Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

33. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

13. 10. 2020
podatki objavljeni: 13. 10. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi ter vabljeni na sejo!   Pričenjam 33. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in prav vse lepo pozdravljam!   Obveščam vas, da se je opravičil za današnjo sejo ni nihče. Na seji pa kot nadomestni član sodeluje naš kolega Jože Lenart, ki nadomešča Rudija Medveda ter ga prav lepo pozdravljam!   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:   1. Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021.   2. Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2022.   Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.   Proceduralni predlog. Preden preidemo na obravnavo, na predlo, da združimo razpravo obeh točk dnevnega reda, to sta Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2022, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupni uvod, članice in člani odbora pa tudi skupno razpravo. Glede na to, da se proračunska dokumenta sta med seboj povezana, v primeru morebitnih vloženih amandmajev pa bomo seveda glasovali o vsakem amandmaju k posameznemu proračunskemu dokumentu posebej. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.    Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki jih bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo,     ŠZ) – 14.05    na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta, sta objavljena na spletni strani Državnega zbora in na e-klopi.  Na sejo so bili na obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministerstva za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance. V skladu s Poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti. To je le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor.   Obrazložitev postopka obravnave predloga spremembe proračuna in predloga proračuna. Odbor je na postopku obravnave predloga proračuna in njihovih dokumentov zainteresirano delovno telo. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi s 166. členom Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih s posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje. Pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži z predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da se predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika za obravnavo katerega je pristojno kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov, v okviru finančnega načrta, kateregakoli neposrednega proračunskega uporabnika.  Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določene določbe šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora, glede na upoštevanje pravila o ravnanju med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Ta določba 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe morajo predlogi povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi predloga za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini. Pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.  Za predlagane amandmaje k predlogu o spremembi proračuna se smiselno tudi uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po tem odstavku, po 166. členu Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu spremembe h proračunu.  Želi uvodno besedo k proračunskemu dokumentu podati predstavnica Ministrstva za finance, gospa Mojca Pirnat. Izvolite.    MOJCA PIRNAT: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani.   Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javno finančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvirje, v katerih sta bila pripravljena predlog sprememb proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022 ter višine oziroma večje spremembe obeh predlogov glede na rebalans proračuna za leto 2020 in sprejeti proračun za leto 2021.   Oba predloga proračuna predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, hkrati pa sta usmerjena naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj kažejo, da bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 lahko v letu 2021 dosegli 5,1 % rast bruto domačega proizvoda, ter 3,7 % rast bruto domačega proizvoda v letu 2022.   Na tej podlagi se ocenjuje tudi postopno naraščanje prihodkov proračuna, tako da         se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Naj spomnim, da je z rebalansom državnega proračuna za leto 2020 primanjkljaj načrtovan v višini 4,2 milijarde evrov, oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2021 pa je predviden v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V predlogu sprememb proračuna za leto 2021 se načrtujejo prihodki v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom za leto 2020 višji za slabih 17 odstotkov in za 3,5 odstotkov nižji od sprejetega proračuna za leto 2021.   Največji delež ocenjenih prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost. Sprejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, trošarina, dohodnina ter davek o dohodku o pravnih oseb. Odhodki pa so načrtovani v skupni višini 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov rebalansov proračuna za leto 2020 in dobre 3 milijarde več kot v sprejetem proračunu za leto 2021. Največji porast odhodkov se načrtuje na politiki zdravstveno varstvo, promet in prometna infrastruktura, varovanje okolja in okoljska infrastrukturo ter podjetništvo in konkurenčnost. Povečujejo se pa tudi sredstva za znanost, informacijsko družbo ter za energetsko učinkovitost.   V predlogu proračuna za leto 2022 bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji. In sicer so načrtovani v višini 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Odhodki pa so načrtovani v višini 12,6 milijard evrov, kar je 870 milijonov manj kot v letu 2021. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga, je v letu 2021 potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde evrov. Ter v letu 2022 v višini 4,2 milijarde evrov.  To bi bilo na kratko iz moje strani vse. Hvala lepa.
Ja, hvala tudi vam.  Želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, gospod državni sekretar Aleš Mihelič?  Izvolite.
Aleš Mihelič
Hvala lepa predsednik za besedo.  S predlogom sprememb proračuna za leto 2021 ima Ministrstvo za infrastrukturo prvič v zgodovini načrtovanih več kot milijardo evrov odhodkov. Skupaj 1,07 milijarde evrov, kar je za 270 milijonov več kot v prvotno sprejetem proračunu za leto 2021 in 191 milijonov več kot v letošnjem rebalansu. Predlog proračuna za leto 2022, je po obsegu nekoliko nižji. Na kar vpliva predvsem dinamika črpanja EU sredstev. Za leto 2021 je predvideno črpanje EU in pripadajoče slovenske udeležbe v višini 269,4 milijone evrov, v letu 2022 pa 171,2 milijona evrov. Največja rast izdatkov je v prihodnjem obdobju predvidena na področju železnic, državnih cest, energetike in trajnostni mobilnosti. V povezavi s specifičnimi priporočili EU, se spodbuja naložbe v zeleni prehod, zlasti čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije ter trajnostni promet.   S spodbujanjem javnih investicij se želi preko javnih investicij, se želi preko multiplikativnih učinkov v največji meri prispevati k okrevanju in rasti gospodarstva. Na področju energetike je financiranje projektov v veliki meri načrtovano s sredstvi EU in pripadajoče slovenske udeležbe. Preko proračuna Ministrstva za infrastrukturo, se vrši sofinanciranje občinskih projektov energetske prenove stavb. Prav tako projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, sončnih elektrarn ter drugih projektov proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov, pa tudi investicij v razvoj in uporabo pametnih         (Nadaljevanje): distribucijskih sistemov. Vlaganja v promet in prometno infrastrukturo v največji možni meri sledijo večletnim planom razvoja prometa. Na železniškem področju večje investicije koridorske proge celovito urejajo infrastrukturo na določenem odseku. Ob nadgradnjah odsekov železniške infrastrukture kontinuirano potekajo tudi obnove manjših delov infrastrukture ter protihrupnih ukrepov na kritičnih območjih. V pripravi pa so tudi projekti za nadgradnjo regionalnih prog. Med večjimi infrastrukturnimi projekti in velja omeniti nadgradnja železniških prog Poljčane-Slovenska Bistrica, Zidani Most-Celje, Maribor-Šentilj, odseka Kranj-Lesce-Bled na progi Ljubljana-Kranj-Jesenice, nadgradnjo železniškega predora Karavanke, vozliča Pragersko in gradnjo drugega tira Divača-Koper. Poleg teh pa tudi številni drugi projekti med katerimi so nadgradnjo postaje Grosuplje, Sevnica, Krško, Domžale in Ljubljana. Za naloge upravljavca in prevoznika na področju železnic je za naslednji dve leti v povprečju načrtovanih 200 milijonov evrov, od tega 14 milijonov evrov razvojnega nadomestila za nove vlakovne kompozicije. Na področju državnih cest je bil ključen preobrat dosežen v letu 2018, ko je bilo realiziranih 285 milijonov evrov. Za prihodnji leti pa se obseg še povečuje. Za leto 2021 je predvidenih 289 milijonov, za leto 2022 pa 292 milijonov evrov. Med drugim so načrtovane rekonstrukcije obvoznice, kolesarke. Objekti, ureditve cest, obnove vozišč ter zaščitni ukrepi na brežinah. Načrtovana je tudi izvedba obnov na 120 kilometrov državnih vozišč in ukrepov na področju prometne varnosti. Prav tako je predvidena izdelava številne projekte dokumentacije za izvedbo del v prihodnjih letih. Za redno vzdrževanje in upravljanje državnih cest je navedenega na letni ravni načrtovanih 105 milijonov evrov, kar omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in lahko ob ustreznem in zadostnem izvajanju bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje. Na področju trajnostne mobilnosti si ministrstvo prizadeva spodbujati investicije v trajnostno infrastrukturo za pešce, kolesarje, postajališča javnega potniškega prometa ter vzpostavitev sistema izposoje koles v mestih, vzpostavitvijo P+R in drugo. V veliki večini gre za projekte občin s katerimi se te prijavljajo na razpise ministrstva za sofinanciranje s sredstvi EU. S predlogi proračunov se zagotavljajo tudi sredstva za financiranje sistema javnega potniškega prometa. V projekcijah je upoštevan celoletni izpad prihodkov prevoznikov zaradi uvedbe brezplačnih vozovnic za upokojence in druge skupine upravičencev ter financiranju ukrepov za nemoteno in celovito izvajanje javnih služb prevoza potnikov.   Na področju avtocest in hitrih cest so med pomembnejšimi projekti odseki na tretji razvojni osi. Na severu odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, na južnem delu pa Novo mesto-Maline. Odsek do priključkov Osredek, je predviden za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike. Prav tako navezovana cesta tretje razvojne osi, južna obvoznica Slovenj Gradec. Za sofinanciranje s sredstvi EU je načrtovana tudi gradnja avtocestnega predora Karavanke. V predlogih proračunov so načrtovane tudi nekatere druge naloge ministrstva.   Na področju letalstva se zagotavljajo sredstva za obratovanje letališč Edvarda Rusjana Maribor, postopke priprave državnih prostorskih načrtov ter pomoč tekočemu poslovanju letališčem državnega pomena.   Na področju pomorstva pa med drugim tudi nakup nepremičnin znotraj koncesijskega območja in DPN koprskega tovornega pristanišča, izvedba aktivnosti za vzpostavitev centra za reševanje in nadzor na morju in ureditev privezov za službena plovila. Upoštevajoč navedeno lahko zaključimo, da je proračun Ministrstvo za infrastrukturo za prihodnje dvoletno obdobje razvojno naravnano.   Hvala lepa.     ŠZ) – 14.20    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.  Spoštovani državni sekretar, želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, magister Andrej Vizjak.  Izvolite.
Andreja Bizjak
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.   Ja tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor je za leti 2021 in 2022 razvojno naravnan, saj povečujemo sredstva glede na veljavni proračun. Kar za eno tretjino. Namreč, iz približno 300 milijonov evrov, na 400 milijonov evrov povečanje torej za 95,6 milijona evrov na sprejet proračun, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Podoben proračun načrtujemo tudi za leto 2022.   Zdaj če gremo po ključnih področjih, se zlasti glede črpanja evropskih sredstev in slovenske udeležbe povečuje kar za 52 % oziroma za 77,7 milijona evrov. S tem želimo bistveno pospešiti črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi in seveda tudi prihajajočih sredstev skladov za okrevanje in pa tudi prihodnje finančne perspektive. Imamo tudi povečanje namenskih sredstev. To se pravi sredstev, sklada, zavode in podnebnega sklada, za 22 % oziroma 23,3 milijona in nekolikšno znižanje integralnega dela 5 milijonov, kar smo del vsebin, ki so se doslej financirale iz integralnih sredstev prenesli na namenska sredstva, pa tudi na prihajajoča evropska sredstva, zlasti sredstva sklada za okrevanje.  Zdaj, kar se tiče več sredstev v letu 2021, bo predvsem to namenjeno z vlaganjem v uvodni sektor pitne vode. Gre za oskrbe s pitno vodo Ljubljanice. Gre za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave in gre za hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov Dolenjske. To govorim samo za povečanje, glede na načrtovan proračun.   Potem gre za približno 23 milijonov za vlaganja v vodni sektor za področju odpadnih vod oziroma odvajanje in čiščenje ljubljanskega Polja, odvajanje in čiščenje Ljubljanice, odvajanje in čiščenja Meže, občine Prevalje, občine Črne, Dravinje, občine Rače, Fram in podobno.   Potem gre tudi za povečevanje sredstev za upravljanje z vodami. Tu bi poudaril eno pomembno vsebinsko nadgradnjo dosedanjega sistema. Namreč kmalu boste dobili tudi v Državni zbor predlog Zakona o vodah, s katerim bo možno črpati sredstva sklada za vode tudi z izvajanjem gospodarske javne službe, vzdrževanje vodotokov. Namreč, Slovenski vodotoki so preslabo vzdrževani, premalo čiščeni in posledično so neljubi dogodki tudi v obliki poplav in podobnega. Z prihodom nove ekipe na ministrstvu smo se zavezali, da bomo vsako leto namenili približno 25 milijonov evrov za izvajanje gospodarske javne službe. To je precej več. Skoraj dvakrat več kot doslej. In to je ena pomembna vsebinska nadgradnja dosedanjega pristopa.   Zdaj, namenjeno je seveda tudi več sredstev za protipoplavne ukrepe in tudi 16 milijonov več sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Potem imamo seveda tudi načrtovano več sredstev glede prilivov sklada za podnebne spremembe.   Kar se tiče integralnih sredstev. Kot sem povedal, se znižuje proračun in 145 na 140 milijonov evrov. To je samo ta del. In sicer glavni vsebinski sklopi so seveda predsedovanje svetu Evropske unije. Potem še vedno komunalno odpadna embalaža, ki jo bo treba za letošnje leto poravnavati tudi v prvih mesecih ali pa v prvem mesecu prihodnjega leta. Potem je zelo pomembno je sanacija neurejenih odlagališč, odlagališče Bukovžlak, sanacija zgornje Mežiške doline. Tu bi podčrtal, da z letošnjim proračunom in proračunom oziroma za proračun leta 2021 in 2022 nadomeščamo neizplačana sredstva iz preteklih let za sanacijo zgornje Mežiške doline in bomo torej namenili         2,5 milijona tistega denarja, ki je pravzaprav bil na nek način odškrtnjen pretekla leta. Govori, gre tudi za sredstva za zaprtje odlagališča, sanacija zaprtega odlagališča Rakovnik. Tudi upravljanje zaprtega odlagališča Rakovnik. Gre za sanacijo odlagališča Globovnik, gre tudi za odlagališče Ležen v Šaleški dolini in sanacijo vrtcev v Celjski kotlini, kakor tudi za sofinanciranje občinskih projektov. Zdaj v sklopu teh integralnih načrtujemo seveda tudi upravljanje invazivnih tujerodnih vrst pa rudniki in sanacije rudarske škode, kjer se, ksjer bo v letu 2021 še potrebno nekaj sredstev za plače in odpravnine teh zaprtih rudnikov. Potem imamo pa pomembno postavko Odprava posledic naravnih nesreč.   V letu 2021 načrtujemo 9 milijonov evrov integralnih sredstev in 21 milijonov sklada za podnebne spremembe. Torej skupaj 30 milijonov evrov in v letu 2022 37 milijonov evrov. Namreč cela kopica plazov kot posledica naravnih ujm je po občinah širom po Sloveniji, to smo vedno sanirali na koncu leta, ko je nekaj ostalo v proračunski rezervi in potem se je to namenilo za sanacijo teh škod. Seveda v času epidemije ni računati na proračunsko rezervo oziroma v tem času, ko imamo ogromne odhodke iz tega naslova, skratka iz naslova covida, zato smo pravzaprav pristopili tle k večjemu obsegu in s temi sredstvi nameravamo bistveno več teh plazov pa tudi sanacij na vodotokih, ki so posledica tudi teh naravnih nesreč oziroma poplav. Bistveno povečujemo ta sredstva in jaz upam, da bom s tem tudi občinam priskočili nasproti, ki imajo zaradi teh ujm številno poškodovano infrastrukturo.  Zdaj kot sem povedal tudi pomembno povečujemo evropska sredstva iz približno oziroma 71 milijonov 200 povečujemo to na slabih 150 milijonov evrov, to se pravi res za 77 milijonov več in prepričan sem, da bomo uspeli tudi za spremembo in debirokratizacijo nekaterih postopkov pospešiti črpanje evropskih sredstev. Zdaj tu so številni projekti na področju protipoplavnih zaščit, na področju vodooskrbe in na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tako da, če sklenem, je tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor razvojno naravnan, to se pravi v prvi meri za boljše gospodarjenje s slovenskimi vodotoki. Bistveno več sredstev za sanacije posledic naravnih ujm in tudi bistveno več sredstev za vlaganja v vodno infrastrukturo v smislu tudi novih vodnih virov, kakor tudi vodovodnih omrežij in pa sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi za vašo predstavitev spoštovani minister. Hvala seveda vsem, ki ste, vsem predstavnikom za predstavitev.  Odpiram razpravo članic in članic, članov odbora. Želi kdo besedo?  Mag. Andrej Rajh, izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.   Res je, pred nami sta rekordna proračuna za obe ministrstvi, za Ministrstvo za okolje in prostor in za Ministrstvo za infrastrukturo. In res je, da so v bistvu proračuni odraz prioritete vsake Vlade in v bistvu jaz sem vesel, da se v globalu proračuni povečujejo, ker to pomeni, da se bo na to račun zaganjalo investicije in tudi v tem času nekako zagotavljala neka gospodarska rast, ki je pa seveda vprašljiva. Vemo, da Vlada že v tem tednu napoveduje nove omejevalne ukrepe. In glede na to, da vpliv teh novih omejevalnih ukrepov na letošnji in bodoči proračun verjetno ni bil sploh upoštevan.         To vnaša v sam proračun in v napovedi, ki smo jim danes tu priča, določene negotovosti. To je eno v bistvu moje zelo vsebinsko vprašanje. Zanima me v bistvu, kolikšni odmik od zdajšnjih napovedi, ki so tu pred nami za prihodnji proračun, lahko na podlagi ukrepov, ki jih zdaj Vlada pripravlja in jih najavlja, da jih bo sprejela v tem tednu, kakšne posledice bo imelo v bistvu to na celoten proračun. Ker če bodo v bistvu posledice na proračun bistvene, potem je vse to, o čemur danes razpravljamo, brezpredmetno. To je ena zadeva, čisto vsebinsko. Jaz dopuščam možnost, da mi danes na to vprašanje ne morete dati odgovora, se bom pa, nadaljeval v bistvu razpravo, najprej v bistvu na področje okolja in prostora, potem pa še na infrastrukturo.   Jaz zelo pozdravljam te investicije v okolje in prostor. Tu bi samo rad opozoril na problem prebivalcev Anhovega oziroma kanala ob Soči, ki očitno nimajo dostopa do pitne vode, ki nimajo ustreznega vodovodnega sistema. In tu v bistvu pozivam, da država nekako pristopi tem prebivalcem naproti in jim zagotovi v skladu z ustavo pravico do pitne in čiste vode. Te postavke v proračunu jaz nisem opazil, tudi razumem, ad je zdaj ne more biti ta trenutek še, ampak pravim, nekako bo tem prebivalcem moralo priti, bo morala očitno, če lokalna skupnost v tem trenutku ni v stanju tega zagotoviti, priti na proti. Vemo, da je to okolje zelo degradirano, najprej s tovarno Salonit. Pač kot iz preteklosti sedaj se v bistvu pojavlja ta problem pitne vode in v stranki SAB smo vedno na strani ljudi in tudi nekako apeliramo, da se kolikor se bo v bistvu razprava v petek nekako pokazala določene rezultate ali pa ugotovitve, da bo država tem ljudem pristopila naproti. Spomnimo se, prav na pobudo naše stranke smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo.   Druge zadeve, ki so tudi povezane s pristojnostjo Ministrstva za okolje in prostor, so povezane z vlaganjem v energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije. Tu bi žele izpostaviti na nekaj mariborskih projektov, ki v proračunu nisem opazil. To je v bistvu obnova, energetska sanacija osnovnih šol Tabor 1, Borci za severno mejo, šole s prilagojenim programom Gustav Šilih, ki izvaja program za 30 občin. In v bistvu, če že nekako prvi dve šoli nista vključeni, bi pa vseeno apeliral, da se energetsko sanira šola, ki izvaja program za posebne potrebe, za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in ki jo obiskujejo varovanci s 30-ih občin. Dodatno bi tudi želel opozoriti v bistvu na dvorano Tabor, ki si tudi zasluži energetske sanacije. Gre za dvorano, ki je stara skoraj že 40 let in ki jo ne samo Maribor, ampak država potrebuje, če želi izvajati kakršnekoli mednarodne prireditve. Tako da v bistvu tudi v tej luči pozivam, da se nekako te zadeve dopolnijo.   Kar se pa tiče samega resorja za infrastrukturo, pa moram najprej reagirati na izjave spoštovanega državnega sekretarja, ki je govoril nekako v luči, da so, da ima zaradi brezplačnih vozovnic za upokojence izpad prihodka in da je to nadomeščeno v državnem proračunu. Torej upokojenci niso strošek, so tisti, ki so to državo zgradili, mnogi tudi z delovnimi akcijami. In najmanj, kar je, je potrebno resurse, ki so jih oni ustvarili, izkoriščati trajnostno, učinkovito in uspešno. In najmanj, kar je, je potrebno na         (Nadaljevanje): neustrezno zasedanje vlake in avtobuse spraviti potnike in v bistvu ukrep, ki je bil sprejet, se je izkazal za uspešnega, učinkovitega in to kartico je zdaj prejelo več kot 140 tisoč upravičencev. V stranki SAB smo na to zelo ponosni, apeliramo pa, da v luči krepitve trajnostnega promete zamaške, ki se pojavljajo predvsem zaradi epidemije Covid in ne zaradi potnikov, to je omejitev zaradi epidemije Covid, da z ustreznimi sredstvi že v letošnjem letu oziroma v naslednjem letu govorimo v bistvu o skoraj dodatnih treh milijardah, ki so, ki bodo nastale iz zadolževanja, tudi ustrezno nameniti, da se bodo lahko potniki varno vozili z vlaki in avtobusi in to ne samo v medkrajevnem potniškem prometu, ampak tudi v, torej v mestnem potniškem prometu in to tudi vas pozivamo, da nekako zagotovite, da zagotovite sredstva v tem proračunu glede na to, da imate več kot 200 milijonov več, in da je proračun rekorden, 13 pa še nekaj milijard, 13,5 milijarde evrov, da se najde teh par milijonov, da se spodbudi trajnostni način prevoza potnikov v mestih in med mesti.   Druga zadeva, ki jo bi tudi želel nasloviti, je funkcioniranje letalskega prometa, ki ga je ta koronakriza zelo zelo zdesetkala. Še v času prejšnje Vlade smo v parlamentarni proceduri obravnavali prenos Evropske direktive, ki bi omogočila subvencioniranje določenih letalskih linij, ki so pomembne za državo. Danes na Brnik trenutno letijo štiri letalske družbe. Mislim, da je en let v Beograd, pa dva v Frankfurt, pa en se mi zdi, da v Istanbul, mislim od 30-ih, ki so bile prej običajne in če bomo mi v teh časih želeli koga privabiti, ga je seveda treba tudi nekako subvencionirati. In mi smo še pred dobrim letom v Državnem zboru obravnavali predlog prenosa direktive Evropske komisije, ki bi to omogočila, pa je takratna opozicija ta prenos direktive s stoenim izgovorom zavrnila. Danes letališče v Ljubljani in v Mariboru tudi zaradi tega ukrepa ali pa bom rekel, takratnega nagajanja samevata.   Druga zadeva, ki je zelo pomembna, so tudi v bistvu prometna in cestna infrastruktura. Govorimo o obvoznicah. Zahodna mariborska obvoznica ima za leto 2021 pa 2022, v prvem letu namenjenih 500 tisoč evrov, v drugem letu 600 tisoč evrov. Blejska obvoznica, južni in severni del, južni del 550 tisoč v letu 2021, v letu 2022 – 150 tisoč, severni del pa dvakrat po 10 tisoč. Obvoznica Murska Sobota je prav tako v vsebinskem smislu izpuščena, govorimo o namenjenih sredstvih v znesku 200 tisoč evrov v letu 2021, v letu 2022 v 30 tisoč evrih. Nekako nisem našel ukrepov za širitev ljubljanske obvoznice, torej dograditve tretjega pasu. Dopuščam, da je to pristojnost Darsa, in da zaradi tega ni v tem proračunu to tudi izpostavljam.   Sprašujem tudi kakšna je usoda obnove gorenjske proge. Vemo, da je zaradi obnove tunela Karavanke, da bo nekaj časa po njej promet zaustavljen, in da se ta obnovitvena dela, ki so predvidena na železniški progi, bodo izvajala samo na enem krajšem odseku, lahko pa bi se na daljšem. Pa me zdaj to zanima: Zakaj, kdaj bo cel odsek prišel na obravnavo. Zanima me, kje je v bistvu, kje so nastavki za gradnjo hitre ceste med Postojno in Jelšanami? Kako je s kolesarko potjo od Bleda do Bohinja? Zanima me, mislim kako je tudi s tuneli, ki bi povezali štajersko avtocesto s Srednjesavsko dolino s Trbovljami?     ŠZ) – 14.40    Kako je z izgradnjo tunela pod Gorjanci, na južnem kraku tretje razvojne osi. To so v bistvu vse ene takšne stvari, ki v bistvu odpirajo določena vprašanja, ki so pomembna za razvoj večih regij. V bistvu, naštel sem projekte po večih regijah in ki jih nekako ne opažam, da bi bili ustrezno ovrednoteni v državnem proračunu. Zato prosim za vaš komentar.     PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.  K besedi se je prijavil kolega Željko Cigler. Izvolite.    ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi, gospod minister s svojo ekipo, en lep pozdrav.   Povedali ste nam kar pomembne projekte, za našo državo, za okoljsko, prostorsko, predvsem pa za življenjsko blaginjo in pa varnost, ki jih želim izpostaviti. Tukaj pa nekaj vprašanj postavljam. Rekli ste, da bodo velika sredstva vložena, zlasti pri oskrbi z vodo. Voda je jasno, mislim, da je to člen ustave, ki nam pitno vodo zagotavlja. Bi pa vprašal vas tole.   Anhovo, hudo onesnaženje vode, voda je tam, imamo vsebine karcenogenih snovi. Ljudje jo pijejo iz gasilskih cistern. Črpališče vode pa je praktično tuja korporacija, je kriva onesnaženja, to je eternit. Črpališče, vodarna močila v Desklah pa je na področju tudi tuje korporacije cementarne Anhovo. Zanima me ali boste pomagali na Ministrstvu za okolje in prostor, ampak ne pomagali, mislim da je to dolžnost države, da se tudi tem prebivalcem, ki so sedaj še dodatno prizadeti, v vseh hudih težavah, ki jih poznamo, zagotoviti jim pitno vodo s sredstev za katere ste sami rekli, da bodo za ta področja relativno zelo velika. Ali bo odgovor, da je to problem, ki ga mora rešiti občina Kanal ob Soči.  Drugič. Zelo dobro je, da se zaključuje sanacija in sredstva za to zgornje Mežiške doline, ker vemo, kakšna je problematika z visokih procentom svinca v krvi, še posebej otrok, ki jih izpostavljamo, ampak tudi ostalih prebivalcev bi jaz rekel. To je zelo dobro. Bi pa vprašal še zraven tole. Omenili ste sanacijo nevarnih odpadkov v Celju v Bukovžlaku. To je zadeva, ki Celjane in okoličane, ki so izpostavljeni vplivu teh nevarnih snovi, ki jih bodisi voda, bodisi veter raznašajo okoli. Ampak Republika Slovenija je 16. julija 2015 izgubila tožbo proti Evropski komisiji zaredi nazakonitega odlagališča v Bukovžlaku. Leto je 2020 konec. Gospod minister mi lahko odgovorite, kdaj se bo ta sanacija z denarji, ki pravite, da so na voljo v proračunih 2021 in 2022 dogodila.  Namreč na več odborih, ko obravnavamo to problematiko za okolje, na Oborih za infrastrukturo je bilo povedano, da zaradi prav tega odlagališča, Republika Slovenija plačuje letno in mislim, da tako so nam povedali vaši predstavniki, tudi dnevno odškodnino. In še tole bi rekel. Glejte, omenili ste, da se sanirajo vrtci v Celju. Jaz imam tukaj sliko, ki kaže procente onesnaženosti vrtčevske zemlje, tam kjer se otroci igrajo v Mestni občini Celje, ki je ekološko hudo onesnažena. Morda celo bolj, pa ne želim to zdaj odpreti diskusijo, kot Mežiška.   Ampak težke kovine v tleh Celjskih vrtcev, kritična presežena meja, praktično vseh desetih, kadmij, svinec, cink, arzen. Spoštovani gospod minister, povedal bi vam tole. Pa ste to že slišali od mene in na tem odboru sem povedal. visoka ograja se postavi, ko se odstranjuje nevarna zemlja iz teh otroških igrišč. Čez to ograjo je igrišče         krajevne skupnosti otroško igrišče. Čez to ograjo so vrtovi staršev otrok, ki jim čistimo zemljo na otroških igriščih. Zakaj se odlaga, zakaj se ne pristopi k ekološki sanaciji Celjske kotline, ki je izjemno onesnažena s težkimi kovinami. Malo ob koncu prejšnjega mandata je Stranka modernega centra, Janja Sluga je bila prvopodpisana, to je Stranka modernega centra, ki je danes v koaliciji, vložila zakon, predlog zakona za sanacijo Celjske kotline prav zaradi teh stvari, ki jih zdajle omenjam. Sedaj od njih nič, »nosi jih magla i tama«. Sprašujem kaj se bo zgodilo tudi na tem področju, če je sredstev tudi dovolj. Kako dolgo bodo še prebivalci Celja izpostavljeni temu onesnaženju, brez, da bi se država aktivno lotila s sanacijskimi ukrepi.  In še tole bi rekel, dobro je, da podpiramo tisti sklep, ki ga je praktično lansko leto ali je predlani bilo, ko smo sprejemali proračun za leto 2020, vaš kolega Rosec predlagal in to je, da se sanirajo ostanki oziroma zaprtega odlagališča nevarnih odpadkov v Velenju med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom. To še gospod minister izpostavljam posebej zaradi tega, ker je – vi ste minister za okolje in prostor tretje Vlade Janeza Janše. V prvi Vladi Janeza Janše je minister za okolje in prostor, Janez Podobnik na podlagi analiz rudnika geomehanskih, geoloških premikov tal opozoril, da so ta področja, še posebej področje Gaberk izpostavljena hudim posedanjem in premikom tal, tako po vertikali, kot horizontali. Upam, da ste me razumeli in slišali. O Gaberkah govorim. In to področje je to opuščeno odlagališče nevarnih odpadkov, ki se prav tako pogrezajo kot zemlja v Gaberkah, je tista točka kjer nevarni odpadki silijo v zemljo in v vodo in ogrožajo življenje Šoštanjčanov in Velenjčanov oziroma Šaleške doline. Lepo prosim, če lahko tele odgovore dobim.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.   V tem prvem sklopu še je prijavljen kolega Robert Pavšič.   Izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala.   Sicer sem imel občutek, da je kolegica Sluga dvignila roko. Verjetno je želela repliko? Ne. Okej.   Ja, saj danes je spet nadaljevanje neke resorske serije lepo zapakiranih zgodb, ampak jaz mislim, da bo ta zgodba o rebalansu letošnjega proračuna in proračuna za naslednje leto, dobila epilog šele v petek, ko se bo obravnavala celotna slika na Odboru za finance. Ker vsaki minister je seveda lahko do zdaj, ki nam je predstavljal oziroma danes prvič vidim, da minister predstavlja svoj proračun, tako da hvala lepa, ker ste resnično iskreno, hvala lepa, ker ste osebno prišli sem, ker je to postala zelo velika redkost. Vsak minister je seveda lahko zadovoljen, ker je dobil več denarja in razen uvoda iz Ministrstva za finance, se potem vsak lahko pohvali z odhodki. Več kot milijardo odhodkov na Ministrstvu za infrastrukturo. Ampak proračuni so neka bilanca prihodkov in odhodkov. In mi že letos bomo porabili več, kot bomo dobili, naslednje leto tudi in še kar nekaj naslednjih let. In to je tisto, kar je pravzaprav zaskrbljujoče. Ne to, da država troši za naložbe, investicije, za blaginjo ljudi. Ampak kdo bo to plačal. Fokus na cestah, energetiki, trajnostni mobilnosti. Energetika se celo zanaša na skorajda izključno evropska sredstva z nekaj udeležbe Slovenija, ampak tudi evropska sredstva, nenehno ponavljamo, so neka bilanca vplačil in izplačil. In samo tista razlika je lahko naš neto prihodek v smislu države. In bistveno vprašanje je tako kot vedno. Koliko je takšen spisek želja, ker dejansko predstavlja proračun,         koliko je tak spisek realen in kako se ga bo lahko izvedlo. Sploh pa je vprašanje, kako se bo izvajalo največje infrastrukturne projekte.   Vsi vemo, da so lahko infrastrukturni projekti, sploh če jih financira država, zelo dober stimulator lastne potrošnje, stimuliranja lastnega gospodarstva, ampak do zdajle smo spremljali že več zapletov, predvsem pri izbiri izvajalcev. To ni stvar samo te vlade, da ne bo narobe razumljeno, ampak je stvar odziva tega parlamenta. In spremljali smo različne zgodbe o izvajalcih, med tujimi in domačimi podjetji in med lojalno in nelojalno konkurenco, predvsem kar se tiče delavske zakonodaje in spoštovanja enakih pogojev za vse. Zato bi tudi iz tega stališča prosil pravzaprav za en krajši komentar, kako bomo zagotavljali, da ne bodo javne finance potem odhajale iz naše države.   Kar pa je največja težava letošnjega rebalansa in proračuna za naslednje leto, pa letošnji rebalans niti ne, ste imeli samo sedem mesecev časa, da bi nastavili kakšno zgodbo, ampak za naslednje leto bi pa lahko pričakovali že kakšno vizijo. V prejšnjem mandatu se je začelo oziroma nastavljalo dva velika, ogromna infrastrukturna projekta. To sta proga Divača-Koper pa tretja razvojna os. Oba sta se začela, eden danes, če sem prav ujel na televiziji, nekaj, eden pa že nekaj mesecev nazaj.   V proračunu za naslednje leto pa kakšnega večjega oziroma vsaj priprave kakšnega večjega projekta, kakšne ideje še nisem zasledil. To, kar je kolega spraševal. Mi se že desetletja sprašujemo, kako rešiti prometne težave na relaciji Postojna-Jelšane. Nekaj tras je že bilo, nekaj jih je bilo sprejetih, nekaj zavrnjenih, zdaj se spet začenja teči, starta. Jaz ne vem, a je treba vsakič znova vse skupaj podreti pa ne nadaljevati neke zgodbe samo zaradi tega, vsi vemo, zakaj, zaradi tega, ker je nekdo lastnik pač nekega zemljišča in je treba to zadevo prodati po nekajkrat višji ceni.   Vidim sicer, da je načrtovana rekonstrukcija stare ceste do Jelšan. Ampak ta bo rešila recimo delno to težavo, ne bo pa rešila vprašanja tovornega prometa med Postojno in Jelšanami. In je samo še vprašanje časa, kdaj se bo lokalna civilna iniciativa dvignila in spet začela spraševati, kdaj se bo naredilo nekaj, da ne bodo več težki tovornjaki šli po nemogočih cestnih odsekih.   In kot predstavnik tudi svoje lokalne skupnosti sprašujem Ministrstvo za infrastrukturo, če ima kakšne informacije o tem, kdaj bo realiziran severni izvoz na primorski avtocesti v Postojni. Ker vem, da so bili razgovori že realizirani in da je bil zadeva tik pred realizacijo. Pa me zanima, a boste to nadaljevali ali bomo spet iskali način, kako bi, da ne bi, oziroma ali je to samo odločitev Darsa.   Poleg tega me zanima tudi, kdaj bo dokončana popolna nadgradnja oziroma posodobitev železniške proge, ker vidimo, da na težjih odsekih, morajo na pomoč priskočiti stare dizelske lokomotive, in to je po žledu v naših krajih, veste koliko je to glasno postalo, zdaj ko ni več dreves, da bi vsaj malo zadušila ta zvok. In tudi po postavitvi protihrupnih ograj na avtocesti se je ta zvok samo še bolj okrepil in preusmeril v druge dele mest oziroma druge dele naselij.   Tako da vse skupaj je na prvi pogled, ja seveda je zelo všečno, zelo optimistično, in kot ministru, če bi jaz bil na vašem mestu, seveda bi bil zadovoljen, bi dobil        več sredstev kot prejšnja leta. Ampak še vedno ostaja vprašanje, koliko so ta sredstva realna. Ker ne vemo niti, kaj bo jutri, kaj pa šele, kaj bo čez eno leto ali pa čez dve leti. Na prihodkovni strani sicer je optimizem, ampak primanjkljaj se bo pa tudi v naslednjih letih še bolj ustvarjal in tudi intenziviral, ker se, ne glede na to, da se bo strukturno, torej v razmerju z BDP-jem zmanjševal, bo nominalno še vedno ogromen, tako da …   V bistvu, dve konkretni vprašanji sem imel, na ostalo pa, če želite, bi prosil tudi komentar. Hvala lepa.       PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ja, hvala tudi vam.   Zaključujemo ta prvi sklop. Tako ministru za okolje kot državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo imata s sabo svoje sodelavce, tako da imajo vsi možnost odgovarjati, da bomo dobili čim bolj kvalitetne odgovore. Prvi je prijavljen mag. Andrej Vizjak.     MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, spoštovani poslanec, Pavšič, tako kot tudi poslanec Rajh.   Poglejte, proračun, kompleten, je načrtovan tako kot vsako leto na podlagi podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj njegovih napovedi in informacij, ki jih imamo v trenutku načrtovanja. Zdaj, seveda je vlada imela vseskozi v vidu tudi drugačen morebitni pristop. Morebiti takšen pristop, kot je bil leta 2008 oziroma 2009 oziroma tudi 2012, kasneje. Lahko bi kot leta 2012 pravzaprav potegnili uzde, zategnili pas, znižali odhodke vsepovsod, šli v neko radikalno varčevanje, vendar smo ocenili, da ta pristop v danih razmerah ni dober in ni optimalen, temveč je pomemben pristop, kot smo ga ubrali. To se pravi pristop, kako s finančnimi sredstvi ohranjati delovna mesta, kako pomagati gospodarstvu, da prebrodi krizo, povezano z epidemijo, in kako spodbuditi gospodarsko aktivnost z naložbami, zlasti naložbami, ki v slovenskem gospodarstvu pomenijo dvig aktivnosti, gospodarske aktivnosti, rast in potem okrevanje.   Zdaj, seveda mi smo dolžni tudi v skladu s Poslovnikom predložiti proračunske dokumente v obravnavo v parlamentu in to smo storili v predpisanih rokih. Seveda ima pa ta proračun, kot tudi napovedi za naprej, določena tveganja. In ta tveganja so izpostavili in so na mestu. Mi se vsi, danes ga ni med nami jasnovidca, ki bi lahko povedal, kakšne bodo razsežnosti te covid krize v nadaljevanju. Kdaj bo cepivo, kdaj bomo lahko zadihali mirneje. To so tveganja. Upravičeno opozarjate na njih, in res je, upravičeno je tudi proračun izpostavljen tem tveganjem. Vendar v danem trenutku te zadeve niso optimistične, te zadeve so realistično načrtovane in pomenijo hkrati tudi ta razvojni moment, ki ga v krizi gospodarstvo še kako potrebuje. Pa ne samo gospodarstvo, tudi ljudje, pomembna naložba tega proračuna je tudi v ljudi, tako tiste, ki nimajo dela zaradi panog, ki so v lockdownu še danes, kot tudi nekaterih podsistemov te družbe.  Zato menim, da je seveda s strani opozicije zelo kredibilno opozarjati na ta tveganja. Ta tveganja dejansko tudi obstajajo, vendar bomo storili v vladi vse, da preprečimo, da pride do teh negativnih posledic in zato načrtujemo tudi takšno porabo. Še posebej zato, ker nam je na podlagi zelo dobre izpogajane evropske malhe za izhod iz krize dana ta možnost, da načrtujemo tudi naložbe, nekatere, ki so morebiti čakale in niso bile toliko pokrite doslej, sedaj pa je možnost, da tudi kaj postorimo.   In zelo pomembna naložba je v vodno infrastrukturo oziroma tudi v vire zdrave pitne vode. Jaz se še kako pomembno, zavedam pomena ustavne zaveze pravice do zdrave pitne vode, in to velja za vse državljane te države, tudi za prebivalce Anhovega. Zdaj seveda ta težava z vodnim virom v Anhovem je izbruhnila po predložitvi proračuna v ta Državni zbor in po sprejetju na vladi in         je še kako Ministrstvo za okolje in prostor poklicano to reševati. Tam, kolikor sem seznanjen, je prišlo do defekta, ki je potem odprl celo kopico vprašanj, problemov in seveda tudi nujnosti po ukrepanju. V petek bo v tem Državnem zboru nujna seja na to temo in takrat bo tudi možnost podrobneje govoriti o tem. Gotovo pa velja podčrtati eno. Ministrstvo za okolje in prostor bo v primeru potreb priskočilo pri novem vodnem viru na pomoč prebivalcem Anhovega in to, kar se da hitro, učinkovito, tako da tu ni nobenega vprašanja volje, tudi ni vprašanja sredstev, kajti za to se morajo najti sredstva, je pa seveda potrebno celo kopico predhodnih vprašanj rešiti, preden to naredimo, in to bomo intenzivno tudi počeli.   Zdaj, poslanec Rajh je izpostavil nekaj še v smislu učinkovite rabe energije. Zdaj moram poudariti, da to sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, ne pod Ministrstvo za okolje, se pravi obnovljivi viri in učinkovita raba je tam in bo verjetno moj oziroma državni sekretar to pojasnil.   Zdaj, poslanec Cigler je opozoril na odlagališče Bukovžlak, kdaj bo ta zadeva končana, in širše, na sanacijo Celjske kotline, pa tudi na vrtce, ki so tudi v Celjski kotlini. Zdaj, sanacija odlagališča Bukovžlak mora biti končana v prihodnjem letu, to se pravi v letu 2021, po sodbi Evropske unije. Investicija je ocenjena cca na pet milijonov evrov in del stroškov višine 1,3 milijona evrov bo na podlagi podpisanega sporazuma krila Cinkarna Celje. Izdelan je tudi že idejni projekt. Po zaključku sanacije bo možno tudi del saniranega območja odprodati, saj je več kot polovica parcel v lasti države. Tako da sredstva so trenutno načrtovana za sanacijo odlagališča Bukovžlak v okviru projekta sanacija Celjske kotline, in sicer v letu 2021 v višini 3,2 milijona evrov in v letu 2022 še 0,7 milijona evrov.   Kar se tiče sanacij vrtcev v Celjski kotlini, so v letošnjem letu namenjena sredstva za izdelavo projekta za izvedbo. Mimogrede, dva vrtca sta že sanirana in sta bila tudi namenu predana letošnje leto, sem pri tem tudi sodeloval. To se pravi, dokončanje projektne dokumentacije je predvideno v letu 2021 in takrat so tudi predvidena sredstva v višini 0,9 milijona evrov v prihodnjem letu in v letu 2022 še 0,6 milijona evrov za nadaljnje sanacije zemljine teh celjskih vrtcev. Seveda bomo v Celjski kotlini nadaljevali s sanacijo tam, kjer se seveda izrazito kaže potreba. Zdaj omenjam ta dva projekta.   Izpostavljeno je bilo tudi odlagališče Ležen v Šaleški dolini. Investicija bo predvidoma se začela prihodnje leto. Sredstva so tudi načrtovana v višini, kot je danes možno oceniti potrebno po tem, skratka projekt že teče, se je že začel tudi na podlagi amandmaja na proračun poslanca Slovenske demokratske stranke na proračun za leto 2020, ki je trenutno tudi veljavni proračun, zato ta projekt teče in se bo nadaljeval, se pravi, v prihodnje leto tudi s konkretno sanacijo.   Zdaj, jaz upam, da sem odgovoril na vprašanja vseh treh poslancev, ker nekatera so bila bolj širša, nekatera so bila pa bolj specifična kot ta, ki sem jih pravkar zaključil. Torej, toliko z moje strani zaenkrat. Hvala.
Hvala tudi vam, spoštovani minister.   Še besedo državni sekretar Aleš Mihelič. Izvolite.     ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo.   Minister Vizjak je že naredil zelo lep uvod, kaj je naš namen tega, da namenjamo več sredstev. Jaz bi lahko dodal oziroma poudaril zgolj še ta vidik. Skratka, s povečanimi sredstvi ne gre zgolj za to, da delamo več projektov, gre tudi za to, da delamo prave projekte, jih delamo racionalno in učinkovito.   Iz tega stališča, ko gre za krepitev gospodarstva, ne gre samo, da vzpodbujamo gradbeni sektor oziroma izvedbeni sektor projektov na našem področju, gre predvsem        za to, da skrbimo za razvoj energetskega sektorja in da skrbimo za razvoj logističnega sektorja.   Pa bi šel kar po vrsti. Gospod Rajh prvo. In sicer, kako proračun upošteva preventivne zdravstvene zaščitne ukrepe. Že v začetku leta, ko smo bili priča tistemu prvemu močnemu valu in odziv vlade takrat z učinkovitimi ukrepi, smo se uspeli pri izvedbi projektov na Ministrstvu za infrastrukturo kontinuirano temu upreti na način, da so gradbišča potekala nemoteno z, bom rekel, enakim postopkom, z upoštevanjem seveda vseh varnostnih mehanizmov. Skratka, brez nekih okužb in ostalih nevšečnosti na gradbiščih.   Kar se tiče energetskih sanacij, posameznega primera ne poznam, gre za razpise, na katere se morajo lokalne skupnosti prijaviti. Bi želel poudariti to, da se s proračunom seveda zvišuje tako udeležba države kot tudi udeležba s strani EU sredstev.   Vsekakor smo ponosni na projekt, da smo upokojencem v letošnjem letu lahko omogočili dejansko tudi v praksi, da se vozijo brezplačno. Seveda, vozijo se brezplačno, in za to so potrebni, je potrebno vire zagotoviti drugje. Ne govorimo o tem, da je to kakorkoli narobe. Prav je, in pravilno je tudi, da smo zadevo izvedli, je pa potrebno seveda v proračunu, ali pa kje drugje, zagotoviti ta manko sredstev. In to sedaj v naslednjih proračunih zagotavljamo, tako da bomo to storitev lahko izvajali tudi v bodoče.   Kar se tiče potniškega prometa. Prav tako so predvidena sredstva, tako zaščitna sredstva kot tudi za financiranje v obliki strožjih zdravstvenih oziroma preventivnih ukrepov.   Letalski promet. Tukaj skupno z Ministrstvom za gospodarstvo skrbno bdimo nad stanjem, ki se dogaja. Ne gre za problem Slovenije, letalski sektor je utrpel velike posledice na evropskem in tudi širšem prostoru. In tukaj nismo sami, kjer rešujemo, trenutno rešujemo v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo. Poskušamo najti izzive oziroma rešitve na te izzive, ki so nam trenutno dani. Preučujemo vse ustrezne možnosti in tukaj je tudi Ministrstvo za gospodarstvo, mislim, da je v proračunu tudi podalo ustrezne postavke.   Ko gre za cestno infrastrukturo. Zavedamo se manka, ki je bil v preteklih letih. Želimo ta trend, ki pa ne bo v enem ali dveh letih, zagotovil ustrezne kakovosti cestnih povezav, potrebna bo kontinuiteta, torej tako kot 2021 in 2022 upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Letos mislim, da smo na številki 49 % vseh državnih cest je v zelo slabem stanju. Ne bomo tega rešili v dveh letih, potrebno bo veliko več. Vendar nekako je treba najti en ustrezen kompromis med odhodki in pa vlaganjem v infrastrukturo.   Trasa Ljubljana-Kranj-Jesenice ste izpostavili, da gre za en manjši odsek. Gre za dva večja odseka, ki bosta skupaj skoraj 100 milijonov evrov. Torej Kranj-Podnart, Podnart-Lesce-Bled. Torej, izvajala se bosta oba odseka in to v istem, v istem času železniške zapore, kot bo tudi prenova železniškega predora, tako da bo tudi ta strošek predstavljal nekakšen istočasen in bo predstavljal prihranek.   Kolesarske povezave, projektira se, mislim, da če imam prav v spominu, približno petsto kilometrov kolesarskih povezav. Res je, na žalost smo v velikem zaostanku. Če bi bile zadeve sprojektirane in na mizi, bi številne lahko izvedli tudi prej. Po drugi strani pa se zavedamo tudi omejenih sredstev in bo terjalo daljše časovno obdobje, da bomo vse skupaj izvedli, so pa v proračunu že sedaj zajete številne izmed njih.   Upam, da sem tole zdaj vse, pa me popravite, če kaj, pa bom še naknadno pojasnil. Gospod Pavšič, problem velikega proračuna, res je, po eni strani, vendar, ko smo, pa če se navežem na vaše četrto izhodišče, da pa ni notri večjih projektov.        Težko je oboje. Številne večje projekte imeti in majhen proračun. Jaz upam, da smo uspeli zagotoviti nek kompromis med tem, da imamo razvojno naravnan, a vseeno premišljen proračun. Iz tega stališča je nekaj večjih projektov, kot sem že omenil med drugim Kranj, med Kranjem in Kranj-Lesce. Prav tako se projektira in pripravlja, da bo šlo v izvedbo tudi številni projekti na primorski železniški povezavi in pa številne železniške povezave, ki sem jih že v uvodu naštel.  Ali je proračun realen in izvedljiv – mi ko smo preverjali in pa dimenzionirali naš proračun, smo ga gledali iz večih aspektov. Da ne bo povzročal negativnih posledic na ponudbo in povpraševanje na trgu, da ne bo bistveno vplival na cene, da ga bo gradbena stroka in pa vsi izvedbeni akterji, da ga bodo lahko izvedli. Da bodo izvedljivi tudi ob ustreznih varnostnih mehanizmih, ki jim bomo najbrž priča že v kratkem času. Glede na število okužb, kjer smo in menimo, da je proračun realen in izvedljiv.   Težko, sicer malo težje odgovorim na vprašanje kako bomo zagotavljali, da ne bodo javne finance odhajali iz države. Kakor sem si zabeležil to, težko komentiram pač. Zakon o javnem naročanju je, kakršen je. tukaj absolutno si lahko le želimo, da bo čim več izvajalcev tudi iz slovenske strani. Vemo in verjamemo, da so naši izvajalci kakovostni, učinkoviti in s tem, ko so učinkoviti, so tudi konkurenčni. Jaz nekako ne dvomim, da bodo težko prihajali tujci, ki bodo še cenejši od naših domačih. Zagotovo pa ne ugodnejši in kvalitetnejši.  Kdaj bo realiziran severni izvoz na primorski avtocesti, če se to nanaša tudi na zgodbo Postojna-Jelšane, bo tukaj kolega /nerazumljivo/ v nadaljevanju lahko podal kakšno – ne? Okej, potem vas bom pa prosil, če boste mogoče omenili za kaj gre, pa vam z veseljem v nadaljevanju odgovorimo. Če sem kaj pozabil, me pa prosim dopolnite.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ja, hvala tudi vam.  Kolega Robert Pavšič, izvolite.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala.  Jaz bi samo repliciral. Mislim, da me gospod Mihelič ni dobro razumel, ko sem govoril o pomanjkanju vizije večih projektov. Nisem vam očital tega, da bi jih pravzaprav z večjim proračunom morali izvajati, ampak ne vidim v proračunu niti nastavkov nekih večjih projektov, priprav dokumentacije, recimo obroča okoli Ljubljane, avtoceste Postojna-Jelšane, ker vsi vemo, da priprava dokumentacije traja lahko tudi 10 let. To sem imel v mislih. In ko govorite o EU sredstvih, pa vas lepo prosim, to nenehno ponavljanje ne pelje nikamor. Vi boste nekaj govorili, mi bomo trdili nekaj drugega. Dajmo enkrat povedati koliko bo vplačano, koliko bomo dobili nazaj in to razliko oziroma ta sredstva razdeliti na časovno obdobje v katerem bodo ta sredstva pripadala Sloveniji. Potem pa bo to lahko realno. Ker danes se hvali, da je 10,5 milijard prišlo iz Evrope v Slovenijo. Ni pošteno od vas, pa sami veste, da to tudi ni res. Ker če bi bilo to res, potem bi dejansko mi bili brez primanjkljaja.  Samo še dopolnitev vprašanja; severni izvoz na avtocesti v Postojni ni nič povezan z avtocesto Postojna oziroma Postojna-Jelšane, ampak bi zelo razbremenil promet, sploh v turistični sezoni skozi Postojno, ker vemo vsi, da nekaj jih pride si pogledati Postojnsko jamo. Večina, velika večina pa gre naprej proti Reki po trasi oziroma po cesti, ki naj bi jo razbremenila avtocesta Postojna-Jelšane.  Za gospoda Vizjaka pa tudi, proračun – jaz govorim, da je optimističen, vi govorite, da je realen, ker je pripravljen na oceni Umarja. Samo moramo pa še eno razliko poznati. Ene Vlade je vezalo fiskalno pravilo, druge Vlade pa ga ne veže. In daleč od tega, da v Listi Marjana Šarca zagovarjamo varčevanje v tem trenutku. Ampak še bolj od tega pa ne podpiramo brezglavega trošenja in se opravičujem, to opravičilo boste pa morali si še, ne opravičilo – to zaupanje pa si boste morali še zaslužiti. Ker kar zdajle spremljamo, nam ne daje nekega posebnega optimizma. Torej je ta vaš proračunski         realizem zasnovan na zadolževanju, v torej realno zadolževanje. Pa še eno stvar vas pa moram popravit, problem v Anhovem ne izhaja po vložitvi proračunskih dokumentov, ta problem se vleče že kar nekaj časa. Mislim, da smo imeli že spomladi prvo sejo na to temo, tako da bo potrebno resnično hitro pristopit, ampak to verjamem, da bomo obdelali v petek, ko bomo imeli tudi več časa, pa bo tematska seja nato tudi izvedena.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.  Še ena replika, mag. Andrej Rajh.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako, tudi jaz sem bil napačno razumljen. V Stranki SAB nikakor nismo proti temu, da se država, zato da pomaga ljudem v teh kriznih časih, zadolži. Zmeraj pa ponavljamo, da je odgovornost na vladi, da bo ta sredstva, ki so, ali pa ta dolg, ki bo nastal zaradi tega, ker se ljudem pomaga, porabljena pametno, učinkovito, pregledno in transparentno in da bo potem po tej rekordni zadolžitvi sledila gospodarska rast, tako kot je to bilo leta 2013, ko je sledila 7-letna gospodarska rast. Samo to opozarjamo. In ravno v tej luči, se bom tudi navezal na kolega Pavšiča, si želimo, da se bodo sredstva porabila pregledno in transparentno. In tudi zaradi tega smo v Stranki SAB predlagali ustanovitev posebnega Covid torej proračunskega sklada, kjer bi se vsa ta sredstva, ki so zdaj tudi nedefinirana v zdajšnjem proračuni in prihodnjem proračunu, kontrolirala in nad tem vršil tudi neodvisni parlamentarni nadzor, tako kot je predlagala Evropska komisija. In tu bi želel opozoriti, da nobena parlamentarna stranka našega predloga Stranke SAB ni podprla. In ko govorimo o politični odgovornosti za neracionalno trošenje sredstev, je v bistvu zelo jasna, je na vseh poslancih, ki našega predloga niso podprli.   Druga zadeva, bi se tudi rad odzval na besede spoštovanega državnega sekretarja, pač, da je potrebno pač investicije načrtovati v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Tu bi samo želel opozoriti, da smo v Stranki SAB predlagali ustanovitev infrastrukturnega sklada, ki bi se polnil z 2 odstotnima točkama DDV, pa je to bilo zavrnjeno. Danes bi se v tem skladu lahko že izvajala, torej nabirala sredstva in na podlagi teh akumuliranih sredstev izvajale infrastrukturne investicije, med drugim tudi v zahodno obvoznico, blejsko obvoznico, ljubljansko obvoznico, obvoznico Murska Sobota, tudi gradnja severnega kranjskega priključka na avtocesto in še kakšen projekt več. Tako da v bistvu, ko govorimo o teh sredstvih, da jih ni dovolj, smo v Stranki SAB predlagali rešitev, ki od drugih poslanskih skupin, predvsem koalicijskih ni dobila nikakršne podpore.
Hvala.  Še za odgovore v tem sklopu mag. Andrej Vizjak.
Andreja Bizjak
Glejte, spoštovani poslanci.  Če mislite, da gre v tem proračunu za brezglavo trošenje, tako kot sem slišal poslanca, naj pove, kateri projekt je odveč in ga naj utemelji, zakaj je odveč. In bomo o tem razmislili, da ga damo ven. Mislim, lahko je tako na splošno. Po drugi strani se pa predlaga verjetno še nove in nove posodobitve, še posebej lokalne infrastrukture, zlasti tam, od koder poslanci prihajate. Jaz sem bil 4 mandate poslanec, vem, kako to gre, in tudi v glavnem opozicijski. Tako da, ne vem, jaz le mislim, da je ta proračun pravzaprav ena reakcija. In mimogrede, kar se fiskalnega pravila tiče, bo šel tudi čez vse potrebne inštitucije, kot je tudi Fiskalni svet. In kar se tiče odklonov od fiskalnega pravila, jih take izredne razmere, kot je ta Covid situacija v Evropi in v svetu, upravičujejo. Zdaj je samo odločitev na nas, ali lahko s temi ukrepi, ki jih tudi vlada sprejema, blažimo širjenje te epidemije in hkrati zmanjšujemo učinek te epidemije na življenje ljudi in seveda še posebej funkcioniranje gospodarstva in         prilive v proračun in kako pomaga z odlivi iz proračuna, da ima tudi gospodarstvo kisik in energijo za ustvarjanje dodane vrednosti in ohranjanje delovnih mest. Kajti od tega je odvisno potem, koliko bo prilivov, in posledično, kako hitro bo okrevanje. Tako da v vladi smo se s tem veliko ukvarjali. Tudi sam kot član vlade sem precej sodeloval pri tem, in moram vam povedati, da menim, da je ta proračun seveda narejen na predpostavki številk Urada za makroekonomske odnose in razvoj in na podlagi zmernega obvladovanja covid krize v prihodnje. Zato pa vlada tudi sprejema ukrepe za obvladovanje te krize in zdaj smo že kar, pravzaprav, zelo blizu tistih rdečih ukrepov, ker nam številke naraščajo, in javno so tudi objavljeni nadaljnji ukrepi, ki jih načrtuje vlada. Del teh ukrepov bo prizadel gospodarstvo. Upamo pa, da ne v tolikšni meri, da bi ogrozil ali pa bistveno ogrozil, no, bolje rečeno, bistveno ogrozil ta proračun za prihodnje leto.   Zdaj, kar se Anhovega tiče. Res je. Anhovo je bilo na tapeti že ničkolikokrat, ampak bolj ali manj zaradi emisij in imisij, skratka, zaradi ozračja, ne pa toliko zaradi vodnega vira. Ta vodni vir je sedaj prišel na plan zaradi okvare na sistemu in posledično kaosu, ki ga je tam upravljavec z vodovodom doživel zaradi seveda vsega tega, in ki je odprlo celo kopico nekih vprašanj, ki ste jih izpostavili uvodoma. Gotovo pričakujemo, da bo tudi diskusija v parlamentu pripomogla k nekim dobrim zaključkom. Na ministrstvu, pa še enkrat poudarjam, si bomo prizadevali, da sleherni prebivalec Republike Slovenije, tudi prebivalci Anhovega in tudi prebivalci obale, dobijo vir zdrave pitne vode. Za to smo pripravljeni in imamo na voljo tudi sredstva.     PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.   Predvidevam, da je kolega Pavšič bil narobe razumljen, napačno.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Okej, ne, saj bo šlo v treh minutah. Najlepša hvala.   Brezglavo trošenje. Jaz ga nisem očital vam osebno, ne Ministrstvu za infrastrukturo, ampak če ste pa že izzvali, pa gremo. V 12 mesecih, ker proračun je za 12 mesecev, 4,2 milijardi primanjkljaja. To je 4 tisoč dvesto milijonov. Virus ne more biti opravičilo za vse to. Se opravičujem. A so bile recimo vse nabave zaščitne in medicinske opreme racionalne, pravilne, zakonite? Jaz trdim, da ne. A je ta trenutek vložek 780 milijonov evrov v nabavo orožja smiseln? Ta trenutek ne, drugače ga seveda tudi jaz zagovarjam, da je potrebno vojsko opremljati. In ali so med vašimi projekti tudi kakšni neracionalni? Zagotovo, ker že danes vemo, da se bo najbolj zapletalo ravno pri sektorju, iz katerega vi osebno prihajate, in to je izgradnja novih hidroelektrarn na Savi.   Tako da ne mi prosim govoriti, kako zdaj, ker smo mi opozicijski poslanci, samo nagajamo. Mi vas samo opozarjamo, ker spremenili ne bomo nič. Ker če lahko spremenimo, dajte zdaj umakniti vse projekte izgradnje hidroelektrarn na Savi. Ta trenutek jih umaknite pa vam bom verjel.
Še … Minister Vizjak.     MAG. ANDREJ VIZJAK: Seveda, poslanec tu provocira z nekimi hidroelektrarnami, ki jih v Republiki Slovenija financira energetika. Energetika pripravlja dokumentacijo. Tamle imate gospoda Rajha, ki to zelo dobro pozna, vam bo to razložil.
Še boste na ta sklop, državni sekretar Aleš Mihelič kaj odgovorili?     ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa.   Ja, mislim, da ko smo prej, gospod Pavšič je omenil, kar se tiče novega izvoza, jaz mislim, da je dejansko to povezano, glede na to, da bo po istem koridorju eno in drugo, pa bi prosil, če iz čisto iz strokovne v detajle kolega, če dovolite, da vam kolega Willenpart to obrazloži.
Izvolite.
Tomaž Willenpart
Hvala lepa za besedo.   Zelo na kratko. Govorite o priključku v višini Ravbar komande. Vendar hkrati moramo vedeti, da imamo obstoječi priključek,         predlog priključka hitre ceste Postojna-Jelšane in predlog priključka obvoznica pri Prestranek-Pivka. Torej govorimo o štirih priključkih na dobrih dveh kilometrih in to seveda ne gre. Bo tu potrebno sprejeti odločitve vezano predvsem na Postojna-Jelšane, da se bomo lahko potem, stroka odločila naprej. Vsak posebej pa žal ne gre.
Še ena replika, kolega Željko Cigler.     ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa. Prosim, če jemljete tole kot mojo razpravo, ker bi rad še zraven povedal, odziv na ministra.   Najprej moram reči, da sem zelo zadovoljen, da se minister udeležuje našega odbora in sestankov v Državnem zboru, kjer smo zelo kritični bili do ministra za zdravje, ker ministra praktično ni več, ne vemo, a je še živ, v Državni zbor ne hodi več na odbore.   Drugo bi pa tole rad rekel, da ste dosti vsebinsko mi odgovarjali oziroma vsaj tisto, kar sem jaz postavil, se za to zahvaljujem. Še posebej, ko ste govorili o potencialnih ekoloških bombah, kot jaz temu pravim, ko ste govorili o Ležnju, kjer sem ga jaz povezal z Gabrkami in ugotovitvami prvega ministra za okolje in prostor v Janševi vladi, v prvi Janševi vladi, ki je posebej opozarjal na huda pogrezanja, pa ste to malo preslišali, dobro je, ampak to ni danes problem.   Drugič, odgovorili ste mi za Celje, hvala lepa. Sanirajo se vrtci, vem, in dva je Celje uredilo, za naprej do deset jih sanira ministrstvo in ste mi tudi zraven odgovorili, da se bo saniralo odlagališče nevarnih odpadkov v Bukovžlaku, hkrati pa, če sem osebno vas, če sem vas razumel pravilno, se zavedate, da je ta kotlina zelo onesnažena in da mora podobno kot Mežiška, zgornja Mežiška, tudi ta dobiti sanacijski poseg države. Hvala.   Kar se tiče pa Anhovega, bi pa rad to povedal, februarja, kot so mi kolegi že, in kolegice pred mano govorili, je bila seja Odbora za zdravje, kjer smo ugotavljali obupne pogoje, v katerih ti ljudje živijo. Eno je voda, drugo je merjenje izpustov, zlasti TM-delcev, nihče pa se ne dotika, in na to zdaj opozarjajo, da je hkrati izhajajo iz izpuhov Cementarna Anhovo še posebej živo srebro in druge kancerogene snovi, ki jih je treba meriti permanentno skozi celo leto, in v kolikor te stvari presegajo dogovorjene meje, ki so, ki morajo biti pa v državi postavljene tako za sežigalnice kot sosežigalnice, pa takšne industrije morajo ustaviti svoje obratovanje. Tako kot je bilo to dogodeno v Lafarge v Trbovljah, to samo pripombo zraven dam.   Hvala.
Hvala tudi vam.   Zaključujemo prvi del, prvi sklop vprašanj. Prehajamo na drugi sklop. Prva je k besedi prijavljena kolegica Janja Sluga.     JANJA SLUGA (PS SMC): Ja, hvala lepa.   Moram reči, da kar, v bistvu je kar zahtevna naloga se javiti na tem odboru pri obravnavi dveh proračunov, ki sta po svojih vsebinah za nas poslance v našem lokalnem okolju tako zelo pomembna. Po drugi strani pa tudi tako zelo obsežna, da v resnici bi rabili po moje za vsakega ene dva dni, da bi prav lahko čisto vse stvari izpostavili.   Je pa dejstvo, tako kot je bilo že danes rečeno, če se najprej posvetim infrastrukturi, da seveda je bil bistven preskok po dolgih letih nevlaganj, bom rekla, v, ne samo v izgradnjo cest, ampak predvsem v obnovo dotrajanih cest, narejen, kot ste rekli, državni sekretar, v letu 2018, in moram reči, da se seveda ti premiki po zdaj dveh, treh letih bistveno poznajo in jih lahko tudi z veseljem opažamo na terenu. Zato je toliko bolj spodbudno, ko beremo te številke v proračunu, seveda z mislijo vsi skupaj in z nekim pričakovanjem, da se bodo zadeve tudi v tej smeri nadaljevale in da nekako po koncu teh proračunov tudi vsi skupaj, ne samo mi, ampak tudi ljudje na terenu lahko potem vidijo rezultate tega in so, vsaj kar se tega tiče, seveda potem zadovoljni.   Jaz moram reči, da zagotovo je razprava v tej hiši na posameznih odborih, pa tudi potem na plenarnih sejah pomembna. Prav je, da se pogovarjamo, prav je, da si povemo, prav je, da si izmenjamo različna mnenja, mnogokrat tudi sprejmemo bistvene odločitve, ki so potem pomembne za nadaljnjo pot po posameznih resorjih naprej. Ampak še pomembneje je pa, kako smo se sposobni izven te hiše še med sabo pogovarjati, če         veste, kaj s tem mislim. Torej, ko se pojavi posamezen problem, kako smo sposobni poslanci in ministrstva sodelovati, kako smo se sposobni povezati, koliko imamo posluha drug za drugega, za možnosti izvedbe in težave na terenu. In jaz lahko tu glede na šestletne izkušnje, sedemletne, že zdaj z obema ministrstvoma, pa tudi z direkcijo, ki je danes tu prisotna, lahko samo pohvalim to naše sodelovanje. Se zahvalim za ves trud in za vse rezultate, ki so bili doseženi do zdaj, in seveda prosim za takšen trud in sodelovanje tudi naprej.  Začela bom, kot sem rekla, pri infrastrukturi, ker so to vendar tiste stvari, ki so za ljudi na terenu izjemno pomembne. Imam nekaj vprašanj, imam nekaj komentarjev, pa grem zdaj po vrsti in upam, da ne bom preveč zmedeno spraševala.   Najprej križišče Partizanska cesta in most čez Savinjo v Celju. Mi smo kar nekaj časa nazaj imeli en terenski ogled tega križišča. Gre za eno zelo nepregledno križišče, ki je obremenjeno ravno zaradi te svoje nepreglednosti z velikim številom prometnih nesreč, ki se sicer v večini primerov končajo z materialno škodo, pa vendar. Takrat je obstajal en dogovor med ministrstvom, direkcijo, mestno občino in tako dalje, da se pristopi k rekonstrukciji tega križišča, kjer bi naj roko sodelovanja ponudila mestni občini tudi država. Pa me zanima, ali se na tem področju v zvezi u ureditvijo tega križišča stvari pomikajo naprej, kot je bilo dogovorjeno, in kako daleč so.  Če se premaknem naprej. Mi smo s tem sodelovanjem, kot sem ga omenila, tudi uspeli postaviti ograjo, ki varuje bližnje osnovnošolce v osnovni šoli na Polulah. In naslednji korak takrat je tudi bil ob tem istem obisku dogovorjen za konstrukcijo krožišča na Polulah. To je krožišče, o katerem se že zelo dolgo govori, kjer obstaja neko soglasje, da je to pomembno, kjer pa obstajajo neki tehnični zadržki, kako hitro in kako učinkovito se zadeva lahko izvede. Pa me tudi tu zanima, kako daleč je zadeva, ali se kaj premika, kakšna bi bila morebitna časovnica.   Moram povedati, da bi na tem mestu opozorila – vem, sem dobila že nekatere odgovore, da se v resnici zadeve premikajo, pa vendar, lokalno prebivalstvo je mogoče malo zaskrbljeno. Veste vsi, da se je zdaj kar nekaj let nadgrajevala železniška proga Celje-Laško-Zidani most, kar je bilo izjemno pomembno, je pa ob tem velika obremenitev lokalnih cest s tovornim prometom, z delovnimi stroji in tako dalje. In predvsem iz centra mesta Celje dobivam opozorila, da ljudi skrbi, ker je po teh posegih ostala uničena okoliška infrastruktura, da jih skrbi, da se ta infrastruktura ne bo sanirala v prvotno stanje, kot je bilo prej. Jaz sem nekaj vprašanj že naslovila v preteklosti na ministrstvo, ne sicer zdaj pod tem vodstvom, še pod prejšnjim. Dobila sem takrat zadovoljive odgovore, pa bi vendar rada izvedela, ali ste še naprej pozorni na to, da se bodo zaveze do lokalne skupnosti, do lokalnih prebivalcev, torej, da se infrastruktura vzdržuje oziroma spravi nazaj v predhodno stanje, kot je bilo pred to nadgradnjo, da se za to tudi poskrbi.  Imam še eno vprašanje. Mislim, da je zdaj tega že dve ali pa tri leta, ko smo z velikim trudom in v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve na relaciji Celje-Laško postavili dodatno prometno signalizacijo, ki strožje prepoveduje tovorni promet, govorim o tranzitu, tranzitnem tovornem prometu, ki močno obremenjuje mesto Celje, se pravi, mariborsko cesto, kjer se zaradi tega pojavlja tudi zelo visoka onesnaženost, gneča na cestah in tudi posledično uničena prometna         infrastruktura. Rada bi opozorila, da gre za relacijo, ki je tudi z vidika najšibkejših udeležencev v prometu izjemno problematična. Gre za relacijo, kjer na določenih odsekih še ni vzpostavljenih površin za pešce in kolesarskih poti in s tega vidika je to izjemno nevaren odsek ceste, z velikim številom prometnih nesreč, z 18 tisoč dnevno prometa na tej relaciji, z večjim številom smrtnih žrtev na tej relaciji in tako dalje. Torej, od postavitve te signalizacije dalje je bilo dogovorjeno, da se poleg dveh površin za obravnavo kršiteljev tranzita tovornega prometa nadaljuje z vzpostavitvijo teh površin tudi naprej. Torej, mi smo takrat uspeli vzpostaviti dve taki površini med Celjem in Laškim, dogovorjeno pa je bilo, da se nadaljuje tudi proti Zidanemu mostu, Radečam in Krškemu, kjer je bil enak problem. Pa me zanima, kako daleč so dogovori tudi s Postajo prometne policije Celje, ki je predlagala lokacije za vzpostavitev teh površin.   Še vprašanje za direkcijo. Gre za en zelo kompliciran projekt, bom rekla, tistega manjkajočega dela kolesarske poti in površine za pešce med križiščem v Košnici, ki je bilo v zadnjih letih na novo rekonstruirano in urejeno, za kar se še enkrat zahvaljujem, vendar pa manjka še ta delček od križišča Košnica do Tremerjev, kjer še ni pločnika in kolesarske steze. Mi smo zelo uspešno že imeli več sestankov na to temo. Nazadnje je bila dilema glede geološke raziskanosti tiste brežine. Vem, da je to zelo velik poseg, vem, da je to zelo drag poseg, pa vendar, kako daleč smo s tem projektom v tem trenutku.  Pa še vprašanje glede enega večjega projekta. Mi se ves čas pogovarjamo o severnem delu tretje razvojne osi, pogovarjamo se tudi o južnem delu tretje razvojne osi. Je pa zdaj vsa ta problematika, ki jo naštevam, seveda vezana na srednji del tretje razvojne osi, in verjetno veste, kaj bo sledilo. Moje vprašanje: Kako hitro lahko pričakujemo ali pa sprožimo aktivnosti, da se začne urejati tudi srednji del tretje razvojne osi, govorim predvsem o obvoznici Celja. Urgentno je bilo tudi v prejšnjem mandatu dogovorjeno in potrjeno s strani Ministrstva za infrastrukturo, da se urgentno pristopi k prvemu delu te srednje razvojne osi, to je, rešiti relacijo prometa na odseku Celje-Laško. Tu gre za kratko relacijo, vendar pa izjemno nevarno, kot sem rekla, tako po številu vozil na dan, po številu smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na tej relaciji, in kar sem zdaj omenila, umanjkanju kolesarskih poti, umanjkanju površin za pešce. Jaz vem, da je prioriteta severni del, da se že dela južni del, vendar pa menim, da bi se vsaj, če tako rečem, tisti papirni del aktivnosti sočasno s tem že lahko izvajal. Gre za perečo problematiko, gre za problem ene same ceste brez obvoza, ki v primeru prometne nesreče ostaja zaprta več ur, brez možnosti obvoza za vozila urgence, za vozila policije, za vozila gasilcev. To sem že večkrat opozorila, imela sem poslanska vprašanja na to temo in bi si res želela, da - gospod Willenpart tudi pozna, tam so bile, seveda, kot običajno, civilne iniciative, in ocenjujem, da sva teh nekaj stopničk v preteklosti kar uspešno preskočila. In sem menila, da so ostale za nami, upam, da so, vendar pa menim, da bi se aktivnosti morale tudi na tem odseku pospešeno nadaljevati.   Pa bom infrastrukturo zdaj končala.         Upam, da nisem česa spustila, pomembnega, ker imam tu tako vse napisano, tako.  Potem pa, če grem na okolje in prostor. Tudi tukaj, seveda velja enako. Lahko razpravljamo na odborih, lahko govorimo na odborih, dejstvo pa je, da od teh razprav ponavadi na samem terenu ni videt zelo veliko, zato da pridemo do rezultatov na terenu, da pridemo do projektov na terenu, da se izvedejo aktivnosti, je potrebno mnogo več od tega. Pomembni so sestanki, pomembno je sodelovanje z ministrstvom, pomembni so terenski ogledi in pomembno je potem tisto, kar se seveda izvede in izvaja se.  Zdaj, moram reči, da zadnja dva ministra na tem Ministrstvu za okolje in prostor, torej minister Zajc in minister Leben, sta izkazala velik posluh za problematiko Celjske kotline, v nasprotju z njuno predhodnico in, sama vložitev zakona o sanaciji Celjske kotline je bila v resnici rezultat ne posluha in nepripravljenosti sodelovanja takratne ministrice z poslanci, z lokalno skupnostjo in tako dalje.  Nikoli ni bil cilj SMC vložiti zakon, ki bi se imenoval po njihovem poslancu. Cilj SMC je bilo doseči na terenu izvajanje ukrepov, z zakonom ali brez. In čudi me, čudi me, da lahko nekdo, ki je opravljal pomembno funkcijo v lokalni skupnosti dolga leta, ravno na tem področju, zdaj izreka očitke na ta račun. Sanacija celjskih vrtcev je rezultat prizadevanj SMC in bo to tudi še naprej. In sanacija vrtcev je bila tudi v osnutku zakona zgolj prvi korak, pričakujem korake naprej in bom zato naredila tudi vse. Torej ne samo v svojih razpravah, tudi sicer.  Jaz menim, kot sem že povedala in kot je tudi sam tekst zakona takrat bil zastavljen, žal seveda ne sprejet v tej hiši, da se razumemo, neke ukrepe po vzoru mežiške doline. Torej, po sanaciji vrtcev, tako, kot je mogoče kolega omenil, tudi ostalih vrtcev, mogoče še nekih drugih površin in tako dalje, tisto, kar pač pravi stroka, kar je tudi takrat bilo predvideno in sem vesela, da tudi minister Vizjak imate posluh za to. Sva že midva tudi bila v kontaktu glede tistih zemljin, ki so ostale po nadgradnji železniške proge in tako dalje in sem vesela, da se na te teme seveda lahko pogovarjava in da se iščejo rešitve, predvsem pa, da se kaže razumevanje, da se zadeve seveda rešijo.  Potem me veseli tudi ena druga zadeva, ki ste jo omenili, da se bodo našla dodatna sredstva tudi za sanacijo vodotokov. Vodotoki so izjemno velik problem. Neočiščenost, zaraščenost in tako dalje, ocenjujem, da z vzdrževanjem teh vodotokov, bi si prihranili marsikakšen problem, marsikakšno težavo, marsikakšno poplavo, marsikakšno zalitje kakšne hiše in tako dalje in pristop k tej problematiki je zagotovo zelo pomemben, predvsem pa je pomembna kontinuiteta. Torej, tako kot smo rekli pri samem vzdrževanju cest, če se pojavi vmes prazen prostor, ko se tega ne lotevamo, ko temu ne namenjamo zadostne pozornosti in sredstev, je seveda to nekaj, kar se potem na dolgi rok ne da več popravit in so potrebni veliki napori in velika vlaganja, da potem tako stvar nadoknadimo, zato res polagam na srce, da se tem zadevam polaga pozornost ves čas in smo pozorni na to in se ves čas ti ukrepi seveda tudi izvajajo.  Hvala lepa.
Hvala, kolegica Sluga.  Naslednji je prijavljen kolega Jože Lenart, pripravi se pa Soniboj Knežak.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gostje.  Ja, Slovenija je lačna infrastrukturnih investicij. Zaostajamo za Evropo. Sodobna infrastruktura je seveda temelj konkurenčnosti gospodarstva in pa, seveda privablja tudi tuje investicije. To nam je vsem znano, jasno. Vendar, bodimo realni, manjka nam kronično lastnih virov in to je tisti problem. Glejte, dosegamo le 88 % BDP-ja, povprečje Evropske unije, ki je glavni vir        DDV-ja, največjega davka, ki preteka v proračun. In še to, da to nihanje teh 88 % smo dosegli od zadnje krize, kjer je bilo pod 80 %, na drug strani dosegamo le 63 % dodane vrednosti povprečje Evropske unije kot virov davkov od dohodnine, davka na dobiček in prispevkov na plače, kjer se napajajo tudi zdravstvo in pa pokojnine. Če pa to primerjamo z Avstrijo smo pa še toliko in toliko bolj zadaj, dosegamo komaj dobrih 50 % BDP-ja in pa samo 45 % dodane vrednosti. In iz tega, če izhajamo potem si lahko predstavljamo kako pa naj bomo konkurenčni pri razvojnih investicijah v infrastrukturi in tudi ostalo tudi na področju zdravstva, šolstva, kajti denarja priteče v blagajne dosti, dosti manj. Investicije na tem področju so pa cenovno podobne kot pa v Avstriji ali sosednjih razvitih državah, kjer je na razpolago dosti, dosti več virov, še posebej je to problem, če gradimo investicije nekvalitetno, slabo in tudi to je pomembno, tudi poznamo, da kdaj zgradimo pa že naslednje leto potem krepko popravljamo, še posebej pa, če zgrešimo investicije v napačno smer, ki potem niso rentabilne, ampak na področju infrastrukture je seveda malo težje ugotavljati kaj je rentabilno in kaj ni. Ja, še toliko bolj je pomembno, da v teh danih razmerah ta Vlada ni zanemarila investicij kot jih je v letu 2012 v času druge vlade Janeza Janše, tudi to mislim, da je pomembno, da se omeni. Glejte, pravzaprav nadaljujete te največje investicije prejšnjih vlad. Vemo, da je predor Karavanke .. praktično na pragu z vsemi dovoljenju tudi v proračunsko sprejeto prav tako drugi tir, tudi tretja razvojna os, ki si jo jaz osebno tudi zelo želim, ker prihajam iz Koroške ima gradbeno dovoljenje, ima vsa dovoljenja, to se pravi potrebno je potem, da zadeva steče in pojutrišnjem kot sem dobil tudi vabilo bo zasajena prva lopata, upam, da ne samo za novinarje, za javnost, ampak da bodo tudi v tem tednu zabrneli stroji, to si zelo želimo. Seveda ne želimo si pa samo ljudje na teh območjih, gospodarstvo, gre za to, da v teh kriznih časih so investicije presneto pomembne za rast in oživitev gospodarstva in vsega ostalega. Ja, rekel bom tako, bom potem razložil še ostali del. Predvsem za investicije v danih razmerah, kjer smo v času krize, je upravičeno, da se zadolžujemo, to je verjetno tudi ostali svet, ekonomija je pokazala, da v teh časih je to pomembno, predvsem pa, da se investira, da se ne čaka in špara kot temu rečemo na tem področju, kajti po končani krizi potem gospodarstvo in vse ostalo lažje zaživi in to so delale tudi države, ki nas ves čas prehitevajo. Seveda pomembno je, da se investira v pravo smer, to je sigurno zelo pomembno. Ja, če pa povem zdaj to drugo področje, sem pa zelo zaskrbljen na predstavljen proračun, ki ga je tudi državna sekretarka predstavila v samem začetku oziroma vsi odbori tudi začnejo vedno za tem s temi podatki, ki jih je minister za finance in tudi predsednik Vlade dal, in sicer zgleda nekako tako. Tako letos kot naslednje leto kot potem še v letu 2012 so veliki proračunski primanjkljaji, da ne ponavljam teh številk, sumarno, to se pravi tudi z vračanjem kreditov je potem neto zadolženost v teh treh letih         (Nadaljevanje) dodatno 11 milijard. Mislim, da vemo primerjalno, mogoče se včasih niti ne zavedamo. 11 milijard je en letni proračun Republike Slovenije. To so strašno velike številke. Ne bomo sedajle govorili, ker je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, vsa ostala področja, pa jih našteval nekaj že tudi kolega pred menoj omenil, Robert Pavšič, kam se vlaga, kako se vlaga. Vemo, da vsak podjetnik, če hoče preživeti, da je konkurenčen res mora presneto premisliti kam vlaga, da potem ostane na tem trgu. To se pravi govorimo o dodatni zadolžitvi teh 11 milijard. Tale graf to zelo lepo prikazuje. V prejšnjih letih so od leta 2014 vlade skrbele predvsem za stabilnost proračuna, za stabilnost. To se pravi, da so poleg tega, da je bil vzdržen proračun uspeli, da smo uspeli tudi vrniti kar je vzel ZUJF ljudem. Pred tem smo tudi komaj uspeli v dveh letih, samo v dveh primerih, 2016 in pa potem nekoliko več v 2019 tudi nominalno znižati dolg. Ostalo nam ni uspelo, čeprav je bila zelo lepa gospodarska rast. Sedaj ta proračun, ki ga imate, ki ste ga nam predstavili, predvideva, seveda, na eni strani 11 milijard, kar pa nekako ne minister za finance, ne predsednik Vlade javnosti niste povedali, ampak ste celo rekli, da se dolg zmanjšuje, seveda rečeno na rast BDP procentualno, ampak tudi to tako malenkostno. Vendar to je tisto, kar jaz dvomim, ali bo res ta rast BDP v naslednjih dveh letih nadoknadila vse tisto oziroma prišla celo na 51 milijard 600. Lansko leto pa smo zaključili na 48 milijard. To je sedaj tista dilema. Slišali smo danes, da so številke, pa verjamem skoraj, na investicijah v infrastrukturo, okolje in prostor, da so to realne številke in tudi prav je tako. Ravno to ministrstvo verjetno ta zadolženost to opravičuje. Ostalo pa dvomim in upam, da je bilo to zadolženost usmerjana v pravo smer, da bo potem ta BDP kot pogoj, da se tudi investicije na tem ministrstvu lahko izvajajo. To je tisto, kjer želim poudariti, da mora biti to tista ključna točka in ne smemo gledati tudi na našem odboru ne, in moramo z očmi gledati tudi vse ostalo ali bo gospodarstvo res tako raslo in da bomo do leta 2025, če lahko tako rečem, dosegli dodano vrednost 60 tisoč na zaposlenega. Če bomo to dosegli, potem smo na konju, potem se nimamo česa bati. Ampak vsi vemo danes, da je ta cilj le cilj, ki si ga želimo, da pa je do leta 2025 nedosegljiv. Do leta 2030, pa je bilo že rečeno, da bi dosegli 95 % dodane vrednosti na zaposlenega na povprečje EU. Vsi držimo pesti, da to bo in vemo, da vsa realizacija vsega je odvisna od tega. In tudi če boste vi uspeli vse to izpeljati v tem obdobju, teh dveh proračunov, vsaka čast. Ampak če ostale zadeve ne bodo sledile bo slovenska družba zašla v globoko krizo. Nekaj prednosti pa bo, če bodo tudi investicije izpeljane, to pa je dejstvo, ker ste pristopili je ta vlada z SDS kot vodilno pristopila drugače kot pa v leto 2012. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Kot zadnji prijavljen v tem sklopu pa je Soniboj Knežak.
Hvala, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavniki Vlade.   Jaz bi rad izkoristil priliko za, bi rekel, za dva, tri vprašanja         (Nadaljevanje) bolj lokalno obarvana, najprej pa okrog proračuna takole. Verjetno me kot velika večina v tem Državnem zboru seveda skrbi zadolženost, ki smo jo v preteklih mesecih oziroma, ki jo še planiramo za leto 2021 in tudi še v letu 2022, ampak hkrati pa mislim, da moramo biti toliko realisti, da bomo nekako podobno sliko tudi / nerazumljivo/ pri nas, ampak povsod po, mislim da lahko rečem kar v Evropi sigurno, pa še kje drugje, ker Covid nas je dobesedno obrnil na glavo in ali hočemo ali ne, mi moramo tisto kar se mi zdi, da je dobro, menda se gospodarska aktivnost, ki je v veliki meri zastala, da poskušamo z ukrepi zmanjšati število brezposelnih in pa tisto kar pa, kar se tiče tega proračuna oziroma tudi tega ministrstva pa moram reči, da pozdravljam namero Vlade, da z obuditvijo nekih večjih, teh večjih infrastrukturnih projektov, da greste v tej krizi tudi z nekim dodatnim zagonom kar se tiče gospodarstva. To se mi zdi dober ukrep, da se ne zapiramo, da gremo tiste investicije in nenazadnje tisti velik del teh investicij na katere računate tudi v tem proračunu, seveda so vezane na neko učinkovito črpanje evropskih sredstev. Tako da, vaz vam želim pri tem, ker se niso v preteklosti izkazali kot eni boljših, da se rezultati na tem področju izboljšajo, ker v končni fazi to so skoraj, bi rekel, edina tudi razvojna sredstva, ki jih imamo v tej državi, če vemo, da bomo preko 90 % proračuna že dejansko zamrznjena.   Tisto vprašanje kar sem ga pa namenil, minister Vizjak, vi ste bili v preteklih dnevih, tednih na obisku po občinah v zvezi s koncesijami za pogovore z občinskimi sveti s koncesijami okrog izgradnje verige srednjesavskih hidroelektrarn. Sem sem iz Hrastnika, pa me zanimajo dve zadevi, upam da bom lahko katere od vas dobil ta odgovor. Ali imate že kakšne časovne okvire okrog tega, vsaj kar se tiče hidroelektrarne Suhadol, ki je v našem okraju, je ta izgradnja povezana tudi z, že dolga leta pričakovano in tudi obljubljeno rekonstrukcijo ceste Hrastnik-Zidani most, pa me zanima, če mi na to temo lahko kaj bolj konkretnega poveste okrog namere, morebiti tudi kakšnih terminskih planov.   Hvala lepa.
Hvala tudi vam.   Pa naj zdaj začnemo najprej z infrastrukturo, državni sekretar, Aleš Mihelič.
Aleš Mihelič
Hvala lepa za besedo.   Bom probal iti kar po vrsti. Gospa Sluga je izpostavila med drugim dva manjša projekta, pa bo v nadaljevanju direktorica direkcije, gospa Herga, bolj v detajle. Kar se tiče opozoril Celje-Laško-Zidani Most in pa posledice, ki nastanejo ob tovrstnih delih, vas lahko pomirim, da dejansko sledimo temu, da se pred pričetkom del posnamejo vsa stanja oziroma se tisto nično stanje dokumentira, na kar se po izvedbi vseh del preveri stanje in odpravi vse posledice. Tukaj smo seveda kot naročnik projekta, bomo bdeli nad tem, da bodo tudi vse posledice odpravljene. Če boste imela morda kje kakšno opazko, z veseljem nas tudi na to opomnite, ampak mislim, da bi moglo samo po sebi to biti urejeno.   Kar se tretje razvojne osi tiče, bi rad poudaril, da seveda aktivnosti tečejo, vemo da so postopki ne tako kratki, trenutno pa gre predvsem za to, da se pripravlja opozorilna karta poplav, torej z DRSV se pelje usklajeno ta postopek in ko bomo pridobili ustrezne dokumente, ki so bili že planirani, pa so zdaj, predvidevamo, da v zaključni fazi, bomo nadaljevali to z vsemi ostalimi aktivnostmi. Skratka, kar se tiče tretje razvojne osi na srednjem delu.   Potem imamo pa še tele manjše, projekte bi prosil pa gospa Herga, izvolite.
Izvolite.
Ljiljana Herga
Lep pozdrav!         Gospa Sluga, kar se tiče križišča Partizanska cesta in most čez Savinjo v Celju, je dogovorjeno z občino Celje, da pripravi neko idejno zasnovo izvedljivosti, in ko bomo videli, kakšna je ta, bomo pristopili k nadaljnjim rešitvam in tudi k izvedbi.   Kar se tiče krožišča pri Polulah. Ko smo se pogovarjali, smo mi tudi projektantu dali proučiti to zadevo, kar se tiče možnosti izvedbe krožišča, vendar smo ugotovili oziroma je bilo ugotovljeno, da je to težko izvedljiva rešitev zaradi bližine mostu in reke, se pravi, predvsem gre za prostorsko omejitev. Ampak v letu 2021 bomo izvedli nizkocenovne ukrepe v smislu prilagoditve priključne ceste in izvedbe gradbenih otokov za umiritev prometa.   Nadalje ste vprašali glede površin za obravnavo kršiteljev predvsem na cesti Celje-Laško, kjer se ve, da je zelo obremenjena cesta s tovornim prometom in da je praktično zelo ozka in nimaš kam parkirati vozila, zato da ga lahko pregledaš. In so bile skupaj s Policijo in našimi strokovnimi službami ugotovljene določene lokacije, kjer lahko trenutno v okviru obstoječih aktivnosti Policija izvaja. In na nek način je pač zaenkrat bilo v soglasju s Policijo, da je to to; za naprej, po mojih informacijah, ne vem, da bi se še o katerikoli drugi lokaciji na relaciji Celje-Laško-Zidani most-Krško pogovarjali. Če bomo dobili mogoče še kakšno pobudo, se bomo ponovno sestali in se o njej pogovorili.   Potem je pa ta naš projekt Košnica, ki ga že kar nekaj časa obravnavamo. Mislim, da se bliža koncu, projekt je končan, recenziran. V prihodnjem letu sledijo odkupi in če pridobimo vsa zemljišča, gremo tudi v izvedbo.   Hvala.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.  Mislim, da je še kar nekaj vprašanj za mag. Vizjaka.    MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, predsednik. Jaz sem razbral samo eno vprašanje, in to je povezano s koncesijo za Srednjo Savo. Če sem kaj preslišal, se opravičujem, ampak mislim, da ne.   Ja, jaz sem vesel, no, da je petnajst let po podeljeni koncesiji HSE za gradnjo hidroelektrarn na Srednji Savi prišlo končno do podpisa te koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba opredeljuje razmerja med koncesionarjem in koncendentom in v tem primeru je koncesionar energetska družba. Morebiti se to nanaša tudi na podoben princip, kot je bil princip pri Spodnji Savi, kjer vse projektiranje oziroma vso dokumentacijo za pripravo državnega prostorskega načrta priskrbi koncesionar, to je energetska družba. Pri čemer seveda gre v okviru tega projekta tudi za vodne ureditve, zato bo ta projekt trajal na nivoju državnega prostorskega načrta približno dve do tri leta, tri leta je po koncesijski pogodbi skrajni rok, da pride do sprejetja državnega prostorskega načrta, zlasti za ta spodnji del, se pravi, za te tri spodnje hidroelektrarne, to je Hidroelektrarna Suhadol, Hidroelektrarna Trbovlje in Hidroelektrarna Renke. Potem poteka še pridobivanje gradbenega dovoljenja v integralnem postopku, za to predvidevamo eno leto, in potem pričetek gradnje. Tako naj bi se v roku štirih let začelo graditi prvo hidroelektrarno tudi fizično na terenu. In potem, ker bodo v bistvu projektne rešitve že itak znane, predvidevamo, da         se vsake 2 do 3 leta začne lahko gradit naslednja. Tako da bi bil ta projekt recimo gradbeno zaključen v devetih do desetih letih po pridobitvi oziroma po sprejetju državnega prostorskega načrta.  Zdaj, v koncesijski pogodbi ne piše, kje se bo začelo gradit. Ali se bo gradilo od spodaj gor ali od zgoraj navzdol. Zdaj, to je še stvar načrtovalcev in projektiranja. Govorimo za te spodnje tri samo. Lahko od spodaj navzgor, lahko tudi od zgoraj navzdol, od Renk, Trbovelj, Suhadola, kajti hidroelektrarna Suhadol je zelo, zelo povezana z novo cestno povezavo – Hrastnik–Zidani Most. Brez te ceste Hrastnik–Zidani Most se te elektrarne ne da gradit, zelo smotrno je pa izpad sinergije pri gradnji, zato je seveda zelo pomembno kdaj in kako bo terminsko uveden v razvojne dokumente Ministrstva za infrastrukturo, ta cestni projekt, ki se seveda načrtuje, upoštevajoč energetske objekte, vendar je od tega projekta ločen. Projekt nove ceste je vsebinsko prostorsko povezan, finančno ali pa načrtovalsko tudi, finančno pa ne no, to želim povedat, kajne, to je pa projekt posebej. Je pa smotrno iskat sinergije teh dveh projektov, no. Tako da, mogoče kaj več glede terminov te nove cestne povezave, bi lahko z Direkcije za infrastrukturo. To se pravi, ceste Hrastnik—Zidani Most.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, minister. Še kaj za dodat?  Če ne, ima repliko kolegica Janja Sluga.    JANJA SLUGA (PS SMC): Ja, saj, v bistvu, bom najprej komentirala, da v bistvu, ko se pogovarjaš potem takole, kako daleč je kateri projekt, izgleda to tako vse enostavno, kajne, resnica pa je, da je bilo in za kar se še enkrat zahvaljujem, potrebnega zelo veliko dela, zelo veliko naporov in zelo veliko sodelovanja, da so zadeve prišle tako daleč. Mogoče bi samo glede teh odstavnih površin za obravnavo prekrškarjev. Res je, tako kot ste ugovorili, se pravi, ena površina, ki jo je policija predlagala je na sami avtobusni postaji pri Savinjskem mostu in je bila že vzpostavljena. Druga je v Laškem, pri distribucijskem centru in tretja je, ki smo jo pa naredil z nekaterimi manjšimi posegi, takrat s skupnimi močmi, v samih Tremerjih. Tisto, kar pa je še potrebno in je takrat bilo dogovorjeno in bom jaz tudi / nerazumljivo/ prometne policije obvestila, relacija, se pravi, od Laškega proti, tu se pa navezujem na kolege, se pravi, Zidani Most, ker je ta ista problematika in naprej potem proti Radečam in Krškemu. Tako da, ta del mogoče še, da bo potrebno uredit, kar pa zadeva tega odseka Košnica–Tremerje, lahko rečem samo, hvala za vsa prizadevanja in bomo v stiku še naprej, do konca projekta.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.  Še ena replika, mag. Andrej Rajh.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.  Niti ne bo toliko replika, kot bolj odziv in se bom navezal kar na spoštovanega ministra. Res je, mislim, mi kot država, imamo različne potrebe, imamo potrebe po pridobivanju mineralnih surovin, potrebe po pridobivanju geotermalne energije, po električni energiji in, v bistvu vse te družbene potrebe, nekako na različne načine zadovoljujemo in država za te potrebe podeli koncesije, ki jih v bistvu koncesionarji v njenem imenu, za dobro, bom rekel, javno dobro družbe, nekako tudi izvajajo in v bistvu proizvodnje električne energije, je v bistvu ena od teh dobrin in to v bistvu izvaja v tem primeru podjetje, ne država in to podjetje plača in naroči izdelavo vse dokumentacije in to v bistvu naroči pri projektivnem biroju. Tako da, v bistvu to ni strošek države. Toliko za pojasnilo kolegu Pavšiču.  Kaj se pa tiče, v bistvu določenih cestnih projektov, pa bi samo mogoče še prosil malo bolj konkretno odgovor, ker ga na začetku nisem dobil, sedaj pa sem nekako opazil, da sodelavci z ministrstva bolj konkretno odgovarjajo na ta vprašanja. Jaz sem postavil vprašanje o prihodnosti zahodne obvoznice, blejske obvoznice, obvoznice Murska Sobota, kraka, dodatnega kraka na, priključka na avtocesto pri Kranju. V bistvu, kakšna je ta njihova, prav usoda, tudi v bistvu glede tunela pod Gorjanci, tudi glede navezave Trbovelj na avtocesto,        (Nadaljevanje) pa me zanima v bistvu usoda teh projektov. Jaz sem v bistvu naštel finančna sredstva, ki so v proračunu za njih namenjena in niso zadostna za pričetek gradnje. Pa me zanima vzrok. Mi smo bili, mariborski poslanci včeraj pri županu Mestne občine Maribor in nam je zatrdil, da so zemljišča za zahodno obvoznico v bistvo zagotovljena. Ta sredstva, ki pa so namenjena pa te gradnje ne omogočajo.
Hvala. Še ena replika kolega Robert Pavšič.
Sicer nisem želel, ampak me je sedaj podžgal kolega Rajh. Očitno sta me kar dva narobe razumela ali pa sem se jaz nerodno izrazil, tudi to dopuščam.  Jaz sem želel samo povedati to od kod minister prihaja, iz katerega podjetja in kam se bo, ko bo potencialno enkrat svojo kariero zaključil tudi vrnil. In to je tisto, kar sem želel izpostaviti, ker je morebiten konflikt interesov. Tako, samo na to sem vas želel opozoriti, ne na drugo.     PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala. K besedi je prijavljen minister mag. Andrej Vizjak.
Andreja Bizjak
Ja, poglejte, morebiti v olajšanje poslancu Rajhu, jaz sem se kot minister ravno zaradi tega izločil iz vseh odločitev in postopkov kakršnihkoli, ki tangirajo mojega bivšega delodajalca. In to v tem ne sodelujem. O tem sem obvestil tudi protikorupcijsko komisijo, tako da vam olajšam delo, da ne boste to vedno in znova ponavljali. Jaz sem se iz tega izločil in to možnost imam. Je pa nekaj res, kako ste se ravno v mene spotaknili. V teh ministrskih krogih do sedaj, tudi v vaših, ko ste vi vladali je bilo celo kupico nekih profesorjev, ki so prihajali iz fakultet, kjer so jim mirovale pravice in so se potem vračali. Hkrati so odločali o financah za visoko šolstvo in vsem podobnim. Tako da prosim vas, ko govorite o konfliktu interesov nas funkcionarjem imejte enak vatle za vse, ne pa izpostavljati smo nekaterih. In še, da vam še enkrat olajšam, jaz sem se iz te postopkov izločil, konkretno koncesija za Srednje Save ni bila podeljena HESS-ju, tem več HES, to je drugi gospodarski družbi. Kar se pa tiče projekta, pa mojih odločitev v tem projektu ne bo.
Hvala. Postopkovno, kolega Pavšič.
Prosim, gospod predsednik, ponavlja se zgodba iz kar nekaj odborov nazaj. Gospod minister je tukaj minister, ni poslanec in ni prišel sem razpravljati z menoj. In jaz sem rekel potencialno, nisem niti omenil vašega imena, nisem omenil niti podjetja, firme, nisem nobenega konkretne zadeve navedel, zato vas lepo prosim za korektnost tudi z vaše strani. Lepo, da ste se izločili iz postopkov odločanja, ampak vi konec koncev ste minister. In na konec koncev boste na koncu nosili objektivno odgovornost za vse, kar se bo izvajalo v času vašega mandata na ministrstvu. Tukaj je potencialni konflikt interesov. Nisem pa nič prejudiciral in niti nisem konkretno omenjal ne vašega omena, ne imena nobenega podjetja.
Hvala, kolega Pavšič. Preden dam besedo naprej, kolegica… /oglašanje iz klopi/ bom dal besedo. Preden dam besedo vam spoštovani minister, prej je kolegica Sluga omenila, da smo na zahtevnih dveh področjih. To je infrastruktura in okolje. Hvala bogu, da ugotavljamo, da bomo zadosti denarja za oba ministrstva. Tu so sodelavci tako iz okolja kot iz infrastrukture, pa mnogo jih še spremlja to sejo. Velikokrat v državi ugotavljamo, da imamo mnogo birokratskih ovir, da ne pridemo, kljub temu, da imamo denar do določenega cilja. In kolegice in kolegi, kot predsednik tega odbora vas opozarjam, da dajemo navzven en jasen signal, da želimo te projekte izpeljati. Če bomo že mi v tem državnem zboru, pa ni važno, po cesti se vozimo levi in desni, plaz potegne ali je tam doma nekdo od nas, ki je levi ali desni. Če bomo dajali negativne signale         s tega odbora, potem se bomo z tem tempom, bomo ta tempo upočasnili. Skratka, kolega Pavšič, razumem vas, pa tudi, spoštovani minister, razumem vas. Še vam dam besedo, vas pa pozivam vse skupaj, da gremo v smer, katero smo začrtali na začetku tega odbora.  Izvolite, spoštovani minister.    MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, seveda, zdaj se, spoštovani poslanec umika. Prej je očital, da minister je prišel z enega podjetja, minister se vrača v eno podjetje… Spoštovani poslanec, kateri minister še tu sedi, razen mene? In zdaj govorite, da niste mene konkretno omenil. Seveda me niste, ampak je bilo več kot očitno, da sem jaz edini tu in da mislite name. Tako da, ne zdaj to sprevračat.  Kar se pa drugega tiče. Jaz sem se izločil iz projekta, ki je projekt te države. Ta projekt je potrdil ta parlament, seveda že leta 2000 in potem kasneje, 2011, skozi sprejetje zakona o podelitvi oziroma energetskem izkoriščanju spodnje Save. To je projekt koncesionarja in »koncedenta«. V imenu »koncedenta«, je podpisal koncesijsko pogodbo MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, seveda, moji predhodniki. Tako da projekt gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je večnamenski projekt, ki zajema tudi protipoplavne ureditve dobršnega dela Posavja.  Nekatere ureditve so že dokončane, nekatere še niso. Konkretno, poslanec Šiško prihaja iz Krškega in ve, da je Krško varno pred poplavami, Brežice pa še niso varne pred poplavami in zato je za zaključek tega projekta potrebno dokončat še ta zadnjo hidroelektrarno. Govorim, še enkrat, to je nacionalni projekt, za katerega se je obvezal ta Državni zbor in za katerega je Vlada sklenila z koncesionarjem koncesijsko pogodbo. Da pa ne bi z koncesionarjem hidroelektrarne na spodnji Savi. Da pa zaradi moje pretekle službe v tem podjetju ne bi padel sum, sem se iz tega izločil, ampak projekt, bo narejen, ker mora bit narejen, razen če si ta parlament ne premisli oziroma Vlada ne odvzame koncesije. Sicer je pa po koncesijski pogodbi to obveza.  In prosim vas lepo, ne gre za katerikoli projekt, gre za projekt, ki je bil ustoličen v tem parlamentu in moja dolžnost, kot ministra je, da spoštujem pravni red te države, sprejete pravne akte, med drugim Zakon o podelitvi koncesije za spodnjo Savo, med drugim koncesijsko pogodbo za izgradnjo teh objektov, tudi vodne infrastrukture in seveda to nameravam tudi delat, ker sem to tudi zaprisegel v parlamentu.
Še ena replika, Soniboj Knežak.
Hvala predsednik.  Jaz sem pričakoval še tisto, kar je že minister Vizjak nakazal, še odgovor mogoče okrog te ceste, ki je dejansko povezana z to, predvsem zavedajoč se tega, da je ocenjena investicija za ta, cestno povezavo Hrastnik–Zidani Most, ne vem, govori se okrog 100 milijonov. Tak, se pravi, zahteven projekt. Pa bi prosil, če bi lahko kdo iz, ali… državni sekretar gospod Willenpart, da tudi kak odgovor na to vprašanje.  Hvala.
Izvolite, gospod Willenpart.
Tomaž Willenpart
Hvala za besedo.  Bom šel po vrsti, upam, da sem si vse prej zapisal.  Zahodna obvoznica Maribor, potrebna sredstva so v proračunu zagotovljena. Jasno, govorimo o letih 2021, 2022. Prva etapa Streliška–Kardeljeva, velika večina zemljišč je pridobljenih, manjka nam ena hiša, ki jo bomo v kratkem tudi uredil, ostale so že porušene. Skratka, v naslednjem letu bo projekt pripravljen za gradnjo. Lahko bomo vložili gradbeno dovoljenje in seveda potem razpis za gradnjo, vendar večina investicije bo v letu 2023 in 2024, žal prej ne gre.  Druga in tretja etapa, umeščata se v prostor, v fazi DPN-ja, imamo težave z kmetijskimi zemljišči oziroma zagotavljanjem nadomestnih zemljišč. Teče ponovni krog razgovorov z Darsom, da bi določena zemljišča, ki jih ima Dars v upravljanju, lahko uporabili za nadomestna zemljišča. Namreč, če se spomnite, pogoj ob sprejetju najustreznejše variante je bila tudi maksimalna dovoljena površina oziroma posega na kmetijskih zemljiščih. Računamo, da bomo letos – se pravi, še letos – to rešili, potem sledi javna razgrnitev in DPN v naslednjem letu. Tako da, kar se finančnega pokritja tiče, je sredstev za to dejanje dovolj, za samo gradnjo pa seveda ne, ampak spet smo v letu 2023 ali kasneje. Se pa strinjam, da proračun / nerazumljivo/ kot jih ima takega velikega projekta,         da gre na oceni predinvesticijske zasnove skupaj 112 milijonov težko investicijo ne more investirati. Je pa predlagan v prednostnem projektu države. Južna razbremenilna cesta Bled – optimistično smo pričakovali, da bomo v letošnjem letu lahko, v letošnjem letu izvedli razpis za prve etape, to je krožišče na Betinu, vendar sta se oba razlaščenca pritožila na odločbo, tako da trenutno pač čakamo kako in kaj. Skušali si bomo ponovno z obema lastnikoma zemljišč dogovoriti, da v sodelovanju z občino, da mogoče to zadevo rešimo. Prav tako potekajo sorazmerno v zadnjem obdobju, konkretno v prejšnjem tednu razgovori na območju mlina. Ne bi želel prehiter biti, ampak grejo v pravo smer in upamo, da bomo v naslednjem letu lahko našli rešitev. Sicer pa pač nam ostane samo tisto, kar je najmanj priljubljeno, to razlastitev. Cenitve so lastnikom bile posredovane.  Severna razbremenilna cesta; v skladu z dogovorom iz leta 2015 mora manjkajočo projektno dokumentacijo zagotoviti občina Bled, gre pa za odsek od začetka rondoja na Ljubljanski do začetka novozgrajene ceste. Gre za cirka 100 metrov, ki je pa predmet denacionalizacije in se bojim, da tukaj tudi občina Bled ne more preko vrste, zato da bi še ta del ceste rekonstruirali, potem je pa cesta kot severna obvoznica končana.  Murska Sobota; nisem čisto razumel katera, ker imamo dve. Vzhodna, delovanje vzhodne obvoznice, ki je bila na rezervnem seznamu in pa zahodna obvoznica. Pri vzhodni obvoznici je problem zadrževalnik Moravske toplice, namreč na investicijo ceste se želi priključiti mokri zadrževalnik v sosednji občini. To želimo razčistiti, kar je nesprejemljivo, če še suhega nekako razumemo. Zahodna obvoznica je pa v fazi projektiranja oziroma pardon, razpisa za projektiranje. Tako računamo v naslednjem letu pridobiti projektno dokumentacijo, v odvisnosti od vsebine te dokumentacije bomo pristopili jasno k zemljiščem in tudi takrat bomo kaj več o vrednosti projekta lahko povedali.   Širitev ljubljanskega obroča v pristojnosti Dars, Postojna-Jelšane, Postojna Dars, tretji razvoj jug, tudi center Kranj, sever, pa tudi kar se novogradnje Prebold-Hrastnik tiče. Pred časom je bil podpisan dogovor z vsemi tremi občinami, se pravi Prebold-Hrastnik in Trbovlje, da občina Trbovlje vodi investicijo, izbere konzultanta. Konkretno to je bilo v dveh poskusih, žal je bil en razpis razveljavljen s strani na občini pridobljeno. Pripravljene so bile projektne naloge in objavljen razpis za izdelavo strokovnih podlag. Glede na zahtevnost projekta investitor strokovnih podlag Direkcija za infrastrukturo, trenutno so ponudbe. Dve sta prišli v pregledovanju in računamo nekje do novega leta tudi pridobiti izdelovalca teh strokovnih podlag. Gre pa za zelo zahteven projekt, ki vsebuje zelo dolg predor in država se bo mogla odločiti prioritetno kateri projekt bo nadaljevala. A je to tretje razvojna os, sredina ali je to Prebold-Hrastnik ali je to Dramlje-Šentjur. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. So pa vsi trije v koridorju tretje razvojne osi. Namreč ta koridor, če se spomnite, je širok 50 kilometrov.   Se pravi Zidani most-Hrastnik; žal smo zaradi zamikov v katastru morali na zahtevo MOP-a začeti nov postopek državnega prostorskega načrta. K temu smo potem jasno, logično dodali spremembo, ki je nastopila s premaknitve lokacije Hidroelektrarne Suhadol za tisoč 600 metrov dol vodno, v naselje Suhadol. Zdaj pa ne vem sicer kaj se dogaja. Med letom 2012 in 2020 smo odkrili kar nekaj novih živih bitij. En je kačji pastir, eno je pa ena ribica in upam, da bomo to rešili v letošnjem letu. Hkrati se usklajujemo rešitve s projektom /nerazumljivo/ zasnova za predstavitev železniške proge in računamo, ampak to je pa res skrajni rok, da spomladi naslednje leto je ta projekt DPN sprejet. Namreč hkrati potekajo odkupi zemljišč in pa objektov, hkrati se dela PGD, PZI, ki je trenutno v reviziji. Jasno, ga ne moremo zaključiti, ker ima to spremembo in to bo edini državni prostorski načrt, ki bo po naši oceni sprejet in bo hkrati s sprejemom pridobljena vsa zemljišča, vse nepremičnine in pa PGD dokumentacijo. Zakaj pravim skrajni rok, ker je regija preko občine Hrastnik zagotovila milijon 700 za prvi most, to je most v Hrastniku, tako da bi prvo etapo, se pravi od konca ceste, če lahko tako rečem v Hrastniku do nekako čistilne naprave Hrastnik zgradili, kar je pogoj do leta 2023, sicer nam evropska sredstva propadejo.  Še državno kolesarska povezava Bled-Bohinj je bilo vprašanje. Ja projekt         sicer se projektira. Projektiranje na nivoju /nerazumljivo/ bo končano do konca letošnjega leta. Rok sami veste, da je podaljšan do konca januarja za črpanje sredstev. Rešili smo problem s Slovenskimi železnicami v smislu porabe javne železniške infrastrukture. Ocenjujemo tudi, da bomo rešili problem z direkcijo za vode, vsaj na dobri poti smo.   Ja, nastopila je logična razlika med vlogo, ki sta jo obe občini Bled, Bohinj dali in dejansko vrednost projekta. Direkcija je predlagala racionalizacijo, ki jo trenutno na našem ministrstvu v obdelavi. Z nekaj dobre volje bi se ta projekt lahko začel graditi v tej perspektivi, zgradil do te mere, da bi kolesarska povezava uporabna, dokončala pa seveda tri leta po njej.   Na kratko.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, gospod Willenpart.  Prehajamo na naslednji sklop, v katerem je prvi prijavljen Dušan Šiško.
Pardon. Hvala predsednik.  Poglejte, oba proračuna sta rekordna, bi lahko rekli. Ampak jaz se ne bom vsebinsko toliko navezoval, bom pa postavljal vprašanje pa pričakujem tudi, da bom dobil nekaj odgovorov.  Prva stvar, ko me zanima je, ker prihajam iz Posavja, k nam spada tudi Dolenjska, me zanima kako potekajo stvari na tretji razvojni osi jug, kajti na poslansko vprašanje leta 2019 sem od gospe Bratuškove dobil odgovor, da naj bi bila končana, dokončana do in predvideno predana v promet do konca leta 2022. Jaz se tam vozim, občasno grem pogledati, ne vidim nobenih posebnih premikov ali pa da bi se kaj delalo. Sicer je v odgovoru tudi napisala, da ne bo pomote, da bo javno naročilo za gradnjo uspešno in brez morebitnih pritožb ponudnikov. Ponudniki pa niso okoljevarstveniki, tako da mislim, da je bilo to dorečeno že takrat vse. Pa me zanima kako daleč smo s to našo tretje razvojno osjo na Dolenjskem, čeprav vemo, da danes so zakopali lopato v Slovenj Gradcu. Mislim, da tam nekje.   Bo me popravil kolega Jani ali pa Željko. V četrtek, pardon.   Potem, prav je, da se dela na hidroelektrarni Mokrice. Me pa vseeno zanima kako daleč smo prišli, čeprav je minister iz mojega konca, ampak ne boste verjeli, ga redko kdaj vidim, ker vem, da opravlja delo in korektno opravlja delo, ne glede na to, da je bil prej tam zaposlen. To mene ne briga. Tako kot je tudi sam povedal, meni gre velikokrat to tudi en malo v nos, čeprav imamo danes maske gor, da so ministri bili pri nas na plačilnih listah, hodili so pa še vedno tudi predavat, ampak ne bom se v to spuščal.  Res je, Krka, če se danes peljete proti Posavju po avtocesti, boste v Dobruški vasi videli, je že poplavljena. Z ureditvijo hidroelektrarne Mokrice pa ne bomo rešili samo do Novega mesta, Krške vasi, Kostanjevice na Krki, ampak tudi na drugi strani Dobovo in Loče. En malo »poguglajte« pa se spomnite kaj se je dogajalo v Ločah in v Dobovi. Vozili so se s čolni, z motornimi čolni, ko je bila Sava od zunaj. In to dejanje bomo rešili z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice in bo tudi kapaciteta energije električne s tem zaključena in tudi močnejša. In Posavci pričakujemo, da se bo to čim prej rešilo, da ne bo res kakih ovir. Ali pa pojdite potem tisti, kateri boste proti izgradnji hidroelektrarne v Dobovo, v Loče, Krško vas, Kostanjevico pa boste nasedli na pet, cirka 5 tisoč gospodinjstev pa njim razložite kako boste prekinili to poplavo.   Če grem naprej.    ŠZ) – 16.30    Suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo. Ja, tukaj moram dati vse čestitke tistim, ki so potrdili to, da se bo začelo delati, kar sta pa oba prisotna ministrstva tukaj, bom pa vprašal.   Kako boste delili gorivo, gorilni element, ki je eden in je sedaj skladiščen v bazenu, v nuklearki, ker vemo, da nuklearka je pol solastnica Hrvaška, pol Slovenija. Ali boste ta element prerezali na pol in ga odpeljali pol na Hrvaško, pol bo pa ostal v Sloveniji, v Krškem. Pa bo mogel tudi nekdo se vprašati. Mogoče tudi danes ne bom dobil odgovora, ne nanaša se na proračun to notri, ampak ker smo že glih tukaj omenjali, da se bo gradil nizko in srednje radioaktivni odpadki, skladišče in tudi drugi blok. Čeprav bodo težave, če se ne bo država pogovarjala z lokalno skupnostjo in da še danes povem enkrat.   Če se bo zgodilo, da bo denar iz sklada, ki je namenjen za razgradnjo nuklearke šel v proračun, ne vem, če bo to pristalo kaj v Krškem, ampak imam občutek, da boste lahko tukaj v Ljubljani zbirali novo lokacijo, ker je tako največji porabnik elektrike in toplote Ljubljana.  V proračunu sem zasledil, da se naj bi predvidela nadgradnja železniške postaje v Krškem. Ja, jaz sem res vesel. Občina Krško je od leta 2004 pošiljala predloge, da se to enkrat umesti in da se prične delati. In če bo res to narejeno, glejte, jaz ne vem, bom zelo vesel. Bom zelo vesel.   Me je pa bolj strah, da se to danes ne planira, se da notri, ampak do realizacije ne bo prišlo. Pa ne v letu 2021, 2022, 2023, mogoče bo realizacija leta 2040. Pa če malo bolj pogledam tukaj notri, je še vprašanje, kdo bo še takrat živel. Malo za hec, malo za res. Kajti vsi proračuni, ki jih gledamo, imamo vedno neke plane, ampak potem, ko pogledaš dejansko leto, pa vidiš, da skoraj nič ni narejenega iz tistega oziroma kaj drugega narejeno.  Bom pa še gospoda Vilemparta, ker vem da je strokovnjak za mostove, vprašal, je dobro seznanjen z mostom v Podbočju, v občini Krško. Sedaj imamo začasni most, kjer ne smejo voziti avtobusi. Tam se vozijo otroci v šolo in to je velik problem. Vem, da se počasi dela na tem. Me pa vseeno zanima okvirno leto, kdaj naj bi bil ta most zgrajen in odprt.   Toliko zaenkrat, če bom pa še kaj se spomnil, bom pa vprašal. Hvala.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Šiško.   Naslednji je prijavljen kolega Ljubo Žnidar, potem sem pa tudi sam prijavljen k razpravi.
Hvala lepa, predsedujoči. Predstavniki obeh ministerstev, gospod minister, vsem prav lep pozdrav tudi z moje strani.  Kolegi, člani tega odbora, moje osebno mnenje je, da imamo danes zelo sladke skrbi. Sladke skrbi imamo zato, ker smo priča občutnemu povečanju sredstev na obeh resorjih. Tako na infrastrukturnem, ker pokriva področje cestnega omrežja v Republiki Sloveniji in tako na okoljskem delu. Občutnemu povečanju. Jaz bi zelo rad videl ali pa zelo jasno si predstavljam, kakšna bi bila danes razprava, če bi govorili o         zmanjšanju takega obsega sredstev, kot se zdaj povečuje. Na infrastrukturi povečujemo za leto 2021 za 270, preko 270 milijonov, v letu 2022 za cirka 200 milijonov. Na okoljskem delu v letu 2021 za 95 milijonov povečujemo in v letu 2022 za cirka 80 milijonov pri bi rekel 300 milijonih planiranih za leto 2021.  Skratka, gre za občutno, občutno povečanje. To je zelo jasen pokazatelj, da se Vlada zelo, zelo dobro zaveda kakšen multiplikator razvoja gospodarstva je, če panoga v gradbeništvu je aktivna, je dejavna. To je zelo, zelo jasen pokazatelj.   Bi pa izpostavil ali pa nekako prišel v drugo fazo. Jaz bi rekel, ta sredstva je potrebno tudi realizirat. To niso majhna sredstva. Po mojem občutku so to zadostna sredstva tako za izgradnjo, rekonstrukcijo in novo gradnjo na cestnem omrežju in seveda tudi na okoljskem delu. Potrebno je pa to realizirati. Potrebno je pripraviti še kar nekaj projektne dokumentacije. Veliko težje in še več truda bo pa potrebno pri samih postopkih. To se pravi pridobitve zemljišč in na koncu koncev pridobitev tudi vseh gradbenih dovoljenj. Vemo, da tudi na občinah je velik del, določen del tudi na direkciji, da se vsi ti postopki speljejo in da dejansko se pride do gradbenih dovoljenj. Veliko je v lokalni skupnosti, jaz bi rekel potreb in želja. Seveda vseh ni mogoče uresničiti, ampak ko se pa reče, dajte na mizo projekte, dajte na mizo gradbena dovoljenja, potem pa je realizacija jaz bi rekel kar siromašna.   Tako da tu tako lokalne skupnosti in seveda tudi Direkcijo za ceste Republike Slovenije čaka precej dela. In da bo možno ta sredstva v celoti realizirati, je nujno potrebno vzporedno poenostaviti določene postopke za pridobitev vseh upravnih dovoljenj. Še preveč je nekih cokel, nekih polen in nekaj nesposobnih upravnih organov, ki ne delajo, jaz bi temu rekel v dobro naše države. Ampak iščejo rešitve kako se neka zadeva ne da rešit. Tu smo bi rekel veliki strokovnjaki. Povedat kako se neka zadeva ne da rešiti. Vlada tega ne potrebuje pri realizaciji teh sredstev. Tu je potrebno iskati rešitve kako se zadeve rešijo, da se pride do vseh teh upravnih dovoljenj. Pa ne bi našteval zdaj primere, kjer stvari stojijo. Ne vem, jug tretje razvojne osi in tako naprej, kjer se zatika, bi rekel ravno zaradi nekih upravnih postopkov, ki so cokla, samo da projekt ne bi šel takoj naprej. Pa pustimo tretje razvojne osi, hvala bogu, da se te projekti začnejo odvijati, ampak to ni stvar proračuna. Projekti, ki jih pelje Dars, niso vezani na proračun, to so na lastna Darsova sredstva. Dars vemo, da uspešno reprogramira svoje kredite in tu sredstva niso problem. Tako da tu, kar se tiče Darsovih projektov ni noben ogrožen in vsi bodo šli z veliko intenziteto v samo izvedbo. Tako da moj apel danes je nujno, je samo ena zadeva, nujno poenostaviti postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj. Potem bo tudi ta sredstva realizirana in seveda s tem bo tudi država največ pridobila.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala kolega Ljubo.   Zdaj pa sem prijavljen sam k razpravi. Seveda malo me je že kolega Žnidar napeljal na tematiko. Seveda najprej lep pozdrav še enkrat ministru, državnemu sekretarju z vsemi sodelavci, kolegice in kolegi!  Ja, tudi sam se vesel, da     ŠZ) – 16.40    govorimo o višini proračuna, za katerega že danes poslušamo cel popoldan na današnji seji. Seveda na obeh ministrstvih, tako na infrastrukturi, kot na okolju. Seveda tukaj zahvala Vladi Republike Slovenije, obema ministroma, tako ministru Vizjaku, kot ministru Vrtovcu, z vsemi sodelavci. Jaz ne bom veliko vprašanj postavljal, ker mnoga vprašanja so bila danes že postavljena.   Seveda z zadovoljstvom ugotavljam, da ko spremljam oba ministrstva z vsemi sodelavci, lahko rečem, da je to delo opravljeno z odliko. Z odliko na obeh ministrstvih. Ampak verjetno nas še čaka veliko na dela na nekaterih področjih. Seveda tu v Državnem zboru, vedno znamo poslanke in poslanci potem pribijati na križ, ko je kaj narobe, ministra ali državnega sekretarja, pa še koga, kakšno nadstropje nižje.   Ampak da bomo s temi projekti, o katerih govorimo cel popoldan oziroma v tem proračunskem obdobju 2021-2022. Moramo se zavedati, da nas čaka nova perspektiva, v kateri je zagotovljeno dovolj denarja, da bomo vse te projekte zgradili za državljanke in državljane Republike Slovenije in seveda za vse tiste, ki prihajajo v državo je kot je govoril že pred mano, kolega Žnidar, se bomo mogli globoko poglobiti v postopke.  Sam sem velikokrat žalosten, ko ta Državni zbor oziroma ministrstvo ugotovi, da za določen projekt denar, potem pa postopki ne stečejo. Seveda žalosten sem tudi takrat, ko so postopki stekli, pa so bili razpisi, pa se izvajalci med sabo bockajo, pritožujejo in to traja iz meseca v mesec, čas pa teče. Vsi vemo, ki sedimo v tem Državnem zboru in tudi tisti, ki nas spremljajo, da je včasih denar tudi apel, ko sem rekel, da ne bom postavljal vprašanj.   Vsem prisotnim apel, vsem tistim, ki pomagajo na teh projektih, da se tega zavedajo, zagotavljam tudi, da ne bomo vedno kazali s prstom na ministra, na državnega sekretarja, da bomo kdaj tudi poleg ministra še povabili kakšno službo v ta Državni zbor, da nam bodo oni razložili, zakaj neki postopki trajajo tako dolgo, da ne moremo priti z nekim projektom do cilja.   Skratka apel vsem tistim, seveda ko so na teh službah 10, 20 pa tudi več let, da tudi sami nekaj spremenijo. Da ne bomo vedno iskali krivca v tem Državnem zboru, da ne bo več krivcev, da bomo čim hitrejši pa čim bolj uspešnejši na teh projektih. Seveda apel pa tudi vsem izvajalcem. Jaz sem zelo vesel, ko v Republiki Sloveniji te velike projekte gradijo naša podjetja. Zelo pomemben segment je, ko govorimo danes o gradbeništvu. Da ta denar ostaja doma, da imajo domača podjetja delo, da imajo naši domači državljanke in državljani zaposlitev. In seveda če je zaposlitev, pač je delo tudi potrošnja.   Skratka apel tudi vsem izvajalcem, da si ne nagajajo med sabo, ampak da pomagajo. Tisto, kar je izglasovano v tem Državnem zboru, v mislih imam proračun in vse tisto kar pripravijo, seveda naši dobri strokovnjaki, ki jih imamo veliko, da gre čimprej v izgradnjo. Skratka, v tem odboru pa kot poslanec tega Državnega zbora bom tudi spremljal vse službe, ki pomagajo na teh projektih. In spremljam tudi izvajalce, seveda od daleč ali pomagajo k tem projektom ali pa nagajajo.   Hvala za pozornost. Zdaj, pa dajem besedo še ministru za okolje, potem pa še državnemu sekretarju.    MAG. ANDREJ VIZJAK: Neko vprašanje je bilo, še posebej v zvezi z projektom, ki je ta trenutek na Ministrstvu za okolje in prostor. In sicer vložena je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku za hidroelektrarno Mokrice. Ta postopek še poteka. To je tudi prvi postopek v zadnjem času, ko je sestavni del postopka tudi izvedba prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.   Predvidevamo, da bo ta postopek nekje zaključen         v prvi polovici meseca novembra. Nato pa bo še nadaljevan postopek izdaje gradbenega dovoljenja v integralnem postopku. Tako računamo v nekaj mesecih zaključitev tega postopka. Kaj bo pa naprej, pa je težko prognozirati, ker se je v postopek priglasilo kar večje število stranskih udeležencev, zlasti društev, in vsi imajo potem v nadaljevanju postopkovne pravice pritoževati se zoper odločitve. In težko napovedujemo, kdaj bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, ker bo to odvisno od nadaljnjih postopkov. Računamo pa, da bo izdano v nekaj mesecih.   Potem pa še nekaj glede dveh projektov. Eno je odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ta projekt je tudi v finalizaciji. Jaz računam, ker je to prioritetni projekt, da bo kmalu tudi stekel, kajti ta projekt je ključen za vse nadaljnje projekte v povezavi z jedrsko opcijo. Pri tem odlagališču je problem delitev odpadkov s Hrvati, ne pri suhem skladišču jedrskega goriva, ker jedrsko gorivo bo ostalo in ne bo deljeno na slovenski in hrvaški del, ker je jedrsko gorivo. Glede meddržavnem pogodbe. Meddržavna pogodba obravnava skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in zavezo, da vsaka država ustanovi sklad in poskrbi za te odpadke. Kar se tiče pa suhega skladišča, je pa seveda to projekt, ki bo v okviru objekta oziroma ne bo delitve, no, kako bi rekel, ker gorivo, tako kot ste rekli, palico - mislim, sicer jih je več, pa se da eno sem eno tam, ampak ni predvideno; kolikor sem seznanjen, razen če državni sekretar kaj več ve.     PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Še državni sekretar.     ALEŠ MIHELIČ: Hvala lepa za besedo.   Glede odpadkov je minister že pojasnil in stvar drži, tako kot je bila pojasnjena.   Gospod Šiško je izpostavil tretjo razvojno os jug, kako potekajo zadeve. Torej, govorimo lahko predvsem o prvi in drugi etapi ter tretji in četrti etapi. Prva, druga etapa, je odkupljenih večina zemljišč, manjka samo še približno pol procenta vseh zemljišč. Dokumentacija za prestavitev magistralnega plinovoda je zaključena in predana. V teku je javno naročilo za izbor izvajalca gradnje. Je pa res, da je še dokumentacija oziroma dovoljenje v pridobivanju. Skratka, poskuša se pohiteti kar se da, da bomo lahko tako pridobitev dovoljenja kot tudi izvajalca dobili čim prej, gre pa zadeva po integralnem postopku. To je bila prva in druga faza, torej od priključka, avtocestnega, do Osredka, potem pa Osredek-Maline, tretja in četrta etapa. Tu pa prav tako potekajo postopki za pridobitev nepremičnin. Izdelan je investicijski program, predvidena potrditev dokumenta v letošnjem letu. V letu 2021 se bodo nadaljevale aktivnosti za pridobitev nepremičnin, preostala dokumentacija, tako recenzije in ostali postopki za gradbena dovoljenja. Toliko je v planu za leto 2021 in 2022 na tem odseku. Odsek naprej, torej od Malin naprej proti Metliki in Metlika do mejnega prehoda, tam se rešuje trenutno aktivno na stični točki s Hrvaško. Rešuje se trenutno tudi južni del obvoznice Metlike v sklopu tretje razvojne osi, kjer se trenutno dela vse v smeri, da bo navedeno zadevo prevzela družba Dars.   O manjših projektih, o mostu, pa še kolega Willenpart.     PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Ja, gospod Willenpart, izvolite.     TOMAŽ WILLENPART: Hvala za besedo.  Most Podbočje je bilo vprašanje. Konec avgusta smo imeli sestanek na direkciji z vsemi akterji, ključen je tu Zavod za varstvo kulturne dediščine, na podlagi izdelane študije variant in izbrana je bila varianta dva v soglasju vseh. Imeli smo še nekaj manjših pripomb v tem času        s strani udeležencev, tako da je v izdelavi projektna naloga. Sredstva za projektiranje smo predvideli v predlogu rebalansa, drugo leto projektiranje. Sedaj konkretno vprašanje, pa ne želim biti provokativen, začetek gradnje 2022 je odgovor, 2023 pa končanje. 2023 končanje. Moramo vedeti, da gre eno leto. Objekt se bo delal kot vzdrževalna /nerazumljivo/ korist. Dodatno je bilo edino dogovorjeno, da se na cesti Podbočje-Križaj skozi Podbočje uredi tudi cesta v tem delu, ne zgolj samo most. So pa taki detajli, recimo, želja je bila po stojiščih za ribiče in tako naprej, samo ne bi vas s tem obremenjeval. To jasno ne sodi skupaj, ker potem je treba hodnik za pešce narediti dovolj širok in tako naprej. Skratka, rešitev je znana in bo tudi realizirana.
Kolega Šiško, je še potreba po repliki? Izvolite.
Ministra bi samo vprašal, če bomo prebivalci Posavja oziroma Brežic in dol tiste, ki sem omenil, Dobova, Loče, Krška vas, Kostanjevica dobili seznam kateri so tisti stranski, ne vem, ko ste rekli, da…/oglašanje iz klopi/ deležniki, če boste poimensko lahko kdaj to objavili ali se ne bo smelo objaviti. Ker, kot sami veste, prihajate od dol, poznate razmere, ko Sava naraste, do Brežic je še nekako urejeno, potem od Brežic dol ne, kjer je sotočje Save in Krke in Krka se zabije in potem začne naraščati tu gor. S tem, da bi bila struga ob izgradnji hidroelektrarne Mokrice pa bistveno poglobljena v tem predelu Krke do Krške vasi, se mi zdi, da je nekje. Samo to me zanima, če bi lahko dobil odgovor. Hvala.
Mag. Vizjak.
Andreja Bizjak
Seveda, to je javen podatek. To ni noben problem. Vendar bi opozoril na tem mestu, da so nekateri stranski udeleženci tudi taki, ki podpirajo projekte. So takšni, ki imajo pomisleke, takšni, ki mu a priori nasprotujejo in takšni, ki ga podpirajo. Tako da mogoče to. Ta projekt bi se že gradil, ker je bilo že izdano okoljevarstveno soglasje, ki je prestalo pritožbo na ministrstvu in je potem kasneje Upravno sodišče razveljavilo. Tako da ta protipoplavna zaščita, ki je ključna za Posavje in za prebivalce nekaterih vasi, ki ste jih našteli, bi se po vsej verjetnosti že gradila. In katero društvo je to blokiralo je vam zelo dobro znano in je velika odgovornost vseh, ki vstopajo v te postopke, da seveda imajo tudi njihovi manevri škodljive učinke za ljudi in prebivalstvo in njihovo varnost.
Hvala. V naslednjem sklopu je prijavljen še kolega Boris Doblekar.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani državni sekretar, minister z ekipama, poslanke, poslanci!  Jaz bi tudi se pridružil poslancu Ljubu Žnidarju, ki je, bi rekel, kar nekaj dobrih stvari povedal in predvsem to, sem tudi sam vesel, da je v tem proračunu za prihodnje leto in še za naprej predvidenih mnogo več sredstev za infrastrukturo, kar je bistvenega pomena. Saj vemo, da ljudje si želijo dobre infrastrukture, občanke, občani, državljanke, državljani. To je bistvena zadeva, da sploh lahko funkcionira in gospodarstvo in da je življenje kolikor toliko tudi normalno. In tudi če samo pomislite kako župani volitve dobivajo, lokalne, malo preden so volitve se poasfaltira nekaj cest in volitve so dobljene. Torej, treba je vedeti kaj imajo ljudje radi. In sem res vesel, da je ta vlada in tudi oba ministrstva, da so naklonjeni temu, da se bo čim bolj uredilo infrastrukturo po naši državi, ki je podhranjena. Ta infrastruktura vemo, da v preteklosti ni bilo dovolj posluha in premalo sredstev za to namenjenih in pa veliko več denarja je ponavadi šlo ali pa so ga odgovorni dajali za neke mehke projekte na infrastrukturo, pa bolj kot ne pozabljali.  Okolje in prostor, bi seveda         pohvalil ministra, da se je lotil problematike odpadne embalaže, da se te stvari rešujejo. Vemo, da so polna skladišča komunal, pa centrov za zbiranje odpadkov in hvala bogu, da se to enkrat reši in mogoče bo tudi zato namen teh požarov in tako naprej, kar se s tem vzporedno tudi dogaja. Več denarja je namenjenega tudi za sanacijo plazov pa po neurjih in tako naprej, kar zelo pozdravljam, pozdravljam tudi to, da se je končno premaknil projekt Rakovnik odlagališče in da se je začela sanacija, da se odvažajo strupene snovi in da gredo stvari naprej. Za poplavna območja bi mogoče samo ministru dal na znanje, kar sem večkrat opozarjal v prejšnji sestavi Vlade in tudi zdaj glede na to, da je premalo denarja za te zadeve bi glede na to, da prihajam iz srca Slovenije iz Zasavja iz občin Litije in Šmartna predvsem poudaril dve zadevi, in sicer kostrevniško in pa vintarjevško dolino, kjer je nujno potrebno urediti vodotoke in tudi pritoke hudournikov in tako naprej, tam je poplav vedno dovolj, vedno tudi preveč in veliko povzročene škode na kmetijskih površinah in pa tudi na premoženju ljudi ostalih, to se pravi v hiši in tako naprej in ti dve dolini sta zelo kritični, poleg tega pa tudi v občini Litija ob reki Savi kompletno področje poplavlja od Jevnice, od Senožet naprej pa do same Save. In tukaj vem, da se bo rešilo veliko tudi z gradnjo hidroelektrarn, ki so predvidene, da se ta škoda več ne ob povzročala in ljudje ob Savi se že tega tudi zelo veselijo. Mogoče bi tukaj samo še ministra vprašal, če se kdaj v prihodnosti ali kakorkoli načrtuje tudi kakšna pomoč še pri sanaciji rudnika Sitarjevec oziroma vemo, daj je občina sama se lotila teh zadev in tudi odprla rov za turistične oglede, za vodene oglede, je pa še veliko rovov notri kjer bi bilo potrebno še marsikaj ponarediti. In občina se tudi prijavlja na interegov(?) razpis in tudi neka sredstva pridobila, ampak kljub temu leta in leta smo na ta problem opozarjali, ker je tudi neka tempirana bomba s temi, poln hrib je te strupene vode kjer je bil nekoč rudnik in je zadeva še vedno precej resna. Vprašal bi ga tudi če se načrtuje, če bo tudi pomoč ministrstva kar se tiče pokritja protokolarnega objekta na GEOS-u. In pa v Kresnicah se bo gradila še tudi čistilna naprava s kanalizacijo pripadajočo, torej kanalizacijskimi vodami iz Kresnic, Sevnice, Kresniških Poljan in tudi tukaj bo seveda zelo dobrodošla kakršnakoli pomoči. Seveda pa imajo ljudje še veliko tudi za postoriti okoli malih čistilnih naprav in tudi tukaj so ljudje, nekateri so zadeve že uredili, drugi jih pa še morajo in pričakovanja so seveda tudi velika. Kar se tiče same infrastrukture. Ne bom se dotikal vseh podrobnih zadev kar se tiče infrastrukture, ker sem jih že prevečkrat poudarjal, še enkrat bi rekel, da ta obvoznica Hotič, ki bo praznovala 20 let prihodnje leto od začetka samih postopkov, se je končno premaknila in čestitke tej Vladi tudi ministrstvu, da se je podpisal sklep o izbiri trase in da se tudi, upam, dela čim hitreje / nerazumljivo/ nadaljujejo umeščanja v prostor, odkup zemljišč in tako naprej, skratka vse kar sledi. Je pa žalostno, da smo morali čakati oziroma ste vi na ministrstvu morali čakati leto, skoraj leto in pol iz direkcije za vode neko soglasje, to so pa te žalostne stvari, kar je Ljubo Žnidar prej poudaril. Večkrat se dela na tem kako se naj ne bi nekaj naredilo kot pa kako bi se naredilo.         In tudi, recimo, že to je meni, bi rekel, malo žalostno, da moramo vedno opozarjati na neke stvari, pa pritiskati, take stvari bi se morale same od sebe hitro premakniti. In veseli me, da se zdaj pod taktirko novih ministrov v tej Vladi te stvari tudi premikajo in da grejo tudi mnogo hitreje kot doslej, da se tudi odpravljajo administrativne ovire za hitrejše napredovanje postopkov za umeščanje v prostor in samo gradnjo te infrastrukture.   Torej, obvoznica Hotič-Zgornji… okej, gremo naprej. Spodnji Hotič, upam, da se bo tudi kaj premaknilo. Tudi tam bi bilo nujno potrebno nadaljevati cesto proti Vačam in Kandršam, da se ta zadeva uredi s plazovi, pa samo središče Vač, kar je tudi katastrofa, kar se opozarja že mnoga leta. Je nekaj zavijalnih pasov, eden je na mostu čez reko Savo, drugi tudi pri kresniškem mostu, tudi to smo že velikokrat opozarjali, na tej prometni cesti, kjer je 9 tisoč avtomobilov vozilo približno na dan in je zavijanje na kresniški most z glavne ceste zelo otežkočeno in tudi nevarno. Še enkrat pa moram poudariti, kar si vsi močno želimo, da se končno najde tudi denar in čas za to, da se uredi cesto v Ribčah, kjer je ta zoženi del, ki je bil nekoč opuščen, in varno pešpot in tudi kolesarsko pot, kar bi bilo nujno potrebno, iz Ribč, ker to je kraj v Zasavju, ki je dejansko, se mi zdi, najbolj zapostavljen, kar se tega tiče; ne moreš peš niti s kolesom normalno iz tega kraja ven, ne proti Ljubljani ne proti Litiji, ker je tam državna cesta brez pločnika. In jaz upam, da se bo končno našla rešitev. Tudi krajevna skupnost se je že močno angažirala in tudi vam sem poslal že na direkcijo njihove predloge, kaj si želijo. Ljudje radi kolesarijo, starejši so, ki bi tudi nekam šli, pa ne morejo, in gredo po Sloveniji, si pogledajo, kako je, ne vem, ob Dravi, kako je v Posavju, tu pa vse skupaj stoji.   Povedal bi še to, da smo v obeh občinah tudi zelo zadovoljni, da se je končno asfaltirala in uredila povezovalna cesta iz litijske v radoško občino, kar je velikega pomena tudi za razvoj gospodarstva. Tako tu res pohvala in vse čestitke. Obvoznica Gabrovka je že tudi dolga leta v planu. Tudi tu mislim, da bi bilo treba stvari pokreniti, da bi šle malo hitreje. Tam se tudi gospodarstvo razvija, vedno več ljudi tudi tam živi, prometa je veliko. Tam se vozijo tudi različni šleperji in vozila, ki zaidejo, veliko tovornjaki, na to območje. In mislim, da bi bil zadnji čas, da se čez tisto ožino v Gabrovki to obvoznico tudi uredi.   Še enkrat bom izrazil željo, da si predvsem lepa Kostrevniška dolina želi znebiti težkega tovornega prometa, ki ga država ne dovoli čez državno cesto, čez Bogenšperk na Dolenjsko. Mislim, da bi bilo treba tu nujno najti rešitev. Ni samo problem, da je cesta preozka ali pa ovinkasta, ampak je bil tam problem zaradi nekega mostu, ki je bil pa saniran, ampak dovoljena teža je pa ostala ista, kar se mi zdi, da ni prav. In mislim, da je prav, da je državna cesta namenjena tovornemu prometu in da se promet z lokalne ceste preusmeri na državno cesto. Ta lokalna cesta je mnogo ožja od te državne in bi bilo prav, da gre promet po tej cesti. Po tej cesti vozijo tovornjaki, vozijo šleperji in če pelješ za njim, ni noben problem, normalno izpelje in ni nobenih ovir. In za lokalni dovoz, lokalni promet, ne seveda za tranzit, bi ta cesta to morala omogočiti, obvezno.   Kar se tiče kolesarskih poti pa pločnikov. Vemo, da poteka kolesarska pot iz Ljubljane čez Litijo v Zasavje in Posavje. In tam je še kar en lep del ceste od Zaloga do Jevnice oziroma Kresnic, ki ni urejena, ki je popolnoma v razsulu. Je sicer občinska cesta, ampak glede na to, da je veliko         denarja predvidenega za kolesarske poti, mislim, da bi bilo treba najti tudi zdaj, če so ta sredstva namenjena tudi za take projekte, da se potem skupaj z občinami dogovori in se te ceste tudi uredi. Del od Kresnic do Pogonika, torej, Podšentjur do Litije, je že predvideno in tudi pripravljeno, že tik pred začetkom gradnje, kar je pa tudi zelo v redu.   Kar se tiče pločnikov izven naselij po državnih cestah… Se slabo sliši, kajne? / oglašanje v ozadju/ Bomo zdaj malo lažje. Ne bom še enkrat ponavljal, bom… / smeh/ Samo še za te pločnike, no, bi izpostavil, po cestah izven naselij, kjer je prav, da država poskrbi za te pločnike. In sicer, povezava od Zavrstnika do Šmartnega, kjer je vedno več tudi ljudi in ni urejena varna pešpot. Prav tako tudi iz Male Kostrevnice v Šmartno, pa tudi problematika v Cerovici, ki jo tudi verjetno gospod Willenpart dobro pozna, tista ožina na cesti, kjer je že tudi dogovor za rušitev tiste hiše, in bi bilo treba nujno to rešiti. To so res tista ozka grla, ki zelo dušijo promet in ogrožajo varnost tako pešcev kot vseh udeležencev v prometu.   Železniška postaja Litija. Smo slišali, kar nekaj železniških postaj se bo obnavljalo in železniških prog, kar seveda zelo pozdravljam, tudi kot bivši železničar. To me izjemno veseli, da se vlagajo sredstva. Železniška postaja Litija je četrta postaja po frekvenci potnikov v Sloveniji, tega ne smemo pozabiti, in zato je tudi prav, da dobi železniška postaja Litija svoje mesto, kot tiste ostale postaje, morda tudi tiste, ki nimajo toliko potnikov, ampak nič ne rečem, vse so nujno potrebne obnove ali pa nadgradnje ali kakorkoli že temu rečemo. V Litiji je nujno treba urediti predvsem parkirišče, ki ga je premalo. Ljudje imajo kupljene vozovnice, pa se vozijo z avtomobili v Ljubljano, zato ker nimajo kje parkirati v Litiji. Tam stoji staro skladišče, tovorno, ki je popolnoma neuporabno. Treba je narediti še en tir za lokalne vlake, ki vozijo na relaciji zgolj Litija-Ljubljana, zato da je tam vlak odstavljen, da normalno potem lahko potniki varno seveda pridejo na ta vlak. Ni dostopa za invalide, niso pa niti urejene sanitarije. Se pravi, da je to ena redkih postaj v Litiji, kjer so kontejnerji postavljeni tam, in jaz upam, da se bo to čim prej uredilo. Občina želi sodelovati, želi pomagati, in toliko občanov, kot jih je v Litiji in Šmartnem, preko 20 tisoč, 22 tisoč, seveda od teh ogromno ljudi uporablja javni prevoz. In mislim, da je prav, da je tudi ta litijska postaja urejena, tako kot je treba. Pa bi prosil, no, tu dodatna pojasnila, kar se tega tiče.   Več ali manj sem stvari izčrpal. Seveda bi o tem lahko še mnogo, mnogo govoril. Določene državne ceste, ki so potrebne stalne nege oziroma vzdrževanja, tu bi pa mogoče samo omenil ta odsek na G2-108 cesti, od Zgornjega Loga do Hotiča, ta ovinkasti del, kjer prečkajo cesto žabice takrat, ko se pojavijo, in tam je res obupno, mislim, da je najslabši del ceste od Litije proti Ljubljani. Seveda pa pozdravljam tudi obnovo, modernizacijo v Senožetih, ki se trenutno izvaja. Upam, da bodo tudi ostali slabi odseki deležni teh obnov, da bo Litija vsaj nekaj imela tudi od te tretje razvojne osi, o kateri vemo, da veliko govorimo.   To bi bilo, kar se tega tiče. Bi pa samo še omenil, da sem pred časom že tudi prosil Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za obrambo, da se končno vsi lotimo projekta Gaj na Dolenjskem, kjer si želijo imeti poligon predvsem za dirke. In vemo, da je dol nekaj nesoglasij še z županom Brežic, in mislim, da bi bil     ŠZ) – 17.10    tudi zadnji čas, da se tukaj usedemo skupaj, tudi z vsemi zainteresiranimi in da se tukaj najde neko rešitev ali pa rečemo, ne morejo biti, nikoli je ne bo in ostane tako kot je. Ne pa da so tudi vsi stalno v nekih upanjih, da pa morda nekoč pa že nekaj bo. Ne da Slovenci skoz odhajajo na Hrvaško in nosijo denar na Grobnik.   Izpostavil bi samo še kočevsko cesto, kjer sem tudi dvakrat, trikrat bil. Kočevsko cesto pri Smrjanih. Smrjane je gradišče, dvanajst uvozom, izvozov na cesto, hitrost 90 kilometrov na uro, hiše tik ob cesti. Dvakrat sem bil tam in moram povedati, da sem dvakrat, ko sem bil tam, dvakrat je bila prometna nesreča. Mislim, da tam je velika želja, da se vsaj omeji hitrost, če že drugega ne. Vsaj to. To so velike želje ljudi tam, da ne bo prihajalo do teh prometnih nesreč, ki se dogajajo.  To bi bilo zaenkrat tudi vse. Hvala lepa.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, kolega Doblekar.   Jaz bi še prosil za malo zbranosti v dvorani. Naslednji je prijavljeni mag. Andrej Rajh, kot zadnji pa Franci Kepa.
Tako, hvala lepa.  Razprava dobiva, kot vidim nov zagon, kar je seveda prav. Tudi meni se na podlagi te predhodne razprave, kar pojavlja eno vprašanje, ki ga bom takoj v bistvu artikuliral. Kolega Doblekar je poudaril pomen dobre železniške infrastrukture, urejenost železniških postaj in tudi v Mariboru smo priča zaključku obnove železniške postaje, na kar smo seveda Mariborčani zelo veseli. Bi pa želel opozoriti na ponudbo v železniški postaji. Ta ni ustrezna, pa bom povedal, ni ustrezna ne v Mariboru, ne v Celju, kjer sta v bistvu večji postaji obnovljeni.   Če greste na primer v sosednji Gradec, boste videli, da imate na železniški postaji frizerski salon, imate prehrambno trgovino, imate primerne lokalne z ponudbo, imate čistilnico. To je v bistvu infrastruktura, ki bogati železniško postajo in ki je v bistvu namenjena potnikom. Če potniku ne ponudiš ustreznih uslug na postaji, potem se tudi izogibajo, zato tudi apel na ministrstvo oziroma na Slovenske železnice, da ustrezno uredijo ponudbo na obnovljenih postajah. Mislim, da bi bila zelo velika škoda, da če so postaje sedaj urejene, da se pa ne uredi primerna ponudba.  To je ena zadeva. Druga zadeva, ki mislim, da jo je potrebno zelo nasloviti. Prej sem na začetku že izpostavil, pa nisem dobil konkretnega odgovora, je povezana z izvajanjem energetskih sanacij osnovnih šol. Torej, govorimo o treh mariborskih osnovnih šolah, Osnovna šola Tabor 1, Osnovna šola borcev za severno mejo, Osnovna šola Gustava Šiliha in Športne dvorane Tabor.   Noben od teh objektov ni uvrščen na seznam proračuna. Pa v bistvu mene to zelo žalosti, saj menimo, da je to, mislim kot Mariborčana me zelo žalosti, ko vidim, da so mariborski projekti izpadli, so pa v bistvu v proračun uvrščeni projekti iz drugih krajev. Mene zanima kaj je vzrok, da mariborski projekti izpadajo in po kakšnih kriterijih se projekti uvrščajo v proračun?  To me zanima tudi v izogib debate, ki jo zdaj vodimo. V bistvu mi poslanci smo kar naenkrat soočeni z podatki, da en projekt je uvrščen v proračun, drugi ni. Pa me zanima na primeru energetskih sanacij teh objektov, ki zdaj niso uvrščeni, zakaj niso uvrščeni, obstajajo kakšni kriteriji, objektivni kriteriji, da niso uvrščeni.   Moram povedati, da se v bistvu Mariborčani nekako počutimo odrinjene, da smo celo drugo razredni, ko pogledamo še druge investicije po državi, na primer klinični center v Ljubljani dobi preko 100 milijonov proračunskih sredstev, Mariborski pet milijonov, pa imajo več projektov prijavljenih, pa niso bili uvrščeni na prednostno listo. Mene zanima, kaj je vzrok in ali obstaja     ŠZ) – 17.15    na ministrstvu kriterij, na podlagi katerega izbirate šole in javne objekte v občinski lasti, ne v državni lasti, na uvrstitev na seznam financiranja.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala tudi vam.  Kot zadnji prijavljeni pa Franci Kepa.    FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljam ministra, sekretarja, druge goste, kolegice, kolege.   Tudi jaz z zadovoljstvom ugotavljam, da so se sredstva za proračun 2021-2022 zelo povečala za investicije in to je zelo dobro, da se pokrene razvoj in posodobitev, investicije nove, tudi cestogradni, predvsem tretja os proti Koroški in začetek na Dolenjskem.   Bi se dotaknil pa tudi železniške infrastrukture. Tukaj se mi pa zdi, da so pa še zmeraj načrti premalo smeli, premalo pogumni, da je naša železnica zelo zanemarjena oziroma zapostavljena, da bi pa tukaj pa lahko še kaj več sredstev se namenilo, da se posodobi te regijske proge. Vesel sem, da je umeščena ta proga od Ljubljane do Grosuplja kot dvotirna. Zanima me, kaj je tudi za naprej za progo proti Dolenjski, proti Novem mestu in potem naprej, kakšna posodobitev je mišljena. Kakor je tudi na primer v Grosupljem je tudi stičišče iz kočevske proge, pa je ta posodobitev trajala 12 let, sama izgradnja te proge, je pa trajala pa dve leti. Z zelo, verjetno takrat 150 let nazaj s stroji, ki se ne morejo primerjati z zdajšnjimi.   Tukaj mislim, da na železnicah, bi lahko država dala še več sredstev v teh dveh proračunih in tudi v bodočnosti. Rad bi odgovor za to progo prav za gospoda Jurkoviča. Kar se pa cestne infrastrukture tiče tudi, kar je lokalno, pa vidim da je zelo smelo, da se gre to v izgradnjo vseh priključkov in vseh teh cestovnih navezav. Je ta pa tako. Bi se pridružil, da je treba, da bi bilo zelo dobro, da se to tudi uresniči, v teh dveh letih, kar je tukaj začrtano. Bi pa rad odgovor, kakor sem ga dal.   Hvala.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala.   Pa mogoče najprej minister Vizjak, vaš del.    MAG. ANDREJ VIZJAK: Ja, čisto kratko.   Saj glede, v bistvu rudnika Sitarjevec je bilo vprašanje. Zdaj, zasavska regija, jaz upam in verjamem, da tam tudi to sodi, je upravičena tudi do sredstev sklada za pravični prehod. To je ta Just Transition found, ki ponuja pravzaprav sredstva za preoblikovanje nekdanjih rudarskih regij ali pa v povezavi s premogom ali pa opuščanje te premogovne in spodbujanje projektov v neko novo prihodnost. Gotovo omogoča uporaba tega rudnika oziroma tega opuščenega rudnika tudi neko preobrazbo v turistične ali katerekoli druge namene. Po moje bi bilo dobro, skupaj z razvojnimi agencijami tistega območja definirati tu projekt in štartati na ta sredstva.   Zdaj to sodi v domeno SVRK-a, regionalno politiko in kohezijo in verjamem, da je po moje tam moč najti neko. Sicer pa ta projekt ni več nobenih proračunskih financiranjih, koliko poznam, zlasti pri nas ne. Vem, ko sem bil minister za gospodarstvo, so se s tem ukvarjali, ampak to je bilo pred 15 leti. Tako, da gre za opuščen rudnik in mislim, da bilo mogoče najti neko razvojno perspektivno v turizmu preko tega sklada.    PREDSEDNIK BOJAN PODKRAJŠEK: Hvala, minister.   Pa še mogoče infrastrukturni del, državni sekretar.
Aleš Mihelič
Gospod Doblekar, vsekakor vzeto na znanje.        (Nadaljevanje) Razmišljanje o projektih, ki so nam, mislim da, bolj ali manj vsi poznani. Če imate kakšno konkretno vprašanje, seveda, ker ga nisem slišal, pa kar povejte, pa bomo poskušali odgovoriti. Se pa vsekakor strinjamo s pobudami, ki ste jih dali tako na področju varnosti v prometu, kot tudi na sanaciji cest, pločnikov in ostale infrastrukture.   Gospod Rajh je želel odgovor na temo energetskih sanacij. Energetske sanacije niso zardi tega v proračunu. So pa v proračunu sredstva za energetsko sanacijo, ne pa dotični projekti. Za dotične projekte se bo pridobilo lahko sredstva na razpisu, ki ga bomo dali ven. Torej, sredstva so in tako občina Maribor za svoje osnovnošolske objekte ali druge bo lahko enakovredno kandidirala. Merila vam pa lahko posredujemo. Definitivno ni to stvar odločitve posameznika, vendar splošnih meril pri izboru za tovrstne projekte, ki morajo ustrezati kriterijem.   Potem je pa še zadnje vprašanje bilo namenjeno posodobitvi železniških prog. Tukaj smo pričeli z umeščanjem dvotirnosti v smeri tako proti Kamniku, tako proti Škofljici. Želimo narediti konkretne premike. Je pa res, da poleg obstoječih obnovitvenih ali nadgradnjih del na primorskem delu se zavedamo, da potrebujemo boljšo železniško infrastrukturo, ki bo omogočala hitrejše potovalne čase. V ta namen je trenutno ravno v zaključevanju študija upravičenosti regionalnih prog. Poleg tega pa v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in našo direkcijo delamo nekakšno strategijo kako priti v najkrajšem možnem času, seveda tudi kako zagotoviti ustrezne vire, da pridemo do tako teh glavnih železniških povezav na osnovnih koridorjih, kot tudi preostalih regionalnih. Bo pa predstavljena ta strategija oziroma plan že v najkrajšem možnem času. Tukaj želimo predvsem se znebiti tudi tistih ozkih grl.   Kar se tiče pa konkretno te proge 80 in 81, torej proti Novemu mestu in proti Kočevju, bo pa študija zajemala tri različne scenarije in se stvar proučuje. Definitivno pa je osnovni cilj nadgradnja vzpostavitev osnovnih tistih parametrov, da bo proga lahko konkurenčna. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Pa še vprašanje je bilo za Dejan Jurkovič. Izvolite.
Dejan Jurkovič
Hvala lepa… /nerazumljivo/ Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Glede železniške povezave proti Novemu mestu je že državni sekretar v bistvu povedal. Predvideni so trije ukrepi, kratkoročni, srednjeročni in pa potem tudi možnost proučitve nove konkurenčne železniške povezave med Grosupljem in Novim mestom. Kratkoročni ukrepi predvidevajo optimizacijo spremembo oziroma prilagoditev obstoječega voznega reda, uskladitev voznega reda z avtobusnimi voznimi redi in priključnimi vlaki, ureditev kolesarnic na vseh železniških postajah in postajališčih. Srednjeročni ukrepi predvidevajo uvedbo taktnega prometa vlakov v prometnih konicah. Se pravi, bolj ko se približujemo Ljubljani pogostejši je takt. In takt iz Grosuplja proti Ljubljani za te smeri je predviden na 15 minut. Potem je predvidena dvotirnost po posameznih odsekih na relaciji med Ljubljano in Grosupljem, s tem, da se bo v državni prostorski načrt pristopilo k umestitvi polne dvotirnost. Potem je potrebno urediti, nadgraditi postaje, postajališče in pa same proge, urediti je potrebno nivojske prehode na peronih na posameznih območjih, kjer je to potrebno zgraditi izven nivojske dostope, vgraditi informacijsko opremo in spremljajoče ukrepe, izvesti na posameznih postajah in postajališčih kot so parkirišča in pa na postajah in postajališčih ponuditi potnikom tiste storitve, ki jih potnik potrebuje, tudi nakup vozovnice preko avtomata. In pa tudi predvideno, da na posameznih točkah naredimo dodatna večja parkirišča, tako imenovani parking/nerazumljivo/, da se bo lahko potnik pripeljal do posamezne postaje oziroma postajališča in potem         nadaljeval pot sem z vlakom. Kot sem že omenil, pa potem tudi predviden tak imenovan scenarij 3, dolgoročna nova konkurenčna povezava med Grosupljem in Novim mestom, kjer bi krajšali čas potovanja, kajti vemo, če ostanemo znotraj obstoječega koridorja, lahko nekaj naredimo z organizacijo, lahko nekaj malega tudi pridobimo na času vožnje oziroma na povečani hitrosti s prilagoditvijo tirov, ampak če hočemo doseči opazen napredek v hitrosti bistveno krajši potovalni časih pa moramo iti v novi koridor, kajti v obstoječih koridorjih so geometrijske karakteristike proge tiste, ki nas omejujejo. Bilo je še vprašanje glede železniške postaje Litija. Železniška postaja Litija je v tem trenutku v fazi projektiranja, to se izvaja v sklopu vzpostavitve izvennivojskih dostopov na peronih in postajališčih – zakaj – zato, ker želimo vpeljati daljinsko vodenje prometa in eden izmed ukrepov pri daljinskem vodenju prometa so tudi izvennivojski dostopi. Rok za izdelavo projektne dokumentacije se zaključi konec maja prihodnje leto in potem, ko se to zaključi se bo sukcesivno pristopilo k izvedbi teh projektov. Glede ponudbe v železniških postajah, kot je železniška postaja Maribor, seveda mi kot, če rečemo v imenu lastnika si vsi skupaj prizadevamo, da bi te železniške postaje dobile vse ustrezno vsebino, vsi si želimo, da bi bilo čim man nezasedenih prostorov v železniških postajah, zato to tudi najemnine temu primerne in si vsi skupaj moramo prizadevati, da dobimo ponudnike in če imamo kakšnega ponudnika, ki bi bil pripravljen najeti prostore z neko ustrezno vsebino, ki na železniški postaji je primerna, se seveda naj obrne na direkcijo oziroma na Slovenske železnice, infrastrukturo kot upravljavca javne železniške infrastrukture. To je bilo na kratko. Hvala.
Hvala tudi vam. Repliko še ima mag. Andrej Rajh.
Hvala lepa. V bistvu eno vprašanje imam, ker ne vem, če ste me prav razumeli. Državni sekretar Mihelič mi je sicer odgovoril, da se lahko lokalne skupnost za potrebe energetske sanacije obrnejo oziroma prijavijo na razpis eko sklada, mene pa zanima zakaj so določene investicije občinske tu navedene v proračunu, torej za energetske sanacije, če pogledate proračun, so določene osnovne šole v določenih krajih notri v proračunu navedene, ni pa navedena nobena mariborska, to je vprašanje bilo.
Hvala. Izvolite.
Aleš Mihelič
To je razpis ministrstva ne Ekosklada in ko se pa dobi pri nas na razpisu bodo seveda upravičeni do teh sredstev, druge poti ni.
Hvala. Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da odbor kot zainteresirano delovno telo ni sprejel nobenega amandmaja, zato zaključujem razpravo z ugotovitvijo, da seje Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2022 s svojega delovnega področja. Določiti še moramo poročevalca, ki bo poročilo podal na Odboru za finance. Jaz bi predlagal, da bi to opravil kolega Ljubo Žnidar, ki je istočasno tudi član Odbora za finance. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda ter 33. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje ter želim, da ostanete zdravi.    Seja se je končala 13. oktobra 2020 ob 17.19.