnik načel, jaz jo bom poskušal pa argumentirati in to zelo natančno, je seveda v 3. členu, ko delamo spremembo člena, ki podaljšuje rok za vložitev vloge za dopolnitev izdanega dovoljenja z določitvijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti za prvo in ne z eno in ne pet let, kot je predvideno v PKP-5, podaljšuje se rok zasebnikom, kar je seveda po moji oceni popolnoma nerazumno in nima veze seveda s samimi Covidom. Temu tudi nasprotujejo sami sindikalisti in pa tudi delodajalci, kar je tudi zelo pomembno. Vi veste kako se je ta COVID-19 obravnaval, kaj je, bom rekel, kaj so socialni partnerji naredili ob tej situaciji in zato svojevrstno seveda lahko ugotavljam, da takšni ukrepi pravzaprav nimajo niti družbenega konsenza kaj šele kaj drugega. Seveda na koncu bo vedno odgovorna Vlada, vendar veste, ta Vlada s PKP-5 ne more sprejemati odločitve in misliti, da je nad njo samo še širno nebo. Preprosto to tako ne gre. Leta 2017 smo mi zelo jasno v Državnem zboru obravnavali Zakon o zdravstveni dejavnosti in smo sprejeli tudi določbo kjer v resnici jasno govorimo o tem, da se določi neko prehodno obdobje, kjer zaposleni zdravniki lahko za opravljanje zdravstvene dejavnosti seveda po nekem določenem času, ko pridobijo neka določena znanja, seveda tudi pridobijo status nosilca zdravstvene dejavnosti. To zelo malo ljudi ve kaj to v resnici pomeni in si sploh ne znajo razložiti kaj je zdaj to. Saj je diplomiral zdravnik na fakulteti, je opravil neko prakso, tako zelo preprosto si predstavlja in zdaj on začne delati. V resnici pa nosilec zdravstvene dejavnosti seveda mora postati najprej specialist, potem mora pa še opraviti neko določeno obdobje v tej svoji praksi, zelo poenostavljeno govorim zato, da bodo ljudje razumeli o čem se pogovarjamo, zato da dobi, pridobi naziv nosilca zdravstvene dejavnosti. To ne pomeni, da zdravnik, če ni nosilec zdravstvene dejavnosti ne more opravljati svojega poklica, kar je zmotna razlaga in zmotno razmišljanje. Seveda posamezniku, ki tudi razpravljajo v svojih razpravah in to govorijo. To ni res. Dovolj je, če imamo enega nosilca zdravstvene dejavnosti in zraven lahko delajo še trije zdravniki, ne vem, izmišljujem si številko, itn., ampak ta je odgovoren in v bistvu skrbi, da poteka vse tako kot je potrebno. Jaz si sam osebno ne bi želel, da v enem pravnem subjektu, bom tako rekel, da se ne bom opredeljeval kakšen je ta pravni subjekt, dela zdravnik, ki ni nosilec zdravstvene dejavnosti.         (Nadaljevanje): Jaz si tega res ne bi želel in si res ne bi želel, da je to izgovor COVID-19, tako kot nekateri prodajajo, da je premalo zdravnikov in zato ne morejo opravljati dela, kar vi veste, da temu ni tako. Vsi to veste, da temu ni tako. Iz tega naslova smo takrat določili prehodno obdobje, da je v zakonu 17. 12. 2019 tisti datum, presečni datum, ko se konča to obdobje za vlaganje vlog za nosilca zdravstvene dejavnosti, ker vse ostalo bo potekalo pa tako kot je določeno z zakonom, ker se je takrat ocenilo, da še se potrebuje nekaj časa, smo mi podaljšali ta datum z ovelo Zakona o zdravstveni dejavnosti na 17. 12. 2020. Se pravi, za eno leto smo podaljšali, od lanskega leta na letos. Zdaj, letos, če lansko leto Covid ni bil razlog, je pa zdaj Covid razlog, da bi pa to spet podaljšali na nerazumen rok. Jaz bi še razumel, če bi podaljšali to za par mesecev, čeprav tukaj sploh nimam več nobenega pametnega argumenta za to, ampak se podaljšuje za nenormalen čas. Vsi pa vemo kaj to pomeni. Pomeni to, da ko bo seveda nekdo razpisal razpis in dodeljeval sredstva, bo mogel najmanj kar je izpolnjevati pogoje - govorim pa zdaj o zasebnikih - izpolnjevati pogoje, da je nosilec zdravstvene dejavnosti, in če tega ne bo imel, seveda ne bo mogel konkurirati na temu razpisu za dodatna sredstva. In to je ključen problem zakaj to sploh ni stvar PKP-5, ampak je stvar neke druge zadeve. Še več, to določbo smo vrgli v PKP-5 zato, da niti referenduma ne moremo narediti na to. Vi to delate prav načrtno in sistematično dajete v takšno formo oblika zakona, da ni možno niti se pritožiti, čeprav jaz sam dvomim, da bi kdaj bil sprožen referendum zaradi tega, ker to ni vprašanje za referendum, je pa vprašanje za širšo debato, ki pa v tem prostoru nikoli ni bila dopuščena. Ali mi res želimo iti v to smer? Veste, saj to je samo en kamenček tega kar mi rečemo, da v bistvu oslabšujemo zdravstveni sitem, ker delamo nerazumne korake. Še enkrat ponavljam, tisti ki želi financirati zasebno zdravstvo na takšen način in odpirati vrata, v bistvu daje začetek za razkroj zdravstvenega sistema. Zakaj niste junaki? Bodite frajerji, pa dajte v PKP-5 določbe, ki bodo spremenile način financiranja v zdravstvene blagajne. To naredite. Saj to je tisto kar pravzaprav v resnici nekateri želijo, odpreti zdravstveno blagajno in sredstva za vse, ne ki so nosilci zdravstvene dejavnosti, ki končajo medicinsko fakulteto, opravijo specializacijo, adacta, in oni so zdravniki in oni lahko delajo, oni lahko dostopajo do teh sredstev. Zato me je zbodlo, veste, zbodel me je stavek državne sekretarke, ko reče, da končno bo prišel denar k pacientu. Mislim, kam pa je šel zdaj? Državna sekretarka, vi ste dolžna temu Državnemu zboru odgovoriti na eno od naslednjih vprašanj, to pa je, kje pa zdaj ni šel. V svojem kontekstu ste to povedala, državna sekretarka. Sem vas zelo natančno poslušal. Kam pa denar ne gre zdaj k pacientu? Dajte mi povedati, ker to je pa prav, da vemo. Ker če ne vemo, če vemo kam zdaj ne gre, dajmo to potem popravljati, konkretno. Treba je ene stvari razčistiti, veste, zato je vsakokratni minister za zdravje imel resne težave in probleme spreminjati si zdravstveni sistem zato, ker je vedel, da se mora lotiti tega z občutljivo roko, ne bom rekel tresočo, ker je že zguncan po…, ampak z občutljivo, z nekim odnosom predvsem pa z jasno vizijo in sliko pred državljani kaj misli s tem zdravstvenim sistemom narediti. Ne. Mi se zdaj lotevamo in krpamo neke flikce sem pa tja in to vse skupaj nič ni, zato v resnici, veste državna, je tako, si noben minister do zdaj kaj dosti niti ni upal tega narediti oziroma niti ni hotel kaj dosti spreminjati. Če je kaj malo zavrelo, je tam malo popravil eno pikico, pa je stvar / nerazumljivo/, da je bil mir, če sem prav         natančen. Ministrica Milojka Kolar Celarc, takratna, pa je šla spreminjat določene zakone, zelo pogumno. In šla je sistematično, šest zakonov. Seveda ji ni uspelo vsega spremeniti, zaradi tega, ker ne samo na desnici, tudi na levici so se nekateri ustrašili, da če bo to spremenila, bo šlo vse k vragu, predvsem bo šel k vragu načrt, kako ga sistematično peljati, kot se pelje že 20 let sistematično s strani posameznikov, ki v bistvu počasi destruktivno uničujejo ta zdravstveni sistem. Jaz sem že zadnjič povedal in bom ponavljal kot pokvarjena plošča nonstop, ker se mora uleči ljudem v spomin, kaj se v resnici res dogaja. Najprej se je začelo perfidno, jim je bilo nerodno, niso si upali preveč naglas govoriti, da je treba zdravstveni sistem popolnoma spremeniti, ga uničiti in ga narediti kvazi boljšega, bolj dostopnega in sredstva bolj namenjati direktno, tako kot to danes poslušamo, da bo denar našel pot k pacientu. To so lepi stavki, se lepo slišijo, ampak, hudiča, jaz ene stvari ne razumem – ne vem, kam zdaj gre denar. Ker če vi veste slučajno, kam ta denar gre, prosim, na dan z besedo, ker če ne veste, potem bom razumel, da se tu sprenevedate oziroma govorite stvari, ki niso dejstvo in niso podkrepljene z argumenti.   Jaz sem povedal, specializacije smo, žal, morali odvzeti Zdravniški zbornici, da jih podeljuje, s soglasjem ministra, zdaj smo morali obrniti sistem, zato da to spet ministrstvo počne na predlog Zdravniške zbornice po pregledu… bla, bla, bla. Navidezno deluje, da je isto kot prej, pa ni, je bistvena klofuta bila dana Zdravniški zbornici. Dana je bila pa klofuta prav zato, ker je v 20 letih pripeljala do tega, da je naredila določene skupine v zdravstvenem sistemu, govorim o specializacijah, ki so protežirane, in seveda vedno premalo zdravnikov, zaradi tega, ker so bile poklicane samo za določene. In se je ustvarjalo navidezno primanjkljaj, ne navidezno, de facto je bil primanjkljaj na določenih področjih, kar je seveda resno ogrozilo zdravstveni sistem. Ob tem pa dajalo opravičilo, da je treba spodbujati zasebno prakso, zaradi tega, ker je premalo zdravnikov. In dosti zdravnikov, ker ni dobilo te specializacije, je šlo v tujino in so tam opravili specializacijo in tam tudi ostali in se nočejo več vrniti nazaj. Ne gre za tisti odhod v tujino, ki je koristen in dobrodošel, zato ker bomo potem nazaj dobili ljudi s širšim pogledom, z večjo strokovno podkovanostjo in predvsem, kar je najbolj pomembno, ker so potrebni. Potem se stvar nadaljuje. Čez par let ni bilo več potrebe po tem, da – seveda, o tem ne govorimo, ampak se je že govorilo in danes sploh nobenega zdravnika več ni sram, mu niti ni nerodno, govori, da dela v kolhozu. Na Twitterju berem vsak dan, treba je spremeniti zdravstveni sistem, ker delujemo v kolhozu. Veste, to je razpad sistema, zaradi tega, ker smo se zdaj navadili, in so gledali 30 let, 30 let so gledali zobozdravnike, kako so si lepo naredili nekaj, kar seveda zdravstveni sistem ni bil nikoli pozoren oziroma saj enostavno ni bilo tako pomembno in se jih je spustilo in je pobegnil iz tega zdravstvenega sistema. Mi imamo danes več zasebnih zobozdravnikov kot zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu. In še več, sploh si več ne želijo koncesije, zaradi tega, kar vedo, da bodo dobili tisto, kar bodo dobili. Ampak kompliciranih stvari ne bodo delali ti zobozdravniki, granulomov sploh ne bodo delali, abscesov raznih in tako naprej, to je zamudno pa premalo denarja, to naj delajo tisti v javnem zavodu. Bodo pa delali bele krone, bodo pa delali razne vizil proteze, zdaj so moderni vsadki, implantati, skratka, to prinaša keš, čisti keš. In to bi zdaj nekateri radi preselili, zaradi tega, ker pravijo, da delajo zdravniki v kolhozu, v zasebno prakso, zaradi tega, ker je tako boljše. V čem je razlika med koncesijo pa med tem, da odpreš zdravstveno blagajno za vse zdravnike, da so pač dostopni – razlika je bistvena, da si bo lahko dobrega zdravnika,         dobro zdravstveno storitev privoščil samo tisti, ki bo imel denar. No, to je pa tisto, čemur jaz nasprotujem. In ta 3. člen, o katerem danes govorimo, govori točno o enem od ukrepov, kako narediti, da se bo javni zdravstveni sistem oslabilo in še bolj dalo podlago in opravičilo, zakaj je treba vse resurse uporabiti. Zdaj pa, državna, jaz sem vam že zadnjič povedal, pa bom še enkrat ponovil, v sistemu imamo čez 6 tisoč 400 zdravnikov, zasebnih zdravnikov pa 156, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Ni toliko zasebnih zdravnikov, s katerimi bi mi lahko pokrili in upravičili vse čakalne dobe, ki so zdaj nastale, daleč od tega. Vendar, kje je razlika – da teh 156 zdravnikov, ne vsi, nekateri pa, ki opravljajo določeno dejavnost, podpišejo podjemne pogodbe z zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, in ti delajo popoldne pri njih. Potem pa seveda naraste število zdravnikov, ki opravljajo in zmanjšujejo čakalne vrste. In zdaj vas jaz čisto po domače vprašam, zakaj mi nismo sposobni ustvariti pogojev tem zdravnikom, prvič, da to naredijo v svojem zavodu, te storitve, če jih lahko, in jaz sem prepričan, da jih lahko – pojdite si pogledat, enkrat bi bilo zelo dobro iti nenapovedano pogledat popoldne ob petih operacijski blok kliničnega centra, pa boste videli – prazen je, v operacijskih dvoranah so ugasnjene luči, mogoče ena ali dve operacijski delata, pa še ti zaradi nekih drugih razlogov, ker so operacije relativno dolge in opravijo mogoče samo dva posega na dan; kakšna plastika se bo našla noter pa kakšna nevrokirurgija, that's it! Edine, ki so v konstantnem delu, pa to niso velike operacijske v operacijskem bloku, so na urgenci tri, pa še tam se redni program dostikrat izvaja dopoldne, sploh ne urgenca. Tako mi ne razlagati, da je to tako. In drug pogoj, ki ga moramo tudi ustvariti, je, da bodo zdravniki lahko dobili tudi dodatno več plačila, če so več delali. Jaz ne vem, zakaj je tako nerodno priznati, ljudi je treba nagraditi, in jaz sem za to! Jaz nisem za to, da se sesuje zdravstveni sistem zaradi tega, za to, da bodo lahko zdravniki dobili več denarja, samo zato, ker bomo dali možnost, da delajo nekonsistentno. Zadnjič mi je nekdo očital, po teh socialnih omrežjih, ko smo se pogovarjali, mi je očital, prvič, češ da so to kolhozi, drugič pa, tudi zasebniki delajo kvalitetno in dobro. Jaz nikoli nisem rekel, da delajo slabo, kdo pa je rekel, da delajo slabo. Še več, jaz sem večkrat ponovil, javni zdravstveni sistem, dober javni zdravstveni sistem nikoli ne preživi brez zasebnega sektorja, nikoli, kvečjemu se lahko dopolnjujeta, ampak se ve, kje je meja. In ve se, kaj je nujno, kaj je pa tisto, kar ni nujno, kaj je nadstandard etc., etc. In to so stvari, ki bi jih morali sistematično opredeliti in definirati, ne pa takole s PKP-jem, pa kar rukniti en stavek noter, zato da se zadosti in da se da pravno podlago za nekaj, kar Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne omogoča, in to dobro veste.   Področni dogovori, na podlagi katerih se financirajo programi. Povejte mi, zakaj vedno javnemu zdravstvenemu zavodu zmanjka denarja avgusta ali pa še prej! Včasih so šli v minus in so delali bazne minuse. In potem smo poslušali tu in se zgražali, ta javni zavod je ustvaril minus, ne znajo delati, pri zasebniku se to ne more zgoditi… Seveda se ne more pri zasebniku to zgoditi, pa veste, zakaj ne – ker ko ni denarja, on zaklene vrata, on ne spusti več pacienta noter. Zakaj bi pa on delal v minus, komu na čast bi pa on to delal, dajte mi povedat! Še več, ogromno takih je, ki delajo do petka, v soboto ne delajo več. In tisto, kar je naredil v petek, če se zakomplicira, gre oni na urgenco reševati svoje težave, ker on v soboto ne dela, dajte razumeti.         To je zdravstveni sistem, katerega jaz ne želim imeti. A veste, ampak vi aplavdirate in navijate za njega, ker mislite, da bo ta rešil vse probleme. V Anglijo poglejte, kaj imajo. Ja, saj imajo, zavarovanec se zavaruje za ta in ta paket in ko pride k zdravniku, potem tudi pove, a je bil z njim zadovoljen, kaj mu ni všeč in tako naprej in se rangirajo lestvice in kar naenkrat eni zdravniki postanejo najboljši, eni pa zelo slabi oziroma nekateri celo ugotovi, da nima več strank, pa mora zapret svojo prakso, pa jo ne, ker je vedno več potreb in prihajajo potem k njemu tisti, ki nimajo denarja ali pa podobno, slabše pakete imajo in podobno. Oprostite, jaz takega sistema nočem imeti. Jaz nočem, da moji bližnji postanejo avto, ki ga zavaruješ kot zavarovalni paket, ki je osnovni paket, pa kasko paket, pa nadgradnja kaska paketa in podobne neumnosti. Je pa res nekaj, kar govori tudi minister, dostikrat je omenil, obstoječi, aktualni minister. Ko je bil že prvič minister, pa ko je bil drugič minister in ko je zdaj, govori in tukaj se strinjam z njim, mi imamo košarico pravic tako široko napeto, da seveda vse te storitve preprosto ne grejo skozi. In zato seveda zdravstvenemu sistemu primanjkuje denarja. In jaz sem že stokrat rekel, da je treba univerzalno najprej rešit problem zdravstvene blagajne, ne pa da se igračkamo tukaj z zdravstveno dejavnostjo, pa podaljšujemo obdobja, kdo je nosilec zdravstvene dejavnosti in na ta način omogočimo pravno podlago za to, da se bo lahko prijavil na javni razpis, ki ga bo razpisal minister, in da se bojo stepli za tistih 42 milijonov, ki mimogrede ne bojo rešili problemov čakalnih vrst, ne bojo, ne bojo pa zaradi tega, ker mi delamo še eno drugo veliko napako, mi v času Covid-12 zaustavljamo vse redne preglede, ki so kvazi nenujni. Vi pa veste, je preventiva vedno boljša o kurative. In če to drži, potem ne moreš tega zaustavljat. Hipotetično, jaz sem že zadnjič enkrat omenil, recimo, da cepiva še drugo leto ne bo, a bomo mi še eno leto zaustavljali vse postopke v zdravstvenem sistemu? Spet zobozdravstvo bomo zaustavljali, včeraj poslušam po poročilih, vse preglede, skratka nič, skratka, šli se bomo, kako se reče, sem že pozabil izraz, ko zdravnik preko interneta se pogovarja s pacientom, teleterapija ali ne vem kako, pač nepomembno, ampak saj vsi vemo, za kaj gre. Oprostite, to bo samo še poslabšalo situacijo v zdravstvenem sistemu. In kar je najbolj pomembno, še enkrat vam ponavljam, mi bomo rezultate tovrstnega početja začutili šele čez 5, 6, 7 let, nič prej, ampak takrat bo res grozno, nacionalni zdravstveni sistem oziroma nacionalno zdravje prebivalcev bo izredno slabše. Podatek, ki ga je dal pred kratkim, tole nacionalno merjenje pripravljenosti otrok v telesni kondiciji in tako naprej pri športni vzgoji, je že pokazal, kakšne posledice so bile samo v zadnjih 5 mesecih, kako so postali otroci debeli in praktično so se poslabšali rezultati v nacionalnem smislu. Kaj to posledično pomeni za zdravje prebivalstva na dolgi rok, da je tak otrok neodporen, bolj dojemljiv in ima večje predispozicije za določena obolenja, od srčnih obolenj, srca in ožilja, da ne govorim o vseh ostalih. Ampak mi se ukvarjamo samo še s Covid-19. Ni nič narobe, da se z njim ukvarjamo, da se ne bomo narobe razumeli, ampak ne moremo ugasniti vsega ostalega. Potem naslednja stvar, ki jo imamo notri v samem gradivu omenjeno, je seveda, ena od teh je črtanje določbe, ki omogoča obdelavo najbolj občutljivih osebnih podatkov, ki razkrivajo zdravstveno stanje prebivalcev. Oprostite, to pa ni več opravičilo, da je Covid-19 eden tistih problemov, smo imeli že ebolo, pa smo imeli že ne vem kakšne vse nevarne bolezni, pa tega nikoli nismo počeli, zdaj pa to počnemo. Najbolj občutljiv osebni podatek je zdravstveni podatek prebivalca.         Spomnite se afere vpogledov ministrici, ker je pol kliničnega centra zanimalo, kaj je z ministrico Milojko Kolar Celarc. Pa so vpogledovali kar tako povprek. Ne, mi zdaj ne samo, da zdravniki so takrat to gledali, zdaj bojo še, na NIJZ bojo vsi to gledali lahko in vpogledovali v te zdravstvene podatke. Nesrečni zdravnik je hvala bogu preživel z ginekološke klinike, hvala bogu. Veste, koliko nedovoljenih dostopov, vpogledov je bilo, kakšno je njegovo zdravstveno stanje? Katastrofa. Mi to zdaj širimo spet na NIJZ, še tam si bo vsak lahko vpogledal, kaj je s kom in kaj ne. Jaz sem za to, da imajo dostop in da ne kompliciramo iz administrativnega vidika, ampak anonimizirane podatke, ne podatke o tem, kdo je to. Iz vidika statistične obdelave in podobno da, ne pa na ta način. Potem imamo črtanje oziroma ni črtanje, mi bomo želeli, da se to črta, ampak bom zelo jasno povedal, s katero vlada, ukrep, s katerim vlada želi uzakoniti ustno odrejanje karantene, pristojnosti za odrejanje karantene prenesti pa na policijo in NIJZ ter omejiti stike z osebami, ki ne živijo na istem naslovu kot posameznik, ki mu je odrejena karantena. No zdaj vam bom praktično povedal, kaj to pomeni. Pred enim mesecem smo imeli v poslanski skupini okužbo s Covid-19 enega od strokovnih delavcev, noben od poslancev ni bil okužen, ampak zakaj vam govorim, ker vam bo to bolj blizu, ker boste razumeli. In seveda smo naredili samoprijavo in so bili zadovoljni, da smo tako odreagirali in vse lepo in prav, čeprav ste tam na oni strani rohneli in govorili kup enih neumnosti, koliko je okuženih in tako naprej, ampak to je z vidika varstva osebnih podatkov, ker nihče ni vedel, kdo v resnici res je. Zdaj temu ne bo tako, ker zdaj bojo, zdaj se bo to kar pojavilo, kdo vse je okužen in tako naprej. In kaj se je zgodilo? No, zdaj pa bodite pozorni. Nekdo je poklical iz NIJZ po telefonu, se predstavil, da je iz NIJZ, Pinko Palinko, številka 3, ne vem, si izmišljujem, anonimiziram, in je rekel, od danes naprej vam je odrejena karantena, odločbe boste mogoče dobili čez 5 dni ali pa čez en teden, zna se zgodit, da tudi čez, ko boste že izven karantene. V enem primeru je celo dobila ena kolegica dvakrat odločbo, dvakrat, enkrat je dobila naslednji dan, enkrat je dobila pa čez 4 dni popolnoma identično. Si morate mislit, sploh niso imeli pregleda, komu pošiljajo, a so mu že poslali ali mu niso poslali. Ampak recimo, hipotetično in nič hipotetično, ker se je to dogajalo, ker poznam primere, ki so bili v karanteni, pa so končali s karanteno, pa sploh še nobene odločbe niso dobili. Poslancu nekdo reče po telefonu, sem iz NIJZ, Pinko Palinko 4, od danes naprej ste bili v stiku s tem in s tem, odrejam vam karanteno. Poslanec ostane doma, odločbe ne dobi nikoli, začne preverjat, a je sploh kdo klical iz NIJZ, in iz NIJZ ni klical nihče in ugotovimo, da je prišlo za »fake« zgodbo. Tako bo to izgledalo ustno. Lepo vas prosim, pa kam smo mi zašli. Kaj se ne pritoži? Naj nekoga prijavi? Koga pa naj prijavi? Telefonsko številko brez, v predplačniškem naročilu s kartico, kupljeno v trafiki? Pa, a smo čisto nori v tej državi ali kaj se je zgodilo? Zdaj bomo že po telefonu ustno izrekali karantene. Pa to je nezaslišano, kar se dogaja v tej državi. To res nikamor več ne pelje. Pod krinko Covid-19, zato da bomo spet zmanjšali te nore in neumne administrativne postopke. Oprostite, izdaja odločbe je po Zakonu o upravnem postopku. Zakon o upravnem postopku pa seveda predvideva tudi možnost pritožbe. Na koga se jaz naj pritožim, če nikoli nisem dobil odločbe? Dobil sem pa nek anonimen ustni klic neke namišljene osebe, Pinko Palinko 4, ki se kasneje izkaže, da sploh to ni to.         Dajte mi razložiti, en pameten argument, ki bo zdržal eno normalno presojo resne pravne države, ki je, tudi če je covid-19, ne moremo se ji izogniti, še vedno velja ustava in še vedno velja zakonodaja in še vedno veljajo neke norme. Saj jaz vem, kaj je, ko se boste enkrat sami znašli, tisti, ki ste to predlagali, v situaciji, da se vam to zgodi - pa nobenemu tega ne želim -, boste šele dojeli, kakšna neumnost je to. Veste, izdaja odločbe, da traja nekaj dni, zato da nekdo nekaj dobi, oprostite, to je čisti izgovor, treba se bo organizirati. Treba se bo organizirati. In jaz sem za to, da tisti, ki izreka karanteno, je to minister oziroma njegova organizacija ministrstva in ne NIJZ. NIJZ ni za to, NIJZ smo dali za evidenco čakalne vrste za urejati. Ali vemo, kakšne so čakalne vrste? Ne, ne vemo, ker NIJZ tega ne zna izpeljati. Še danes ne zna izpeljati. In kar je najbolj pomembno, nobene odgovornosti nima za to. Ali je kdo tam kaj gor plačal, ali je kdo kakšnega za ušesa potegnil, v navednicah? Ne, pač samo ugotovitev je, pač ni več nadzora nad čakalnimi vrstami, ne vodimo več evidence. Od marca naprej nimamo več teh evidenc v državi, Republiki Sloveniji, ker je covid-19, ni potrebno. Kaj vse bomo mi ugotovili, ko ne bo več covida-19! In potem se bomo izgovarjali, da je bil covid-19 takrat vsega kriv. Ne, da smo ljudje pa tako naprej, ker smo poenostavljali postopke, ker smo zbanalizirali do fundamenta, ker je to vse brez zveze, ker je to kretensko, ker to nikamor ne pelje… Oprostite, ampak pritožba, seveda, ni mogoča na karanteno, mi boste rekli, na tovrstno odločbo. Ampak je, veste, možna pritožba – upravni spor sprožiš. In ga lahko sprožiš na Upravnem sodišču. Zato mi ne govoriti, ker nekateri so mi že očitali, ja, saj, pritožba ni mogoča na to odločbo. Je možna, samo ne vem, kako jo bom izpeljal, če bom dobil anonimnega klicatelja, ki mi bo odredil karanteno, jaz bom pa pošten državljan pa bom rekel, ups, prav je, da grem v karanteno. In je zelo jasno v 10. členu, kjer je treba nazaj vrniti določbo, da je minister tisti, ki o tem odloča. Veste, zato se bojite ZNB pripeljati v Državni zbor, zato se bojite, in ga spravite v PKP-5, zaradi tega, ker veste, da te stvari bi pa gladko padle na referendumu, gladko!   No, potem imate zbiranje na zasebnih mestih. Beseda »na zasebnih mestih«, to je tako splošen pojem, da si ljudje predstavljajo, da tu nekdo lahko vkoraka domov, čeprav je tu večkrat nekdo rekel, ne - še minister Hojs, mislim, da je rekel na eni od svojih tiskovnih konferenc -, to ne pomeni, da bomo prihajali domov. Mislim, prvič, če komu ne verjamem, ki to izusti, je minister Hojs, kajne, ker je nekredibilen do konca. Rekel je, da je odstopil, potem pa da ni odstopil, pa potem da… skratka, oslarije na kubik. In zdaj on meni govori, da ne bodo vstopali v stanovanje. Pa kdo temu človeku verjame! Mogoče vi, ja, okej, ampak jaz ne. In večina državljanov mu sploh ne zaupa. In vi ste zdaj sklicujete na neko splošno določbo, ki se ji reče »na zasebnih mestih«. In potem on sam definira, kaj so zasebna mesta. Zasebna mesta so, on pravi, v bistvu pravzaprav lahko prireditveni prostor, ki je lahko danes javen, ko ima obratovalni čas, ko pa nima več obratovalnega časa, pa postane to zasebni prostor. Oprostite, ta definicija, dajte mi jo najti, to definicijo zasebni prostor v zakonu, ki opredeljuje pojem zasebni prostor, pa bom najbolj srečen in bom ta hip utihnil in bom nehal govoriti. Vi pa veste, da obstaja samo zasebno pa javno. Ni drugih pojmov! Tole neko motoviljenje pa akrobatika okoli nekih besednih zvez zasebno mesto, oprostite, ne zdrži neke resne presoje.         Če pa že, a veste, mi pa povejte, kakšen smisel ima, da takšno omejitev damo, da ne govorim o primerjavi, zdaj ta ukrep več kot deset na javnem mestu se ne sme zbirati, kajne, na avtobusi se jih pa 40 vozi, pa še lepo fino so nagneteni, tam pa vse to zdrži. Prej jih je bilo pa deset zunaj oziroma enajst, ki pa niso smeli biti na javnem prostoru, na odprtem prostoru. V zaprtem prostoru na avtobusu so pa lahko vsi nagneteni, tam pa je pač… to je višja sila, pač, javni prevoz mora funkcionirati, ali kako se temu reče. Mislim, tako neumestno umeščanje ukrepov, ki bingljajo sem pa tja, in mislimo, da bomo s tem kaj naredili, oprostite, to je v posmeh. Ljudje ne verjamejo temu. Saj niso neumni, pa ne jih imeti za nore! Ali res mislite, da je to edini način, da bomo ljudi prepričali? Pač, preprosto, to tako ne bo šlo. Glejte, ljudje enostavno temu ne verjamejo.   Policiji se podeljujejo pooblastila za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov Zakona o nalezljivih boleznih. Pa dajte mi povedati, ali mi sploh še kakšen organ rabimo v tej državi, saj bo vse počela policija! Mi tej policiji hočemo dati čisto vse, kar se v tej državi dogaja pa giblje. Pa dajmo policiji še, ne vem, še kakšno stvar, no, ker imajo že čisto premalo dela, pa nič ne morejo več delati. Oprostite, policija ni usposobljena, niti se ne šola za tovrstno izrekanje teh ukrepov. Nima niti teh znanj. Ne, vi ste zdaj še določena pooblastila prenesli na redarsko službo! Pa lepo vas prosim, pa mi se ne moremo zmeniti, da bi bili redarji enakovredni policistom, za te primere so pa kar vsi dobri za vse delati. Jaz sem vam že stokrat povedal, že ko imamo problem, ko bi radi dali pooblastila vojski, zato da bi varovala mejo, pa dajte zaposliti več policistov! Policiste potrebujemo, ne vojske. Vojska je šolana za ubijanje, zato ker bo branila državo, policija pa za to, da varuje, to sta dve bistveni razliki v sistemu šolanja in izobraževanja kadra. In verjemite mi, da se bojim takih ukrepov, ker boste jutri hoteli še vojski to podeliti, še vojska bo na koncu to počela. Pa nimam nič ne proti redarjem, ne proti policistom, ne proti vojski, ampak vsak naj opravlja svoje delo. Hočete imeti več inšpektorjev – ja, zaposliti jih bo treba, veste, že zdaj jih imamo premalo, za osnovne stvari, kaj šele za nadzor ZNB kot takšnega. Zadnjič gledam po televiziji – »zadnjič«, vseskozi govorim zadnjič, pa je bilo dva dni nazaj -, gledam poročilo, koliko nadzorov je inšpekcijska služba opravila v letošnjem letu, pa primerjavo med lanskim letom, pa potem število izdanih glob in tako naprej. Oprostite, kaj ta inšpekcija sploh še počne, razen tega, da nadzira iz Zakona o nalezljivih boleznih ukrepe, ki so bili določeni s strani Vlade. A sploh še dela na področju zdravstvenega nadzora kaj drugega kot to. Mene res skrbi, kje živimo, zato ker v resnici hočemo vse nadzirati z vidika covida-19, po drugi strani pa preprosto ne slišimo, da nekatere stvari morajo teči normalno in da jih je treba ravno tako nadzirati.   Potem imamo seveda ta nesrečni 32. člen, kjer v resnici določate, kako bi na nek način izpeljali ta razpis za dodelitev sredstev. Ne bom ponavljal tega, kar sem že povedal v uvodu, kje je osnovni problem. Smo pa skupaj v opoziciji pripravili predlog amandmaja tudi za ta odbor, s katerim predlagamo drugačen način rešitve, tako kot si je zamislil minister oziroma ministrstvo. Mi nismo za to, da se naredi razpis in se pač enostavno deli kar vsem,         (Nadaljevanje): kdo bo prvi pač prišel na to pogačo 42. milijonov, ampak smo predvsem zato, da se najprej opravi in povpraša obstoječe izvajalce koliko lahko opravijo, in če bodo imeli denar, sem jaz prepričan, da bodo lahko opravili. Seveda se pa dopusti možnost, da tisto kar ne bodo mogli opraviti, da se podeli seveda tudi tistim v zasebnem sektorju ki imajo možnost oziroma znanje, da to opravijo. To je kvečjemu lahko rešitev, pa še to samo začasna, ne pa takšna kot si je nekateri zamišljate in ste že v proračunu predvideli, da bo treba to delati kar do leta, mislim da 2024 ali 2025, oprostite, to tako ne bo šlo. Prej bo treba zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju spremeniti, predvsem pa doreči kaj ja in kaj ne. Z dvoživkami bomo seveda ubili popolnoma sistem, to pač eni sistematično delajo. Izstop iz plačnega razreda kričijo že kar naprej. Veste kaj to pomeni? To pomeni razpad plačnega sistema v celoti, tako na šolstvu, predšolski vzgoji, policiji, vojski, to je konec. Tega denarja ta država nima in to veste vi zelo dobro, ampak nekoga pač to ne briga. Ne bom ga definiral, zaradi tega, ker v resnici več ne vem kdo pije in kdo plača v tem sistemu.   Naslednja stvar… Bom tukaj naredil piko, pa bom šel, bom potem v drugem krogu, bom videl kje bodo še ostale odprte zadeve, če kolegi ne bodo razpravljali.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa kolega poslanec.   Samo toliko v obrazložitev vašega uvodnega dela. Poglejte, jaz do zdaj v svoji praksi kar vodim seje, nisem izrekla niti enega opomina. Ko pa smatram, da gredo stvari predaleč, sem se pač poslužila poslovniške možnosti po ukrepih in za tem tudi stoji.   Zdaj ima pa naslednja besedo, kolegica podpredsednica odbora, Mojca Žnidarič.   Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!   SMC kot koalicijski partner, ki se ves čas zavzemamo za javno zdravstvo, smo seveda na PKP-5 podali določene pripombe in jih tudi z Ministrstvom za zdravje uskladili, tako da bodo naši amandmaji kot koalicijski amandmaji vloženi danes popoldan na matični delovni odbor, torej za Odbor za delo. Zdaj, kaj nam je ključno, da na kratko predstavim katere spremembe smo torej želeli oziroma zahtevali. In sicer, da se v 3. členu, 3. člen popravi in se to prehodno obdobje za pridobitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti skrajša in sicer se podaljša maksimalno za dve leti in ne za pet let. Lahko se strinjamo, da so ukrepi, ki so bili sprejeti, torej določeni ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev širjenja COVID-19, do neke mere vplivali na nezmožnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da to svoje dovoljenje uskladijo skladno z drugim odstavkom 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Torej ta zakon je bil sprejet v letu 2017 in kot je bilo že, kot je predhodnik govornik tudi že pojasnil, je bilo takrat določeno triletno prehodno obdobje v katerem morajo vse zdravstvene dejavnosti imenovati nosilca dejavnosti. Tukaj so določeni različni roki. Za sekundarno raven je zahtevanih pet let delovnih izkušenj, za primarno pa tri leta in kot rečeno, amandma koalicije se bo glasil, torej da se to obdobje podaljša za maksimalno dve leti kar pomeni, da dejansko če je nekdo takrat ta zakon resno vzel in tudi, če se je takrat kot mlad zdravnik zaposlil na sekundarni ravni, je do danes že izbral tri leta delovnih izkušenj in v nadaljevanju bo še dve, tako da dejansko nihče ni prikrajšan in bo lahko torej pet let zbral v tem obdobju.         (Nadaljevanje): Za primarno raven pa je tako ali tako dovoljeno oziroma zahtevani le tri leta delovnih izkušenj, da lahko nekdo postane kot odgovorni nosilec, to kar je zahtevano. Tako da, res petletno prehodno obdobje se nam je zdelo predolgo, se pa strinjamo in je že usklajeno in bo potem tudi vloženo, kot rečeno, na matičnem delovnem telesu nismo vlagali sedaj, ker je Odbor za zdravstvo le zainteresirano delovno telo, ta amandma. Še bolj ključno pa je to, torej da je dogovorjeno, da se bo črtal 4. člen PKP-5. Torej v bistvu ne bo nobenega podaljšanja, torej s tem amandmajem se predlaga črtanje tega člena s katerim se podaljšuje, s katerim je bilo mišljeno, torej da se bo podaljšalo prehodno obdobje, da bodo torej zdravniki oziroma zdravstveni delavci, ki jih vsi po domače imenujemo dvoživke, ki so sedaj delali torej v javnih zdravstvenih zavodih in popoldan potem v privatnih zdravstvenih zavodih, je v skladu z že sprejetim zakonom, torej velja od 1. 1. 2021 omejitev, da bodo lahko vsi ti zaposleni pri zasebnikih oziroma pri drugih delodajalcih delali maksimalno 8 ur tedensko. Želja je bila v PKP-5, da se to obdobje torej podaljša, ampak je dogovorjeno na našo pobudo z Ministrstvom za zdravje in tudi koalicijskimi partnerji, da se bo v bistvu ta člen črtal in ne bo nobenega podaljšanja. Zakaj se nam zdi to ključno? To pomeni, da bomo po 1. 1. 2021, kadre zadržali v javnih zdravstvenih domovih. Se pravi, glede na to, da bo šel razpis, ta nacionalni razpis ven, da se bodo dodatno, torej za skrajševanje čakalnih vrst za dodatne storitve lahko prijavljali vsi, tako javni zdravstveni zavodi kot koncesionarji kot tudi zasebniki, je nujno, da se čim več kadra zadrži v javnem zdravstvenem zavodu, torej da bodo zaposleni lahko na njihovo željo seveda opravljali čim več ur znotraj javnega zavoda in zato je tudi v PKP-5 predviden en dodatek kjer bo možnost do 50 % osnovne plače jih tudi nagraditi. Tako, da to se nam je zdelo res tudi ključno, ker če nekdo želi delati dodatno, naj dela v javnem zdravstvenem zavodu in na ta način bodo tudi javni zdravstveni zavodi lahko opravili čim več teh dodatnih storitev, ljudje pa bodo tudi, to je pa torej samo za javne zdravstvene zavode predvideno, da bodo potem zaposleni nagrajeni s tem dodatkom, ki sem ga tudi omenila.   Še en amandma smo tudi uskladili in sicer, k 38. členu tega zakona, kjer so zagotovljena dodatna sredstva zaradi izpada programa. Predvidena so bila v bistvu samo zaradi izpada programa zaradi zagotavljanja prostorov. Smo pa dodatno potem dodali oziroma bomo dodali »in kadrov«, kajti velika večina zdravstvenih zavodov se je svojega programa dela ni mogla ali pa ne bo mogla izpolniti tudi zaradi tega, ker so kadre posojali drugam kjer jih bilo potrebno, torej ali v domove za upokojence ali v druge zdravstvene zavode kjer so res delali za Covid bolniki, tako da tudi zaradi tega, ne samo zaradi prostorov, ki so jih torej izpraznili in bili pripravljeni za te paciente tudi zaradi kadra je prišlo oziroma bo prišlo do izpada programa, tako da to bo potem tudi popravljeno s tem 38. členom.   Kaj bi glede tega amandmaja, ki je sedaj s strani opozicije dan, vložen tukaj na Odbor za zdravstvo. Torej bom pojasnila, da ga v bistvu ne bomo podprli, ampak ne bomo ga podprli zato, kot sem rekla, ker bo koalicija vložila celoten paket amandmajev na matično delovno telo, torej na odbor za delo, danes popoldan, tako da ni smiselno, da se sedaj nekaj potrjuje in pride do določene zmede. Bi pa rada poudarila, tudi v imenu SMC, da v bistvu s tem zakonom ne gre za nikakršno privatizacijo zdravstva, je pa nujno seveda, da se čakalne dobe, ki so že tako ali tako bile prej dolge, ampak moram reči, da         so se poudarjale medijsko, vsakodnevno, samo v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc, potem je kar vse skupaj potihnilo, v zadnjih dveh letih ni potem nič bilo govora kaj dosti o čakalnih vrstah, to me, v bistvu čudi no. Sedaj zagotovo, kot je bilo rečeno, NIJZ niti nima zdaj podatkov, o zadnjih mesecih, o čakalnih vrstah, ampak zagotovo vsi vemo, da so se sigurno podaljšale, sedaj v času Covida in nujno je, da se pač rešujejo na kakršenkoli način, torej, da so vključeni vsi akterji, kot je ministrstvo predvidelo, tako javni zavodi, s temi amandmaji, ki sem jih predstavila, bomo tudi naredili tako, da bo čim več dela lahko opravljenega v javnih zavodih, potem, koncesionarji in pa navsezadnje tudi zasebniki. Ključno je namreč, da naši ljudje pridejo čim prej do zdravstvenih storitev, kajti, za vsako bolezen je zelo pomembno, da se začne čim prej zdraviti.  Tako da, kot rečeno, amandmaje opozicije tokrat ne bomo na tem odboru podprli, ampak bomo podprli amandmaje koalicije, ki bodo obravnavani na matičnem delovnem telesu, danes popoldan.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa, kolegica Mojca.  Besedo pa ima mag. Bojana Muršič.  Izvolite.    MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi.  Jaz bi rada v uvodu najprej povedala, zakaj smo Socialni demokrati sopodpisniki tega sklica seje. Na začetku se nobeden od nas, sopodpisnikov, ni javil, vendar, zdi se nam izjemno pomembno, da o tako, bom rekla, obsežnem zakonu in tako pomemben zakonu, kateri naslavlja, v pretežni meri, tako zdravstvo, tako socialo, da tudi Odbor za zdravstvo o tem razpravlja. Kajti, v samem zakonu, kot je že bilo od mojih predhodnikov slišati, se kar precej stvari nanaša na zdravstvo.  Lepo in prav, ampak jaz se bom, bom rekla, dotaknila zgolj teh členov, ki jih imamo pač v samem predlogu zakona. Moram reči, da ta, danes smo sicer slišali s strani kolegice Mojce, da prihajajo neki amandmaji. Jaz bom odkrito rekla, da pričakujem s strani koalicije več amandmajev, kajti, mnenje Zakonodajno-pravne službe je spisano kar na 50.-ih straneh. Skoraj k nobenemu členu ni nekih pripomb, mislim, ni pripomb, ampak so kar obsežne pripombe. Tudi pojasnila, zakaj je potrebno pripraviti amandmaje oziroma zadevo urediti tako, da bo pila na koncu vodo, ampak, pričakovala sem, ampak dobro, odbor za socialo je sklican ob 12.-ih in bomo videli, kaj bo ob 12.-ih oziroma, kaj bo na plenarnem zasedanju v četrtek.  Zdaj, jaz bom tako rekla. Najprej sem celotni zakon prebrala, »pff«, bom rekla, enkrat, pa se mi je zdelo super, »uu fajn«, določene stvari se rešujejo, predvsem za delodajalce in delavce. Potem pa, ko sem začela zakon prebirat drugič in tretjič, so se mi za začele odpirati raznorazne stvari in poleg teh vseh začasnih ukrepov, se pojavljajo tudi kar sistemske, pa tudi, imamo določene vsiljivce v zakonu, ki enostavno ponovno ne slišijo v ta predlog zakona. Na to nas opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, kajti, naslavlja v svojem mnenju, da zakon sestavljata dva sklopa. Prvi sklop predstavlja zbirko novel, ki trajno posegajo v posamezne zakone in drugi sklop, ki pa predstavlja te interventne ukrepe.  In če se dotaknem teh členov, ki se nanašajo na področje zdravstva. Rok za uskladitev dovoljenj z odgovornim nosilcem zdravstvene dejavnosti iz Zakona o zdravstveni dejavnosti, bi se naj podaljšal na skupaj 8 let. Jaz mislim, da temu ni bil namen tega zakona, ki je bil sprejet pred leti oziroma v preteklem mandatu. Osebno menim, da bi, glede na situacijo sicer, ki je, razumem, da bo uskladitev izjemno težko doseči        do konca leta, tako kot je predvideno v samem zakonu in podaljšanje zgolj za leto dni, bi po moji presoji bila povsem ustrezna, da ohranimo ves ta kader, ki ga imamo.  Tudi pri zbirkah in obdelavi osebnih podatkov, moram reči, da člen ni dovolj jasen, ni skladen, tako ne z 38. členom Ustave, z njim pa ima celo težave tudi informacijska pooblaščenka – to je potrebno poudariti. Kajti, bistveno širši obseg obdelave zdravstvenih osebnih podatkov s strani Ministrstva za zdravje in NIJZ-a je nejasen in neomejen. Člen daje tudi možnost neomejenega pridobivanja, povezovanja, kombiniranja kar 53 zbirk osebnih podatkov, ki se obdelujejo tako na NIZ, ampak tudi pri vseh ostalih zbirkah izvajalcev zdravstvenih dejavnosti.  Moram poudariti, da absolutno ne razumem predlagateljev tega zakona, da širijo inšpekcijska pooblastila na policijo in občinsko redarstvo. Še bolj ne razumem zaradi tega, ker temu nasprotuje celo Policijski sindikat in tudi Sindikat občinskih redarjev. Nekajkrat je že danes bilo omenjeno, da nekako občinski redarji še zdaj ne prevzemajo policijskih pooblastil, kajti niti njihova osnovna dikcija ni namenjena temu in niti znanj s tega področja nimajo. Da pa se širijo ta inšpekcijska pooblastila, tako na policijo, kot tudi na občinsko redarstvo, je pa mislim da res neprimerno in enostavno ne sodi v ta zakon.  In če se dotaknem nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in skrajšanja čakalnih vrst. Ko sem pogledala ta člen, bom rekla, sem najprej ostala začudena. Pa zakaj začudena? Zaradi tega, ker sem si pogledala, pa dobro, pa kje so te najdaljše čakalne dobe danes? In glede na vsa leta do sedaj, sem pač odprla NIJZ in pogledala, kje so zdaj te najdaljše čakalne dobe? In glej ga zlomka, zadnje poročilo NIJZ o najdaljših dobah je bilo objavljeno marca 2020. In jaz ne razumem ministrstva, na podlagi katerih podatkov bo objavilo razpis za skrajševanje čakalnih vrst, če nimamo uradnih podatkov? Jaz sem pričakovala, da so ti podatki, ki jih NIJZ zbira, shranjuje, uradni in šele takrat bi se lahko odločala o tem, ali se lahko za posamezne storitve prijavljajo na razpis tudi zasebni zdravstveni izvajalci dejavnosti, z dovoljenjem seveda. Ampak kljub temu menim, da z tem razpisom bo narejen prvi korak k nezaželeni privatizaciji izvajanja zdravstvene dejavnosti.  Res bi se morale storitve v večjem delu opravljati v javnem zdravstvenem sistemu. Vendar, javni zdravstveni sistem se danes ukvarja z Covidom. Bolj se pogovarjaš z zdravstvenim osebjem, ekipe Covida, jaz razumem, da je potrebno Covid reševat, da se razumemo, da ne bo tukaj nerazumevanja, ampak, kadra zmanjkuje in enostavno odpadajo redne dejavnosti in javni zdravstveni zavodi se na te razpise sploh ne bodo mogli prijavit, kajti že sedaj jim manjka kadra. Moj predlog bi bil, da, v bistvu če se porabi javni zdravstveni sistem in javni zdravniki in zdravstveno osebje, za bolezni Covida, da pa potegnemo v javni zdravstveni sistem zasebnike, ki bi lahko to redno dejavnost, te redne programe, opravljali v javnem zdravstvenem sistemu. Porabimo ves kader, ki ga imamo na razpolago. Državna sekretarka je pri proračunu, prejšnji teden lepo povedala, da bi kot zdravnica danes, v dani situaciji lahko naredila več, kot naredi kot državna sekretarka.         Tukaj ji dam popolnoma prav. Zato bi bilo smiselno, da se porabi ves kader, ki je, ki se je zdravstveno izšolal na tak in drugačen način, da jih danes porabimo v sistemu, ki ga, kjer pač škripajo stvari, tako kot škripajo. Zato me tudi mogoče na tem mestu zanima, koliko je zdravstvenega osebja prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje? Zakaj ne poskušamo vključiti tudi te ljudi v sistem, da pač ne bo prihajalo do teh težav, s katerimi se danes soočamo, da odpadajo taki in drugačni programi, kajti s temi 156 zdravniki, ki opravljajo zasebne storitve, ne verjamem, da bomo rešili čakalne vrste, o katerih sicer danes ne vemo, kako dolge so in katere storitve so, kjer se najbolj dolgo čaka. Jaz bi res rada ta seznam videla, kje je sedaj čakalna doba na določeno storitev najdaljša. Po starih podatkih vemo, ampak mene danes zanima. Vemo pa zadevo, da v bistvu zgolj javni zdravstveni sistem se je izkazal v tej epidemiji kot tistega, do katerega pač pridemo vsi. Torej ni vseeno, ali imamo javni zdravstveni sistem ali imamo zasebni zdravstveni sistem. Zato je toliko bolj pomembno, da okrepimo javni zdravstveni sistem z vsem razpoložljivim kadrom, ki ga pač imamo. Jaz se moram še tukaj dotakniti, ker pač seveda ne vem, katere storitve se bodo razpisale s tem razpisom, ker pač zdaj govorimo o tem, da bo pač objavljen javni razpis, da se bo večji del zahtevnejših in stroškovno bolj obremenjujočih storitev prepustil v izvajanje še vedno javnemu zdravstvenemu sistemu, zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti pa bodo opravljali zgolj, bom rekla, manj zahtevne storitve z več finančnega učinka. Zato me res zanima, kje je tisti razpon, katere so tiste najdaljše čakalne dobe in kje smo. Na te zadeve nas opozarjajo tako Sindikat Pergam kot tudi Združenje zdravstvenih zavodov. Tako da resnično je potrebno pri tem biti izjemno pazljiv. Konfederacija sindikatov Pergam celo opozarja, da gre za nelojalno konkurenco, ki je nikakor ne bi smeli dopustiti, saj se ocenjuje, da bi na predlagani način k zasebnim izvajalcem zdravstvene storitve se prelilo ca 42 milijonov evrov sredstev, ki pa bi jih še kako potrebovali v javnem zdravstvenem sistemu. In ja, moj predlog je, kot sem rekla, potegnimo zasebnike, ki danes, bom rekla, delajo tudi v okrnjenih zadevah, pa razumem njihovo delovanje, so zelo strokovni tudi, da pač pomagajo v tem našem zdravstvenem sistemu. Bojimo se tudi zapletov, ki pač bi nastali pri obravnavi pacientov v zasebnem sektorju, ker potem bodo vsi ti zapleti, ki se bodo pač zgodili, prišli nazaj v javni sektor in takrat bomo imeli spet tukaj daljše čakalne dobe.   Zdaj, pa če se še dotaknem, sam razpis bi vsekakor za izboljšanje dostopnosti do javnih zdravstvenih storitev se moral oblikovati na jasnih strokovnih kriterijih in točno za tiste storitve, ki v primeru, da niso opravljene, pacientom povzroča največjo škodo za njihovo zdravje. Ker v bistvu mi res moramo delat na tem, kajti če se bodo odpovedovale operacije, kot smo v preteklih tednih slišali, da tudi operacije, zdaj sicer jaz tega ne morem z gotovostjo trditi, ampak to, kar pač se napiše, jaz o tem lahko govorim, da je odpadla operacija enemu bolniku z rakom.         Res, njemu je bila skrajšana, bom rekla, lahko skrajšana življenjska doba, da ne bom prejudicirala. In to res, ti programi bi morali potekati, zato smo, zato je potrebno narediti, da ti programi se ne odpovedujejo. V zakonu imamo tudi možnost koriščenja enkratne kratkotrajne tridnevne odsotnosti. To z vidika se sliši zelo fajn, krasno, pač vsak zaposlen se odloči, kdaj bo pač izkoristil to tridnevno zadržanost z dela, brez zdravnika, Zakonodajno-pravna služba pri tem opozarja na težave v samem tem členu, kajti navedena zakonodaja, iz navedene zakonodaje, kot je ZDR, izhaja, da lahko je delavec na bolniški, ga lahko napoti zgolj in samo osebni zdravnik, ki je za to strokovno usposobljen in prepoznava tudi bolezni. Razumem sicer, da je to en korak naprej k debirokratizaciji, bom tako rekla, in obremenjevanju primarnega zdravstvenega sistema, vendar če smo se odločili oziroma če se odločamo za tako varianto, bi bilo potrebno po mojem poimenovati nekako drugače, kajti na takšen način se mi zdi, da to res prihaja do neskladja. Zakonodajno-pravna služba je na to, na ta člen napisala kar 2 strani pripomb in obrazložitev, zato toliko bolj pričakujem te amandmaje, ki bodo na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, ki se bo začel ob 12. Nadalje imamo tudi v zakonu dodatno nagrajevanje zaposlenih. Predlagajo se dodatki v višinah 30 in ne 20-urne postavke, nagrajevanje bi moralo biti opredeljeno kot pravica vsakega zaposlenega in ne zgolj kot možnost, nagrajevanje mora biti za vse, če že, tako tudi za pomožni zdravstveni kader, kajti brez pomožnega zdravstvenega kadra si sploh ne moremo predstavljati, da bi lahko zdravstveni sistem deloval. Pri tem pomožnem zdravstvenem sistemu govorim tako o medicinskih sestrah, bolničarjih, čistilkah, pa tudi o informatorjih, brez katerih določene zadeve sploh več ne grejo.   Če se še dotaknem, način prerazporejanja zaposlenega k izvajalcu socialno-varstvene storitve, ki bo potem imel povečan obseg dela zaradi izvajanja in preprečevanja in omejevanja okužbe Covid, se bo določil s sklepom. Lahko je to sporno, sindikati predlagajo, da se to razporejanje uskladi s soglasjem zaposlenega. Tudi izvajanje mikrobioloških preiskav in hitri testi, v zakonu imamo možnost, da se ustvarjata 2 vrsti monopolnega položaja dveh laboratorijev. Sporna obstaja tudi možnost, da minister za zdravje sam po svoji presoji nadalje širi seznam izvajalcev navedenih preiskav, zato bi bilo smiselno o tem tudi temeljito razmisliti. Tudi glede sofinanciranja varovalne opreme in sredstev za dezinfekcijo v socialno-varstvenih zavodih in izobraževalnih ustanovah je potrebno razmisliti, manjka določilo pri zaščitni opremi, da bi jo bili upravičeni tudi učenci, dijaki in študenti, da bi se pač ustrezalo vsem tem standardom, kajti sami vemo, da dijaki in tudi študenti in tudi otroci, ko enkrat snamejo maske, bi si jo morali zamenjati. Maske kirurške bi se morale zamenjati vsaki 2 uri, ne pa        da je maska nameščena celih 6 ali 8 ur. Med tem se sicer maska sname zaradi pojestja obroka, vendar takrat ni primerno shranjena, in to bi morali potem zagotoviti potem tudi v samem zakonu.   Veliko stvari je še za povedati. Odbor za socialo bo kmalu, zato bom na tem mestu naredila piko in nadaljevala po 12. uri.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa kolegici Muršič, pa tudi za to, da upošteva čas, ki nam je na voljo.   Zdaj ima pa besedo kolega Željko Cigler z mojo prošnjo, če lahko pač poveste glede na to, da smo s strani Levice dobili na mizo predlog amandmajev, kjer piše, da gre za matično delovno telo. Mi nismo matično delovno telo, mi smo zainteresirano delovno telo in me zanima ali jih vlagate tudi za ta odbor, vaše amandmaje, kajti to je posebej. Imamo pa seveda tudi posebej amandma, ki so ga vložile druge opozicijske stranke. Samo toliko, da vemo, za obrazložitev, da vemo, kako glasovati.   Hvala lepa.    ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Spoštovani.  Amandmaji Levice, ki ste jih danes dobili poleg ostalih amandmajev, so predlagani tudi zainteresiranemu delovnemu telesu, čeprav bo matično delovno telo ob 12-ih o naših amandmajih seznanjeno in bo tudi glasovalo.  Drugič, spoštovane kolegice in kolegi, gospa država sekretarka, glejte. Ko se deli opomine po poslovniku, skladno s poslovnikom Državnega zbora, mislim, da bi prvi opomin, in to rdeči, pa ne strani predsedujoče našega odbora, ampak s strani predsednika Državnega zbora, moral dobiti minister, pristojen za zdravstvo, Gantar. Gospod Gantar, zakaj to govorim? Danes se v zakonu, ki ga obravnavamo pojavljajo stvari, ki so kritične, ki smo jih prejšnjo sredo obravnavali, ko je naš odbor obravnaval proračun za 2021/2022 leto Republike Slovenije za področje zdravstva. V kolikor bi minister sedel na našem odboru, bi malce drugače verjetno tudi imel odnos in pripravljal določene zakonske spremembe in pobude, kako se problemi v zdravstvu rešujejo v Sloveniji zdajle v covid-5 paketu, ne pa, da nam pošilja sicer simpatične intervjuje v sobotnem Večeru, kjer govori o hudem problemu nedopustno dolgega čakanja na zdravstvene obravnave, kar vsi dobro poznamo. Ampak če bi tukajle bil, bi poslušal malo argumente ljudi, ki ne govorimo ideološko o teh zadevah, ampak govorimo o enem najpomembnejših sistemov družbenih, ali pa podsistemov, v državi, tj. zdravstvenem varstvu. In tukaj so predlagani nekateri ukrepi, ki so popolnoma skregani z zdravo logiko oziroma bi se lahko reševali drugače.  Naj povem, kaj imam v mislih. Reklo se je, glejte, odpadejo in ne izvajajo se redne zdravstvene dejavnosti. Mi bomo te posledice začeli čutiti prihodnje leto in prihodnja leta, ko bodo ljudje se pojavljali v našem zdravstvenem sistemu z bistveno hujšimi zdravstvenimi motnjami in težavami kot jih imajo danes, ampak ker ne dobijo zdravstvene obravnave, se te stvari slabšajo. In množično bo umiranje zaradi tega. In osebno trdim in morda mi bo Ministrstvo za zdravje povedalo ali ni umiranje v Sloveniji zaradi drugih razlogov zdravstvenih, ker ljudje ne pridejo do zdravnika, bistveno večje od tega, ki nastane zaradi epidemije COVID-19.   In rad bi še tole rekel, glejte. kolegica Jerajeva mi je prejle rekla dajmo možnost, da se vsi zdravstveni delavci vključijo v odpravo tega problema, tj. čakalnih vrst, nedopustno dolgih čakalnih vrst. Jaz se strinjam. Ampak zakaj minister ne prebere Zakona o nalezljivih boleznih, 37. člena, tretjega odstavka? 37. člen pravi: »ob večji epidemiji ter ob naravnih in drugih nesrečah, ki lahko povzročijo hujšo epidemijo nalezljivih bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi naslednje začasne ukrepe«. Tretji odstavek govori: »določitev posebnih nalog fizičnim in pravnim osebam, ki opravljajo zdravstveno dejavnost« - tudi zasebnikom. In se naj vključijo v odpravljanje čakalnih vrst in pomoč bolnikom v javnem zdravstvenem sistemu. Oprostite, gospa državna sekretarka, povejte mi, prosim, zakaj se ne aktivira ta člen, zakaj si izmišljamo nove mehanizme.   In zraven bi rekel tole, glejte, ko govorimo o razpisih za odpravljanje čakalnih vrst in za omogočanje dostopa do zdravnika.         Ali boste na Ministrstvu za zdravje - ker vi ste odgovorni in vodite, upravljate ta sistem v Vladi – pripravili razpis za primarno zdravstvo, ki ga v skladu z zakonom prav tako financira država? In če da, kdaj? Če ne, zakaj tega ne pripravite? Tam se začenja vstop v zdravstveni sistem, to smo zadnjič govorili. In če bi minister bil v sredo na seji, bi ta intervju v Večeru, ki ga je dal v soboto, bil mogoče malce boljši. In se vam ne zdi prav, da lahko ljudje pridejo do osebnega zdravnika?   In kar se tiče naših amandmajev Levice, bi tole rekel, kar je kolega Kordiš prej začel govoriti. Morda je uporabil kakšen bolj sočen izraz, ampak žal se mu ni omogočilo, da bi tole povedal do konca.   Namreč z uvedbo inštituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti se je z novelo, ki jo je prejšnja ministrica Milojka Celarčeva pri zavodu zdravstvene dejavnosti K-2 17. pripravila, se je hotelo zapolniti pravno praznino za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti za zasebnike. Namreč pogoj je bil, da mora biti odgovorni nosilec zaposlen in ne more opravljati dela pogodbeno. In odgovornega nosilca bi morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti urediti do 17. decembra letošnjega leta, Vlada pa vse skupaj zdaj podaljšuje do leta 2025. In podaljševanje roka za 5 let je po mnenju Levice nerazumno in arbitrarno, in tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja na problem arbitrarnosti pri podaljševanju roka in ta moment postavlja vprašanje ustavnosti takšnega predloga. In v Levici opozarjamo, da arbitrarno podaljševanje roka ni povezano z ukrepi za omilitev in odpravljanje posledic COVID-19, ampak predstavlja pravno podlago, da bo zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočeno nadaljnje izvajanje dejavnosti brez redno zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. In določbe 3. člena tako težko beremo, za katerega v Levici predlagamo, da se črta. Težko beremo drugače, kot vzpostavljanje pravne podlage za tiste ukrepe v tem zakonu, ki predvidevajo kanaliziranje javnih sredstev v roke zasebnikov brez kakršnihkoli zagotovil, in to je pomembno, da bo to prispevalo k izboljšanju sistema zdravstvenega varstva.   K 4. členu zakona predlagamo, da se črta. Namreč po Zakonu o zdravstveni dejavnosti K iz leta 2017 bi morala omejitev 8 ur na teden oziroma v povprečju 8 ur tedensko v šestmesečnem obdobju za zdravnike, zaposlene v javnih zavodih, začeti veljati 1. 1. 2021, Vlada pa datum zamika na 1. 1. 2022 oziroma v obrazložitvi na 1. 1. 2023. Namreč popoldansko delo zdravnikov je po mnenju Levice problematično zato, ker se v tem času ne opravi delo v javnih zavodih, tu nastajajo zaostanki, ker se s tem krepi privatni zdravstveni sektor, ki ne deluje po principu solidarnosti. Če je v prejšnjem omenjenem Zakonu o zdravstveni dejavnosti K, se je v ta omejitev pojasnila s tem, da je, v trenutnem sistemu pač obstajajo elementi konkurenčnosti dejavnosti ter tveganja za nasprotovanje interesov in koruptivni interesi. In Vlada torej časovno zamika veljavnost zakonske odločbe, ki naj bi preprečevala prav to – konkurenco, nasprotje interesov in korupcijo. In podaljševanje je popolnoma arbitrarno in ni povezano z blaženjem posledic epidemije, ampak za ustvarjanje pravne podlage za nadaljnjo privatizacijo. Ker glejte, bilo je z naše strani povedano že v sredo in že večkrat tudi na drugih odborih, da so zdravniki, zaposleni v javnem sektorju, preko s.p.-jev ali pa podjemnih pogodb, oddelali 64 tisoč 562 ur pri zasebnih izvajalcih. Mislim, oni bi lahko ta dela opravili, vse te ure v javni mreži v namen skrajševanja čakalnih vrst, pa jih niso. Delali so na trgu, in to zasebno. Izgovor pa je, da je to potrebno zaradi epidemije koronavirusa in da te zdravnike potrebujemo, da so brez osnove. Namreč predvsem to govorim zaradi tega, ker gre tukaj za ene in iste zdravnike.         (Nadaljevanje): In kar je prej Jani Möderndorfer rekel, da popoldne bi lahko ali pa ob vikendih bi lahko bile vse operacijske dvorane ali ambulante v javnem sektorju polne, res pa je, da je treba zato zdravnike v javnem sektorju in tudi ostale zdravstvene delavce primerno nagraditi. In v skladu s posebnimi ukrepi predvidenimi z Zakonom o nalezljivih boleznih je pa, kar sem že prej govoril, lahko minister pristojen za zdravje določi te posebne naloge fizičnim, pravnim osebam, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, tako da bi se lahko to brez problema z zakonom o nalezljivih boleznih odpravili.   K 19. členu kjer smo tudi predalgali amandma, se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Višina nadomestila za čas odsotnosti iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu, ki ureja delovna razmerja.« nadomestilo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, izplačujejo delodajalci Če je v časi epidemije smiselno ljudem omogočiti, da do tri dni ostanejo iz dela brez potrdila osebnega zdravnika, pa nikakor to ni logično, da breme odpade na plačnika storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, skratka na zdravstveno zavarovalnico, ker po Zakonu o delovnih razmerjih se mora ta zadeva plačati s strani delodajalca. In 137. člen Zakona o delovnih razmerjih jasno določa, delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primernih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in sicer do 30 dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ 120 dni v koledarskem letu. In Zakon o delavnih razmerjih je pravnoformalno reprezentacija odnosa med delom in kapitalom in škandalozen je, da ta zdaj zakon Covid 5 na interventni način to zadevo razveljavlja v sistemskem zakonu kot je dala Zakon o delovnih razmerjih. In poglejte, žal ni danes tukaj Zakonodajno-pravne službe, ampak ta je zapisala v svojih dosti širokih pripombah tole, »vendar predlog zakona ne določa tudi odstopa od Zakona o delovnih razmerjih 1 in za izjemo 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi ne drugih odločb veljavne zakonodaje, kar bo povzročilo kolizijo in njihovo medsebojno neskladnost«. Za to predlagano rešitev ni ustrezno vključena v veljavni pravni sistem. Vrhunec nesmisla v tem členu pa je dosegel predlagatelj v tretjem stavku drugega odstavka, ki se glasi: »Šteje se – pazite – šteje se, da je v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena.« Skratka, lahko se ponavlja. Čudno napisano. Iz vsega navedenega je tudi predlagamo v Levici, da se člen spremeni tako, da nadomestilo krijejo delodajalci tako kot je to veljalo po obstoječem Zakonu o delovnih razmerjih, kot sem povedal.   Kar se tiče prvega poglavja četrtega dela predloga zakona, ki govori o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, v Levici predlagam da se črtajo členi od 32 do 34. Namreč nacionalni razpis, ki ga predlaga Vlada, naj bi izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev in skrajšal čakalne vrste, ki so nastale zaradi neizvajanja programov in pa epidemije COVID-19. Razpis pa je problematičen iz več vidikov, kolegice in kolegi pred mano so že govorili, na začetku pa velja poudariti, da ministrstvo sploh ne ve kakšne so čakalne vrste. To smo govorili že v sredo. Gospa državna sekretarka, gospa Bregantova mi je povedla, čakalne vrste, ki so veljale marca letošnjega leta. Nacionalni razpis tako ni in ne more biti neposredno povezan z epidemijo COVID-19 saj za ukrepanje potrebuješ podatke, ki pa jih ministrstvo nima, razen če mi, gospa državna sekretarka poveste, danes to kar mi zadnjič niste, kako so čakalne vrste narasle od 1. 3., letošnjega leta, do 30. 9., letošnjega leta. In razpis naj bi se financiral iz sredstev zbranih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pa proračuna Republike Slovenije. V obrazložitvi lahko pa tudi preberemo, da zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ministru lahko same predlagajo nabor storitev, ki bo v celoti financiralo dopolnilno zdravstveno         zavarovanje. Pri tem bi še na tole opozoril, da lahko pričakujemo, da bo prišlo do nekontroliranega prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov. Zlasti to opozarjamo z opozorilom, ki je bilo že tudi v Državnem zboru večkrat povedano, da se odvijajo nakupi večjih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev s strani zasebnih zavarovalnic, tako Triglava kot Save Re. In preko njihove skupne službe ZPSR sta tako v zadnjem času kupila diagnostični center Vila bogatin na Bledu in pa medicinski termalni center Fontana v Mariboru pa tudi medconski center Cardial v Ljubljani. In obe zavarovalnici kupujeta tudi kirurški sanatorij Rožna dolina. In povsem možno je, da bo prišlo do vertikalne integracije in odtujevanja sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki pa po Zakonu o zdravstvenem varstvu in Zakonu o zdravstvenem zavarovanju predstavlja javni interes Republike Slovenije.   Glejte, gospa Bregantova. Zadnjič, ko smo bili v čakalnih dobah, in čakalne dobe so najpomembnejše pri temle, pomembnejša vsebinska podstat, na podlagi katere se utemelji javni razpis, ste rekli »žal je tako, da kapacitet za vse te potrebe nimamo. Tudi milim, da dodaten denar žal ne bo rešil težav s čakalnimi vrstami«. Podobno je povedal tudi minister Tomaž Gantar v oddaji Moje mnenje 16. septembra 2020, ko je rekel »težko si predstavljam, da bi se z razpisom zelo veliko stvari spremenilo«. Zakaj se potem ta razpis izvaja?   In še opozoril bi na tole. Zakonodajno-pravna služba našega Državnega zbora je opozorila, vzporednost dveh različnih sistemov za istovrstno področje brez jasne ureditve in utemeljitve je z vidika načela enakosti in pravne države, ta vzporednost, neustrezna. Iz navedenih razlogov in predvsem zato, ker vladni predlog pomeni dodatno poslabšanje stanja v javnem zdravstvu, predlagamo črtanje celotnega poglavja o nacionalnem razpisu.  K 41. členu predlagamo, da se črta osmi odstavek. Če lahko to povem, zakaj. Namreč 41. člen ureja nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa osamitve, izolacije. Pri tem pa je diskriminatoren ukrep do tujcev, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji. Po mnenju Levice ni nobenega razloga, da bi iz ukrepa, katerega osnovni namen je varovanje javnega zdravstva, kogarkoli izločili, ki v Sloveniji dela, plačuje davke, plačuje prispevke, je pa diskriminatorno obravnavan. Namen ukrepa je namreč v zakonu jasno določen, in sicer v drugem odstavku 41. člena, ki pravi, da so nastanitvene kapacitete namenjene osebam, katerih bivanje na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča bi predstavljajo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva. In v kolikor tu tujci nimajo urejenega stalnega začasnega prebivališča, to nikakor ne implicira, ad potencialno ne morejo predstavljati tveganja prenosa nalezljive bolezni na ranljive skupine. In ker gre za vprašanje javnega zdravja, je prav, da ukrep velja za vse in prav vsem omogoči dodatne nastanitvene kapacitete. Zato predlagamo, da se osmi odstavek 41. člena črta.   42. člen je praktično, se na identično vsebino veže, in to je, ureja pa prevoze do nastanitve objekta iz 41. člena za tujce, o katerih sem govoril. In iz razlogov preprečevanja neenake obravnave in varovanja javnega zdravja predlagamo črtanje osmega odstavka 42. člena.  To so stvari, ki so danes predložene s strani Levice kot amandmaji. In predlagam, da o njih potem glasujemo.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam, kolega Cigler.  Samo za obrazložitev, glejte, jaz sem vedno za sočno razpravo in nimam s tem težav. kolikor pa gre za neupoštevanje poslovnika, se pravi o kršitvah reda in miru, bom pa vedno ravnala enako ne glede na to, iz katerih krogov ali pa kdorkoli bo poslanec Državnega zbora.         Za mene bo vedno obravnava enaka in si pač želim, da delujemo v skladu s poslovnikom.   Naslednji ima pa besedo kolega Robert Pavšič.  Izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo.  No, potem bi morali tudi kolegici Jerajevi, ki je razpravljala pred glasovanjem o odvzemu besede, izreči vsaj opozorilo, da se s tem krši poslovnik. Ker pred glasovanjem o tem ni razprave, piše v 77. členu. Ampak pustimo to pri miru.  Današnja razprava poteka v že znani atmosferi, čeprav že dolgo ni več epidemije. In že na začetku nam je koalicija dala vedeti, da je pravzaprav vse brez smisla, ker boste vse to zavrnili češ, da boste naše pomisleke rešili sami. In to je tista covid realnost, nova realnost, kjer je, tako kot je rekla sekretarka, epidemije posegla v vse pore našega vsakdana. In pravi ja, spremembe so nujne. Vsekakor so nujne. Ampak ali so nujne na tak interventni način, že petič? Od marca oziroma aprila do danes je to že peti interventni zakon, čeprav ni več epidemije. In kaže pravzaprav na domiselnost v nedomiselnosti prav zdaj na koncu že obupanih načinov, kako naj bi se prevzelo spet kontrolo nad nastalo situacijo.   In ena izmed teh rešitev v tem petem protikorona paketu je tudi nacionalni razpis. Pa ideja ni nova. V mojem ne tako dolgem mandatu v tem Državnem zboru je tak način skrajševanja čakalnih dob pred parlamentarnimi volitvami 2018 predlagala Nova Slovenija, zakon z enakim namenom. Tistikrat se je imenoval Zakon o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, pripravila pa ga je Zdravniška zbornica Slovenije, je nato Nova Slovenija leta 2019 vložila v postopek. In kaj se je zgodilo s tem zakonom? Nova Slovenija ga je tik pred imenovanjem nove Vlade, torej trenutne Vlade, umaknila. In to je zelo zgovorno, zakaj ga je umaknila. Seveda, ker so zadeve, ko si enkrat v koaliciji, mogoče malce drugačne. Razlog pa je bil uradni, ker se bo to uredilo na nek sistemski način. Kakšen pa je ta sistemski način, pa pravzaprav vidimo danes. Spet je interventni način, ampak o razlogih za to malce kasneje.  Slišali smo tudi nekaj o stroškovni učinkovitosti in da bodo cene lahko nižje, kot so danes, tudi v javnem zdravstvenem sistemu. Pri tem pa pozabimo povedati, da do zdaj so pa imeli javni zavodi pri določanju cen zvezane roke tudi, ko so se pogajali s komercialnimi zavarovalnicami za nadstandardna, ker so pač morali računati za svojo storitev toliko kot je to določil Zavod za zdravstveno zavarovanje. In zasebniki so lahko šli z nekaj evri nižjo ceno in tudi dobili posel. Nič ni narobe s tem, da zasebniki delajo, ampak nenehno postavljanje javnega sistema v neenakopraven odnos z zasebniki pa tudi ni najbolj pošteno. In danes poslušamo, bolj malo poslušamo, s koalicijske strani neka konfuzna opravičila o tem, kako zdaj pa ta pa peti, petič, protiokorona paket bo pa resnično rešil ta svet in kako se bodo aktivno prečiščevali podatki. Vsi moji kolegi, ki so govorili pred mano, so opozorili na pomanjkanje kredibilnih podatkov o realnih čakalnih dobah. In mi se bomo v kratkem odločali o tem, kako bomo sprejeli nacionalni razpis za reševanje čakalnih dob s tem, da niti približno ne vemo, kolikšne so te čakalne dobe in kje so.         Dajmo si postavit eno bistveno vprašanje – kaj je javni interes? Javni interes ja javen in predvsem pod vsem enakimi pogoji dostopen zdravstveni sistem. Zdrava družba, spoštovanje, kredibilnost, zaupanje. To bi nam moralo biti izhodišče in to bi se dejansko lahko zelo hitro razrešilo in rešilo. Če bi zdravstvene storitve tudi v javnem sistemu plačevali po realizaciji, ne pa po nekakšnih planih in seveda, če bi nagradili ne samo z lepimi besedami, ampak tudi kako drugače tiste, ki se bolj trudijo od ostalih, ker ne moremo bit vsi enaki – eni se trudijo bolj in več delajo in bolje delajo, sploh pa zdajle, ko vidimo, kakšna je dejanska kriza in kakšna so stanja po bolnišnicah.  Zato smo v opoziciji tudi vložili amandma k 32. členu. Ne bom šel skozi vse člene, da ne bomo res predolgi, ker moramo hitro končat, in predlagamo, pravzaprav, štiri bistvene spremembe, ne da se črta možnost, da se v sistem vključijo zasebniki, ampak da se določi način, kako se to naredi, brez škode za javni zdravstveni sistem. To bi bila pravzaprav zmagovalna kombinacija za obe strani, ampak kot smo slišali, ne, boste to rešili s svojimi amandmaji na odboru, ki sledi. Tako da, to je malo tudi degradacija tega odbora s strani razpravljavcev, če nismo vredni niti toliko, da bi nam te amandmaje pokazale, pa verjetno se še pripravljajo no, da ne bom koga obtoževal po krivici.  Torej, mi predlagamo, da se na nacionalni razpis lahko prijavijo javni in zasebni zdravstveni zavodi, vendar se upošteva vrstni red. Najprej so na vrsti javni, potem so na vrsti koncesionarji in na koncu so na vrsti zasebniki. S tem amandmajem predlagamo, kar je zelo pomembno, tudi merila, na podlagi katerih minister za zdravje, s sklepom, določi vrste zdravstvenih storitev, ter njihovo število in predvsem, da bodo morali zasebniki razpisane storitve izvajati pod enakimi pogoji, kot jih izvajajo javni zdravstveni zavodi, prav tako pa storitev ne bi smeli opravljati z zaposlenimi, ki imajo sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, v javnih zdravstvenih zavodih.  In še ena pomembna sprememba je v našem amandmaju – določa se tudi namreč, da zasebnik stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa, v celoti povrniti. S tem bi okrepili tudi kakovost in dodali nek varovalni mehanizem pred hitenjem in dejansko poseganjem v zdravje ljudi, ker, saj imamo tudi zdajle prakso, nekdo gre k zasebniku, nastane komplikacija, potem pa, ker zasebnik ali pač tega ne zna ali ne zmore ali pa nima dovolj zmogljivosti, to posreduje naprej v javni zdravstveni sistem. In to je potrebno preprečit in zagotovit odgovornost tudi na strani izvajalca zdravstvenih storitev.  Zakaj so vse te rešitve aktualne koalicije in Vlade v interventnem zakonu? Samo zaradi enega in edinega razloga in ta je, da na koncu na vse te predlagane, tako imenovane rešitve, ni možno vlagat amandmajskih oziroma referendumskih pobud. To je isto, kot da ti sodišče izda odločbo, na katero ni možna pritožba in to je dejansko tudi v tem zakonu noter napisano. Se ti izda odločba, ne moreš        se pa pritožit nekomu. To je bistvo proti korona paketov, kakšna je pa njihova učinkovitost, pa smo lahko do zdajle že spremljali, po eni zelo konservativni in optimistični oceni, tam okrog 35 in 40 odstotna, če spremljamo vse proti korona pakete. Ampak zdajle ne govorimo samo o denarju, zdaj ne govorimo dejansko o zdravju, pa ne o Covid zdravju, ampak govorimo o dolgoročnem sistemu skrbi za zdravje naših ljudi, zato bi takšne odločitve, kot jih boste sprejemali, v prihodnje, morali delati malce bolj odgovorno, ker niso stvar interventne zakonodaje, ampak stvar spremembe celotnega sistema, pa verjemite, da bi vam tudi v opoziciji ponudili roko in sodelovanje, ampak na tak način pa na žalost ne bo šlo.  Zato je prav čutit danes, kako »regisnirana« je prav tale naša razprava. Saj ste nam že na začetku, kot sem že omenil, dali vedet, da boste tako ali tako vse naše predloge zavrnili in dali svoje rešitve, ampak teh rešitev, do zdaj smo videli že kar nekaj, njihova učinkovitost je bila vprašljiva in še vedno je, naše boste pa pač zavrnili, ker se vam zdi tako prav.
Hvala lepa, kolega Pavšič.  Samo da pojasnim, tako Alenka Jeraj, kot kar nekaj vas, je podalo postopkovne predloge – nekaj vas, / nerazumljivo/ kot poslancev, in sem vsem dala besedo, vsak je lahko dal postopkovni predlog in na postopkovni predlog kolega Kordiša, ki je v skladu z Poslovnikom, sem dala tudi zadevo na glasovanje.  Tako da bi zdaj nadaljevali. Besedo ima kolega Vojko Starović.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.  Mislim, da je ta odbor, smo sklical zaradi javnega zdravstva. Mislim, da je konsistenten sistem javnega zdravstva s tem ukrepom, z tem PKP-jem 5 napaden, tako ocenjuje tudi Komisija Državnega sveta. Moram takoj povedat na začetku – mi, v SAB, se zavzemamo za javno zdravstvo in da povem tudi zakaj. Javno zdravstvo, kot institut, je uvedel kancler, železni kancler Otto von Bismarck, v času, ko je imela velika buržoazija vso oblast v tisti deželi oziroma obvladovala družbo, so ocenil, da je javno zdravstvo potrebno in koristno za vse. Zlasti po 2. svetovni vojni, po velikem krahu, se je javno zdravstvo še bolj / nerazumljivo/ in organizacija in se je izkazalo kot tako, kot sistem, da je najboljši, daje najboljše rezultate in je cenejši, kakor tržno naravnano zdravstvo.  Poglejte, Američani, da vam povem, porabijo od svojega družbenega bruto produkta, ki je enkrat večji skoraj kot naš, 17,3 %, mi pa porabimo manj kot 8 %, kar je malce, precej izpod povprečja OECD, ampak rezultate imamo boljše. V Angliji, kjer je desna vlada na vrhu, bodo namenili pod predsedstvom Johnsona, v naslednjih letih 5 milijard funtov za javno zdravstvo, da ga ojačajo. Zakaj? Ker so tudi spoznali, da so z opuščanjem tega utrpeli veliko škodo. V celem svetu, pri tem Covidu-19, se vidi, da so bile najuspešnejše države, so tiste, ki imajo močno javno zdravstvo in manj zasebno. Zakaj zdaj mi z interventnim ukrepom, skrajšanim, na mimo vsakršnega koli smisla,         uvajamo privatizacijo? To je korak k privatizaciji, tako je ocenjeno in tako vidimo. Zakaj? Če se je izkazalo, da to ni prava smer, je dražja. Glejte, enostavno, zakaj je taka razlika med javnim zdravstvom in zakaj ne tržna ekonomija, zakaj ne tekmovalni sistem v zdravstveni sistem? Namen, kakor pravi prvi člen zakona od gospodarskih družb. Namen gospodarskih družb je pridobitna dejavnost, v 1. členu to jasno pove in ustvarjanje dobička. In zdaj, če mi rečemo, najbolj žlahtno, solidarnostno, človekov / nerazumljivo/, človeška skrb za zdravje sočloveka, če to rečemo, ne, to ni za zdravje, to je za delanje denarja, profita, potem se takoj vidi, da zadeva ni primerna za urejevanje ter tržni sistem, kapitalski sistem ni primeren za ta področja, za javne zadeve ni primeren, dokazano, skozi zgodovino, sedaj in se še dokazuje.  Zato mi ostro stojimo na tem, da je, kakor je bilo že danes govora, 32. člen neprimeren, zato smo tudi prvopodpisani in predlagamo, pustimo, če rešujemo zadevo kaskadno, ampak branimo javno zdravstvo. Javno zdravstvo je v te težave prišlo tudi zaradi tega, ker smo premalo denarja namenjal zanj, čeprav ima kapacitete, možnosti, enostavno storitev javnega zdravstva ne plačujemo, ker to planiramo, toliko naj naredijo, več denarja ne dobijo.  Pa še drugo zadevo bi rad poudaril. Zakon, kot takšen, je tudi Zakonodajno-pravna služba ocenila za zelo neprimeren, jaz pa tudi pravim, da je to korak k rušenju pravnega sistema. Dejansko rušimo pravni sistem, ker dela vse skupaj nekonsistentno. Vzemimo samo za primer, 127. člen, ker uvaja ukinitev zakona, ki je bil sprejet leta 2015 in to o enotni ceni knjige. Pa kakšno povezavo ima enotna cena knjige, zakon, ki je bil pred leti sprejet, da ga zdaj s tem interventnim zakonom ukinjajo? To hočem povedat, da tudi iz področja zdravstva smo pripeljal zdaj v ta zakon, stvari, ki sodijo v druge zakone, v sistemske zakone in sploh niso potrebni zaradi tega Covida-19 na tak način in zato upam, da bo, kar je bilo obljubljeno, tudi s strani kolegice, da bojo, ko bo prišlo na matični odbor, da bojo te korekcije, amandmaji, vsaj korektni in tudi upam, da bo SMC in izjava njenega prvaka, Zdravka Počivalška držalo – »Brez javnega zdravstva in javnega šolstva, take Vlade ne bo.« - je dejal pred vstopom v Vlado. Upam, da se bo SMC teh svojih orientacij in usmeritev držal.  Zato, to sem hotel ta glavno, kar sem hotel povedal, naprej, dejansko bi še enkrat poudaril, je rušitev pravnega sistema z stvarmi, ki jih damo v zakon, interventni, ki jih dajemo v zakon… ki ni v javni razpravi, ki gre mimo strokovne razprave, ki gre mimo strokovnih in stanovskih združenj. Poglejte, kaj pripomb je priletelo. Na stotine, koliko stvari je v tej narobe. Torej, skozi stranska vrata hočemo nekaj doseči, namesto, da bi se orientiral na tisto ta glavno, zakaj je, ta zakon se sprejema in probat razumet in poslušat tudi ostale, tudi strokovno javnost, tudi, verjemite mi, da so dobronamerne pripombe, nočemo nič škodit, treba to poslušat, da bomo sprejemal bolj konsistentne zakone, ki bojo držal in se bojo dal izvajat. Ne, kakor smo do zdaj videli, paketi, ti, nekateri se še vedno ne izvajajo, zato ker so bili sprejeti na nestrokoven način, brez prave razprave in z nekimi nameni, o katerih raje ne bi govoril.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.        Kot zdaj vabljen, je bila seveda tudi predstavnica Vlade, državna sekretarka, ki želi besedo. Tako da, ona jo pač lahko vedno dobi.  Tako da, Tina Bregant, izvolite, beseda je vaša.
Tina Bregant
Najlepša hvala.  Ja, glede na vse povedano, se mi zdi vseeno smiselno se oglasit. Namreč, ta peti proti koronski paket je namenjen reševanju trenutne zdravstvene situacije, ki je, o tem pa ni dvoma, povezan s prisotnostjo virusa korona. V zadnjih dneh veste, da število potrjenih strmo narašča in kriza za Covid-19 se na zdravstvenem področju poglablja, o tem ni dvoma. Interpretacije, ki sem jih danes tukaj slišala, pa nekatere med njimi tudi zaradi žaljivosti ne bom ponavljala, gotovo ne prispevajo k konstruktivnemu reševanju situacije. Tako da sem na tem mestu globoko hvaležna mojim kolegom, zdravnikom in tudi sestram, vsem zdravstvenim delavcem, ki zdajle, v tem hipu, delajo na Covid oddelkih pa tudi drugod v zdravstvu.  Tukaj, kjer sem, pa si prizadevam, tako kot ostali na Ministrstvu za zdravje, verjamem pa, da tudi danes tukaj vsi prisotni, da bi zdravstvo ohranili delujoče, za naše bolnike. Neizogibno je žal ob tem urejat področja, ki so sistemsko in več desetletij bila zanemarjena. Od področja odgovornega nosilca, ki bi, če ga ne bi korigirali v tem paketu, onemogočil delo v zdravstvenih zavodih, do čakalnih dob, ki so se žal kopičile skozi leta. Posledice Covid-19 bomo res ocenjevali šele čez leta, vendar pa se danes tu seznanjamo o tem, ali bomo sprejeli kakšne olajšujoče ukrepe. Lahko pa seveda v imenu ohranjanja državnega zdravstva, še tisti, ki bi sicer lahko delali v javnem zdravstvu, za javno dobro, torej to so mladi specialisti, tukaj so tudi koncesionarji, ki bi lahko prispevali k skrajševanju čakalnih dob, tudi oni tega ne počnejo, ker jim mi to onemogočimo.  Tudi zavračam, da je pri karantenah potrebna zgolj boljša organizacija. Trenutno izdajamo po tisoč 800 odločb dnevno, ena oseba jih naredi približno 100 dnevno. Zelo smo hvaležni državljanom, ki le v izredno majhnem procentu, približno 2,7 % prihaja do kršitev, skratka, naši državljani to upoštevajo. Tudi to, kar je bilo rečeno, da bo prihajalo do zlorab in telefonskih klicev v PKP paketu, je opredeljeno, da bo NIJZ navodilo o izvajanju in potrdila o karanteni pošiljal po elektronski pošti in po navadni pošti. Moji kolegi epidemiologi in Nacionalni inštitut za javno zdravje delajo na področju karanten in iskanju tesnih stikov marljivo in požrtvovalno, ne morejo pa mimo številnih administrativnih ovir, ki smo jih želeli olajšati v PKP-5 paketu.  V PKP-5 paketu predlagamo tudi prostovoljno cepljenje proti gripi. Hkrati bi ob tem tudi opozorila, da je namen PKP-5 olajšat čas epidemije. Vem pa le to, da nam bo to uspelo skupaj, ne pa tako razdeljeni, kot se danes ustvarja ta vtis in strinjam se, da pri skrajševanju čakalnih dob in tudi na splošno, v življenju, denar resnično ni vse, ljudje so tisti, ki štejejo in PKP-5 smo pisali z mislijo na ljudi, predvsem na naše bolnike.  Hvala.
Ja, samo moment, da povem še eno nadomestilo oziroma pooblastilo, in sicer, z nami je Tadeja Šuštar, namesto Ive Dimic.  Mislim, da je prvi dvignil roko k repliki kolega Jani Möderndorfer.  Izvolite.
Dve uri pa pol dolga razprava, potem imamo        pa 10 minut odgovorov. Saj v resnici se res da na kratko odgovoriti, priznam. Samo jaz sem že večkrat povedal, gospa državna sekretarka, nismo mi tukaj za to, da bomo vsi polite, samo zato, da se bomo skrili za besedo, ki se ji reče COVID-19. In tudi vsi niso odlični in perfect. In tudi vsi se ne borijo, tudi temu ni tako. Večina pa da, in v to verjamem in tukaj vam dam prav, da sem vesel, da se marsikdo bori zato, da bi lahko rešil te težave. Zdaj sicer nisem razumel, na koga je letelo kar se tiče samih žalitev. Jaz upam, da nisem bil, bom rekel nespodoben v svoji razpravi, prav pa je, da seveda določene stvari tudi razumete kot kritiko in nenazadnje kot drugo mnenje, različno mnenje. Ne moremo biti vsi pač enoumni, ne? jaz upam, da smo prešli te faze, da bi vsak po svoje oziroma da bi morali vsi v isti rog prepričani bi, da je to edino prav. Jaz tudi verjamem, da je cilj lahko enak, vendar me je treba v to prepričati. Zato Državni zbor za razliko od izvršne veje oblasti mora seveda to izvršna veja zakonodajnemu zboru to kar najprej dokazovati, premalo je to samo enkrat, predvsem pa z argumenti. To so dejstva. No, zdaj pa če grem na same odgovore.   Zdaj kar se tiče, moram reči, da me je malo zaskrbelo. Predvsem tisti del, ko ste rekli, da je mladim koncesionarjem onemogočeno delo. To bi prosil, če mi malo bolj razložite, ker nisem razumel tega vašega sporočila glede na to, če prav razumem, da v bistvu je to eden od razlogov, zakaj se spreminja 3. člen. Če sem narobe razumel, pa me, lepo prosim, popravite oziroma mi razložite.  Potem kar se tiče izdajanja ustnih odločb. Jaz lahko verjamem in tudi verjamem vam, da izdate ogromno odločb, ampak to ne pomeni, da je to dobro, da se zdaj izdajajo na večih različnih organih. Izdajanje odločb mora vedno biti pod enim organom, ne treh različnih, lepo vas prosim. To tako ne gre. In kar je še bolj pomembno, če je tako enostavno, da boste prešli k elektronskim izdajam kar se tiče ukrepa karantene, mene to veseli, ker je na to se možno pritožiti, ampak potem se naj to zgodi sočasno z ustnim izrekom. Ne more se pa zgoditi ustni izrek, potem pa šele čez par dni na to, ne?   In še zadnje, veseli me kar se tiče prostovoljnega cepljenja gripe, sem vesel. Sprašujem vas pa na tem mestu glede na to, da sem zadnjič prebral naslov ministra v časopisu oziroma bilo je v naslovu, to pa je, da se zavzemate, da bi bilo celo brezplačno cepljenje gripe. Zdaj ali bo to kaj uresničeno ali ne, to pa ne vem, nisem najbolj razumel, verjamem pa, da v teh silnih denarjih, ki so na razpolago, bi bil to še najmanjši strošek in zelo učinkovit ukrep.   Hvala.
Naslednja replika mislim, da je bil kolega Robert Pavšič, potem pa še kolega Cigler.
Hvala.   Se moram prav malo zadržati, da ne bom pregrob. To, kar danes poslušamo, so res ene lep zgodbe in pravljice za lahko noč. In naj še, preden začnem, poudarim: o zdravstvenih delavcih, tako v negi kot v medicini, samo vse pozitivno in vse najboljše. Vam bom pa na osebni izkušnji povedal, da niso samo ustne odločbe vprašljive, ampak da vam sistem ne deluje. Torej moja osebna izkušnja, ni to nekdo mi pisal.   Pred približno mesecem dni sem moral iti na testiranje, če sem pozitiven, v ponedeljek.         Vzamejo mi v mobilni enoti vzorec in mi razložijo, da če sem pozitiven, me bodo tisti dan obvestili po telefonu z nadaljnjimi navodili, torej do polnoči. Jaz sem čakal, čakal tisti dan. Pač klica ni bilo in sem bil seveda ves vesel. In potem v torek zjutraj dobim SMS, da »vašega vzorca še nismo pregledali, ostanite doma«. Okej, sem ostal doma. Ves dan čakam, v torek nobene besede. V sredo dopoldne tudi nič. Potem na koncu sem poklical na to številko, s katere sem dobil SMS in mi prijazna delavka pove »ja, ja, ste negativni. A niste dobili SMS-a?«. Sem rekel ne in če mi lahko, prosim, rezultate potem pošljejo po pošti ali po elektronski pošti, vsaj nekaj. od tega je že skoraj mesec dni pa nisem še nič dobil, čeprav je bilo to zagotovljeno. Zato lahko iz osebne izkušnje trdim, da niti telefonsko obveščanje niti SMS obveščanje niti pisno obveščanje niti elektronsko obveščanje v vašem sistemu ne deluje. In sem prepričan, da ne po krivdi zdravstvenih delavcev.  Zato mi, prosim, ne prodajat nekih lepih zgodb, kako vse deluje in kako bo vse urejeno, ker to preprosto pač ne drži. Jaz sem lahko poklical vodjo poslanske skupine in rekel v torek, ko ste mi poslali oziroma ko mi je sistem poslal »ostanite doma«, prošnjo, če lahko vzamem dopust - marsikdo pa tega ne more. In dvomim, da sem jaz bil osebno eden in edini primer v celotni Sloveniji. Samo toliko. Ne mi, prosim, prodajati pravljic in zgodbic, kako bo zdaj pa še boljše. Ne bo.
Ja, in še zadnja replika.  Kolega Cigler, izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovana gospa državna sekretarka, od vas pač sem pričakoval več, da boste povedala na odgovor v razpravo, ki je zdajle vseskozi tekla. Ključni del je bil vaš osredotočen na to, da so nesprejemljive žalitve namesto, da bi govorila o dejanjih Ministrstva za zdravje, ki je odgovorno in pristojno, da ureja zdravstveno varstvo v Sloveniji. Žalitve. Če vas sam spomnim, kolegice in kolegi. Ko smo približno dve leti nazaj se ukvarjali s človekom, ki je operiral krčne žile v Trstu, za to dobival velika sredstva, praktično skoraj vsi so pa z dokazi na televiziji in preko medijev ugotovili, da gre za hude napake oziroma da gre za mazaštvo. Iz tega zornega kota vam upravičena beseda.   In iz tega ven so bile hude kritike v prvi razpravi danes postavljene tudi, sicer z zelo čustvenimi besedami, ampak opozarjale so na dejstvo, da Ministrstvo za zdravje ne reagira in ne odgovarja na opozorila, vprašanja in predloge opozicije in tudi koalicije, gospoda Starovića, če smo poslušali, v tem Državnem zboru. Oprostite, za mene so problematična dejanja, gospa državna sekretarka. Ministrstvo ne reagira, vsaj rezultatov ne vidimo, in je zato po mojem mnenju nesposobno. Ne reagira na nedostopnost zdravstva, ki se samo povečuje. V medijih poslušamo primere, kako ljudje do zdravnika ne morejo priti oziroma je otrok skoraj umrl, ker so čakali na covid pred bolnišnico, zaradi hude zadeve, ki jo je imel, bolezni, ker so čakali na covid rezultat. Nedopustno dolge čakalne vrste, ki samo rastejo, vsi smo opozarjali, da bo to imelo posledice za zdravstveno stanje, za nadaljnje obravnave v zdravstvenem sistemu, ki bodo zahtevale dodatne stroške.   Tretjič, ko se govori, da se naj aktivirajo tudi mladi koncesionarji – ja, aktivirajte 37. člen - gospa državna sekretarka, jaz sem vam ga prej bral – Zakona o nalezljivih boleznih. Kaj delate na ministrstvu? To je vaša odgovornost. Upam, da nisem žaljiv, če vas to sprašujem.     ŠZ) – 11.35    Dalje, privatizirajo se javna sredstva in dejavnosti. Glejte, za odpravljanje čakalnih vrst, se bodo lahko prijavljale odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, ki nimajo nobenega zaposlenega, niti oni niso zaposleni. To bodo delali izključno zdravniki iz javnih zdravstvenih ustanov. Financiralo se bo pa iz proračuna to, iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In pri zasebnikih čakalne vrste, ki veljajo v javnem zdravstvenem sistemu ne veljajo. Tu bo prišlo do diskriminacije in do kršitve Zakona o pacientovih pravicah.   Dalje, opozorili smo na neko sistentnost zakonov o delovnih razmerjih, ko bo državnih proračun plačeval oziroma zdravstvena zavarovalnica tiste tri dni odsotnosti. In opozorili smo, kaj je z primarnim zdravstvom. Samo tole povem. Primarnih zdravstvom. Tam so čakalne vrste. Primarno zdravstvo na primarni ravni je to vstop v zdravstveni sistem, kot da ga ni. In to smo vas tudi v sredo opozarjali. Glejte, to je za mene sporno. To je za mene žaljivo, da nam z ministrstva ne dajete odgovor na konkretna vprašanja.  Hvala.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa ima besedo še Jože Lenart.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednica.   Ja, kot radi rečemo za javno zdravstvo gre. Ampak jaz se bojim, da ga zelo različno pojmujemo in tudi ljudje, ko nas poslušajo včasih več ne vejo za kaj gre. Glejte, ljudje imamo različne plače in seveda v zdravstveno blagajno ali pa če damo primerjavo z pokojnino, plačujemo z procentom od bruto plače. In tudi na bruto, delodajalci.   Pokojnine dobivamo potem različno. Koliko smo vplačevali, čeprav so velike želje nekaterih, da imamo vsi iste želodce, da bi morale tudi pokojnine biti enake. To se pravi, delavka, ki je delala 40 let v Muri, za minimalno plačo, ima potem tudi minimalno pokojnino. Predsednik države, ki pa je seveda imel dosti višje dohodke, pa ima danes najvišjo pokojnino. Mogoče to ni dobra primerjava, da moramo gledati tiste, ki so ustvarjali v proizvodnji.  Kar se pa tiče zdravstva, imamo pa vsi iste pravice. Tako tista delavka z minimalno plačo, kot predsednik države. To je tista razlika, ki jo verjetno ljudje, najboljše razumejo in zato se tako borimo za to naše javno zdravstvo, ki je seveda tudi fenomen v svetu, ker hodijo k nam in ga preučujejo kako to teče. Vemo, da nikjer drugje tega ni tako. Imaš pravice takšne koliko plačuješ v to zdravstveno blagajno, glede na paket, ki si si ga izbral.   Zdaj, glejte druga zadeva je, ki mene tu zelo skrbi. Ta primarna raven, ki je bila že opozorjena oziroma danes ničkolikokrat obelodanjena. Koliko let smo gradili to primarno zdravstvo? Kup teh aktivnosti, ki jih imamo. Tudi tu smo svetel primer v svetu, koliko mi za to naredimo. Kup teh aktivnosti. To se pravi v cilju, da pravočasno odkrijemo nevarne bolezni, bolezni, ki so tudi smrtne.   Kolikokrat rečemo in tudi s prstom pokažemo, da zdravnika, če bi bila moja bolezen pravi čas odkrita, bi lahko bilo drugače oziroma naš svojec bi lahko še živel, če bi zdravnik odkril to bolezen. In okoli teh vemo, te akcije okoli SVITA in kup teh zadev je in to je tisti problem na katerega želimo s tem zakonom opozoriti, da to področje danes zanemarjamo. Zato ker res ljudje ne pridejo do zdravnika. Še kakšen dan nazaj sem slišal zdravnico. Ne vem ime, priimka, po Radiu 1, ki je opozarjala. Ambulante so zdesetkane, ni napotnic, ne prihaja ravno iz tega področja. Ni na vseh področjih, ampak tu je, ljudje ne prihajajo in zdravnike skrbi,    ŠZ) – 11.40    kaj bo jutri, kaj bo naslednje leto, kaj bo čez dve leti. Koliko ljudi bo ugotovilo, da je zamudilo tisti pregled, kjer bi lahko skupaj z zdravnikom pravočasno pristopila k zdravljenju, da bi rešili na koncu koncev tudi življenje. To je tisto in to ni zlagano. Če zdravniki na to opozarjajo, govorijo. Tudi po televiziji, ko so bile te okrogle mize.  Še en primer bom dal. Mislim, da je bilo mesec dni nazaj. Naše slovenska zdravnica na Švedskem, s katero je bil intervju, je opozarjala, mi se ne bojimo covida, mi smo odprto, mi smo pozivali, mi smo pozvali ljudi, naj se ne bojijo priti k zdravniku. Ravno iz tega razloga, da te pregledi, te akcije tečejo nemoteno, ker se zavejo, če danes bomo te zadeve opustili, ki smo jih toliko let, desetletja gradili, bomo imeli jutri še večje probleme. Še več stroškov, če tako rečete.   Ampak življenja so tu zadaj. Saj smo pa ja zato gradili te, na primarni ravni te preventivne ukrepe, da pravi čas pristopimo k ljudem, k zdravljenju in da preprečimo potem najhujše, tako v zdravju ljudi, njihovem življenjem, kot pa na drugi strani tudi stroškom, ki pa potem so dosti višja. Pa da ne govorimo, saj to ni samo zdravstveno področje. Tudi drugje se potem pojavijo problemi, na delovnih mestih in tako naprej, če človeka ni več.  V grobem iz tega tako, želel bi pa na drugem področju tega zakona se dotakniti 39. člena. Tu pa jaz, kot logično, res ne morem razumeti, zakaj smo mikrobiološke laboratorije tako ostro postavili v tem 39. členu. Saj gre praktično res samo za štiri bolnišnice, ki imajo danes svoje laboratorije, ki so si jih postavili praktično in lastne ali kako bi rekel nuje, potrebe in so ugotovili, da je to nujno potrebno. To so tiste bolnišnice, ki so oddaljene od Ljubljane, od Maribora, kjer so tisti, bom rekel nacionalni laboratoriji. In da se to zdaj ukinja, dobesedno se vidi, da si želijo te laboratorije ukiniti.  Zdaj vam bom pa konkretno rekel. S tem jemljemo tem bolnišnicam kompas. Kompas za pravočasno ukrepanje, ki pomaga, ne vem ali, jaz mislim, ko sem tudi ministru za zdravje, gospodu Gantarju postavil to vprašanje, sem rekel, da naj stopi pred zdravnike teh bolnišnic in da se pogovori, zakaj jim to jemlje. Več vidikov je, ki govori zato, da, glejte čisto konkretno, živ primer kroničnega pljučnega bolnika, ki je prišel, ki je bil sprejet v bolnišnico, star znanec in se je potem seveda na srečo, ena od zdravnic je posumila, da bi pa lahko bil tudi covid. In ker imajo lastni laboratorij v tej bolnišnici, so v 50-ih minutah prišli do izvida in ugotovili, da gre za covid.  Če bi pa takšen test morali pošiljati v Maribor, v ta nacionalni inštitut, pa bi čakali tudi do 24 ur na rezultate. Zdaj pa pomislite, kaj bi lahko, kakšen raznos virusa, bi lahko v tem času se zgodil. Kot primer samo govorim. Samo na primeru covid. To je pa, vemo, ko ni bilo covida, so druge nalezljive bolezni, ki pa enako lahko do tega obravnavajo. In v tem času, ko so vsi zdravniki, zdravstveni delavci v stiski, pa bi zdaj tem bolnišnicam, ki so praktično same postavile te laboratorije na noge, bi jim pa to odvzeli. Pa to ni logično. Zdaj v hladilnih torbah prenašati tiste brise na druge kraje. V tem času pa živeti v negotovosti, kaj se dogaja. To meni je popolnoma nelogično. In tega ne razumem. In ti laboratoriji, kolikor jih imam jaz informacije in tudi sem jih ministru postavil pa mi tega ni oporekal. Vem, da je bil tudi v eni od teh bolnišnic in so se zelo jasno pogovorili. Jaz mislim, da je minister skupaj z vami, spoštovana državna sekretarka, da ste nemočni proti tej politiki, tej vladi, da takih         logičnih zadev ne znate postavit na svoje mesto. Ne znam drugače razmišljat. Mislim, res se zamislite, kaj vse dajemo zdaj tu noter. Pa še to bom povedal. Tudi s stroškovnega vidika, nacionalni laboratorij ima 4-krat višjo vrednost te točke za, ki jih ima ta laboratorij, kot pa en laboratorij v bolnišnici lokalni, kjer imajo svojega. Jaz se zavedam, da mogoče ti laboratoriji ne morejo vsega opravljat in to je tudi prav. Določene zahtevnejše zadeve, ki zahtevajo ne vem kakšne drage aparature, pa naj ima nacionalni inštitut, ostalo jim pa pustite zaradi varnega dela, ker ti zdravniki, to zdravstveno osebje se vam bo uprlo, če boste to delali in to počeli. Če bi meni danes iz avtomobila vzeli oni »display«, ki mi kaže in opozarja ne vem kakšne napake, bi verjetno bil izgubljen, ker sem se z leti navadil tega. Ne vem, zakaj to jemljete. Se opravičujem, da sem se vtaknil res samo v ta člen, ker je bilo ogromno ostalega že povedanega, tudi kolegica Bojana Muršič se je dotaknila te problematike, jaz sem pa želel to zadevo še širše izpostavit. Za mene so to neumnosti, dobesedno neumnosti, ker sem se poglobil v to zadevo in mi je jasno in sem prepričan, da tudi minister je prepričan, da to ni dobro, ampak vam ne dovolijo. Hočete centralizirat, nekdo hoče centralizirat, spravit na eno mesto, na drugi strani je pa to presneta škoda. Varstvo, varovanje zdravja ljudi in pa zdravstveno osebje v celoti spravljate v stres, ker jim jemljete nekaj dobrega, kar so imeli. Še to. Vem, da so ti laboratoriji tudi pod kontrolo Svetovne zdravstvene organizacije, so te inštitucije, ki pa so celo ti, pri nas ti laboratoriji, ki delujejo na perifernih bolnišnicah, imajo višjo oceno kot pa nacionalni inštitut. Še to je jasno z dokumenti dokazano. Tako da res prosim, da tudi okrog tega se opredelite, kaj počnemo.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  S tem smo izčrpali razpravo. Prešli bi na glasovanje. Zdaj bi prosila še enkrat predstavnika Levice, samo da poveste, ali so vaši predlagani amandmaji kot predlog pač iz zainteresiranega delovnega telesa ali kot predlog odbora, namreč glasovanje v tem primeru je drugačno. Vi ste pač napisali, da gre za pač amandmaje k matičnemu delovnemu telesu. Zdaj pa, če želite, je razlika, če me razumete, ali je to kot Odbor za zdravje, zdravstvo ali kot zainteresirano telo.    ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Prej sem kolegici povedal, kateri so tisti amandmaji, za katere prosim, da kot zainteresirano telo glasujemo, naš odbor.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa za pojasnilo.  Potem bomo pa začeli kar z vašimi amandmaji. V tem primeru, ker gre za zainteresirano delovno telo, glasujemo o podpori, se pravi podpiramo ali ne podpiramo.   Prehajamo k glasovanju in najprej k 3. členu zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da podpora ni bila izglasovana.  Prehajamo k 4. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da podpora ni bila izglasovana.  Nadaljujemo z 19. členom, tako da dajem ta predlog na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da predlog ni izglasovan.  In prehajamo še k glasovanju o poglavju 4. dela predloga zakona, in sicer o poglavju Nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da tudi ta predlog ni izglasovan.  Da ne bi kogarkoli zmotilo glede seznama, kdo je glasoval, namreč v tem času smo dobili tudi še 2 pooblastili, in sicer Branka Simonoviča nadomešča kolega Jurij Lep, lepo pozdravljen in pa dr. Trčka Soniboj Knežak, tako da tudi vi prav lepo pozdravljeni. / oglašanje iz dvorane/ Soniboj, se opravičujem.  Zdaj imamo pa še en amandma, in sicer amandma poslanskih skupin kot amandma odbora, in sicer Poslanske skupine SAB, Poslanske skupine LMŠ in Poslanske skupine SD k 32. členu. Ni želje po obrazložitvi. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da predlog ni sprejet.  S tem smo opravili glasovanja. In poročilo odbora bo na matičnem Odboru za delo, družino in socialne zadeve, invalide predstavila kolegica Mojca Žnidarič in se ji zahvaljujem za to.    S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda in tudi sejo odbora. Želim vam uspešen dan še naprej in seveda ostanite zdravi.    Seja je bila končana 12. oktobra 2020 ob 11.53.