Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

23. nujna seja

Odbor za pravosodje

14. 10. 2020
podatki objavljeni: 14. 10. 2020

Transkript

Članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 23. nujno sejo Odbora za pravosodje.  Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti poslanca Rudi Medved in Predrag Baković. Na seji kot nadomestna članica sodeluje Mojca Škrinjar, ki nadomešča Evo Irgl.    Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, in sicer tako, da bi najprej dali besedo predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, nato pa bi sledila razprava članic in članov odbora. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.    Prehajamo na 1. in 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.  Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 1. 10. 2020 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.   Na sejo so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje ter Sodni svet, ki je svojo prisotnost opravičil.         Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb za interesirano delovno telo. Obravnavali ju bomo v okviru pristojnosti odbora, to je področje Ministrstva za pravosodje in pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s petim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri oblikovanju amandmaja je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Za predlagane amandmaje, ki je v predlogu sprememb proračuna, se smiselno tudi uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po petem odstavku 166. člena Poslovnika zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu sprememb proračuna. Pričenjam z obravnavo predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in za leto 2022. Do tega trenutka nisem dobil nobenega amandmaja kvalificiranih predlagatelj niti predloga za amandma odbora. Sedaj bi dal za dodatne obrazložitve proračunov besedo predstavnikom ministrstva. Najprej dam besedo predstavniku Ministrstva za finance, gospodu Francu Radmanu. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Uvodoma bi s strani Ministrstva za finance predstavila neka osnovna izhodišča oziroma okvir priprave proračunov za naslednji dve leti. Kot določa zakonodaja, delamo dva proračuna, eden je sprememba že sprejetega proračuna za leto 2021 in pa popolnoma nov predlog proračuna za leto 2022. Izhodišča Vlade so bila zaostrene razmere in odprava negativnih posledic epidemije na eni strani že v letošnjem letu, za naslednja leta pa načrti za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva oziroma skrbi za državljane. Makroekonomska izhodišča temeljijo na napovedih Umarja, po katerih bodo prihodki v naslednjih letih še nekoliko naraščali kljub letošnjemu padcu in tudi proračunski primanjkljaj se bo zmanjševal, bo še zmeraj proračunskih primanjkljaj, in sicer v letu 2021 je predviden v obsegu 2,8 milijarde evrov oziroma 5,6 % bruto domačega produkta in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 % bruto domačega produkta. Na strani odhodkov je poudarek na domačih razvojnih programih in ukrepih v povezavi z instrumenti Evropske unije za okrevanje in odpornost tako imenovane next generation EU, potem je pospešeno črpanje, predvidoma pospešeno črpanje finančne perspektive, ki se v letošnjem letu zaključuje, vendar je še tako imenovani N plus 3, se pravi še triletno obdobje, zagotovitev sredstev za zakonske obveznosti kot so plače v javnem sektorju, transfere posameznih gospodinjstev in pokojninsko blagajno ter projekt predsedovanja Evropski uniji. Tako se odhodki v spremembo proračuna za leto 2021 se načrtujejo v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom rebalansa za leto 2020 in seveda glede na vse načrte za dobre 3 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2021, v letu 2022 pa so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde, kar je nekako 870 milijonov evrov manj kot v letu 2021. V ta proračunski okvir so potem umeščenje programske vsebine in finančni načrt posameznih proračunskih uporabnikov.         Morda še to, kar je Odbor za pravosodje tako na politiki pravosodja, proračunski politiki pravosodja v spremembah proračuna za 2021 predvideno 300, za 376,3 milijone evrov odhodkov, kar je za dobrih 46 milijonov več kot v rebalansu. Za leto 2022 pa se predvideva za politiko pravosodje dobrih 400 milijonov evrov, kar je 25, dobrih 25 milijonov več kot v letu 2021. Znotraj te politike so pa potem različni proračunski uporabniki in njihove prioritete.  Hvala.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.  Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvo za pravosodje, gospodu Maticu Zupanu.    MATIC ZUPAN: Hvala za besedo spoštovani predsednik, poslanke, poslanci!  Pred dobrim mesecem ste na tem odboru obravnavali rebalans proračuna za leto 2020, ki je bil za približno 100 tisoč evrov nižji od sprejetega proračuna. Danes imam pa to čast, da vam predstavim proračuna za prihodnji dve leti, ki jim Ministrstvo za pravosodje bistveno zvišuje ta sredstva, glede na proračune preteklih let in s tem omogočata začetek precej oziroma izjemno investicijsko naravnanega obdobja. Tako je predlog rebalansa za leto 2020/2021 za kar 22 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2020 in na vseh tipih proračunskih postavk znaša 97,5 milijona evrov. V letu 2020/2021 pa je v proračunu ministrstva seveda z organoma sestavil red načrtovanih skoraj 120 milijonov evrov, kar pomeni še dodatnih 22 milijonov evrov, glede na rebalans za leto 2020/2021.  Proračuna sta rekordna, vendar so za temi številkami realni projekti, ki bodo neposredno rezultirali v boljših delovnih pogojih za zaposlene, predvsem v zaporskem sistemu in pravosodnih organih, ter zagotavljanju standardov, ki jih od nas pričakujejo mednarodne institucije in pa uporabniki. Zdaj o temu smo zelo veliko govorili zadnjič na seji Komisije za človekove pravice in pa peticije, ko smo obravnavali letno poročilo Varuha. Posebna skrb je bila takrat namenjena dostopu do sodišč s strani gibalno oviranih oseb, pa tudi stanju v slovenskih zaporih.  Kar se tiče investicij, sta osrednji prioriteti našega ministrstva oba projekta zaporov, se pravi adaptacija in novogradnja zapora na Igu, ženski zapor in pa novogradnja moškega zapora na Dobrunjah. Za ženski zapor na Igu smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in v začetku prihodnjega leta začnemo s pripravo javnega naročilo, kar bi po trenutni časovnici pomenilo, da v drugi polovici lahko začnemo s prvimi /nerazumljivo/ deli. Za novogradnjo na Dobrunjah pa je v letu 2021 namenjeno še zaključku projektiranja in pa izvedbi postopka javnega naročila za pridobitev izvajalca /nerazumljivo/ del.  In če ostanem pri investicijah v zaporski sistem, leti 2020, 2021 in 2022, predstavljata tudi izjemen preskok pri sredstvih, ki so namenjeni za posebno varnostno opremo v zavodih. Predvidena je nadgradnja videonadzornih sistemov na več lokacijah, ki so dotrajani. Načrtujemo zamenjavo detektorskih naprav, namestitev varnostnih vrat v bivalnih prostorih, zamenjavo železnih rešetk z rešetkami iz manganovega jekla, predvidena je pa tudi zamenjava večine radijskih postaj in starih pištol, ki jih je v sistemu žal še kar precej.   V letu 2020/2021 so skoraj podvojena sredstva namenjena investicijam za pravosodne organe. Skoraj 6 milijonov bo prihodnje leto med drugim namenjeno za obnovo in energetsko sanacijo sodnih stavb v Brežicah, v Ljutomeru in na Jesenicah. Izgradnja dvigal za gibalno ovirane osebe v sodni stavbi v Celju in tudi v Brežicah. Načrtujemo prenovo tehničnega varovanja in rentgenskih naprav na nekaterih lokacijah. Nadaljujemo s posodabljanjem voznega parka sodišč in tožilstev s približno deset avtomobili na leto in pa s pripravo projektne dokumentacije za obnovo, energetsko sanacijo in pa vgradnjo dvigal v sodno stavbo v Kranju in v Novem mestu, kjer bodo pa potem investicijski posegi v bistvu izvedeni v letu 2020/2022. No, v omenjenem letu pa poleg že omenjenih obnov sodnih stavb, načrtujemo še izgradnjo dvigal v Kranju in Slovenj Gradcu, izvedba centralne klimatizacije prostorov v sodni stavbi na Tavčarjevi v Ljubljani, Pravosodna palača in pa preureditev prostorov Okrajnega sodišča v Celju na Ljubljanski cesti.   V prihodnjem letu seveda nadaljujemo tudi s projektom Nove sodne stavbe. Za prihodnje leto je načrtovana priprava projektne naloge in arhitekturnega natečaja. V letu 2020/2022 pa začetek pridobivanja projektne dokumentacije. Zdaj v teh proračunih pred vami so tudi prve finančne aktivnosti projekta Hiša za otroke. S tem smo korak bližje zagotavljanju ustrezne celostne obravnave otrok, ki so udeleženi tako ali pa drugače v kazenskem postopku. Letos zagotavljamo prostore, ki jih bomo prihodnje leto prenovili, da bodo čim bolj prijazni do otrok, obenem pa tudi izpolnjevali vse funkcije, ki jih predvideva ta projekt. Pripravljen je tudi en osnutek zakona, ki je rezultat tudi sistemskega posvetovanja za otroke. Po naši vednosti         je bilo prvo tovrstno posvetovanje z otroki do zdaj v Sloveniji. Pripravljeno zakonsko rešitev bo Vlada v obravnavo Državnemu zboru posredovala predvidoma novembra letos.   Tako kot doslej bomo v prihodnjih dveh letih evropska sredstva namenili digitalizaciji, pri čemer velik fokus namenjamo nakupu videokonferenčnih oprem za potrebe sodstva, kar bo omogočilo čim bolj nemoteno poslovanje tudi v spremenjenih razmerah zaradi covida-19. Zakonsko podlago širimo pa z novelo ZKP, ki je že v Državnem zboru.   Poleg tega je za prihodnji dve leti načrtovan tudi razvoj novega informacijskega sistema za podporo v elektronskem poslovanju tožilstvom in državnemu odvetništvu, razvoj novega informacijskega sistema za podporo vodenja evidenc pravnomočno obsojenih oseb in še nekateri manjši projekti.  V prihodnjih dveh letih nadaljujemo tudi z izjemno pomembnim projektom za promocijo izvajanja sodišču pridružene mediacije, za kar na letni ravni namenjamo 350 tisoč evrov. Iz evropskih sredstev v prihodnjih dveh letih načrtujemo tudi razvoj informacijskega sistema za izvajanje probacijskih nalog, ki bo omogočal podporo upravljavskim in analitičnim procesom Uprave za probacijo. Letos so v teku zagonske aktivnosti, v letu 2021 pa razvoj in implementacija sistema. Ob dejstvu, da se pripad probacijskih nalog povečuje, bo nov informacijski sistem svetovalcem omogočil več časa za posvečanje vsebini tretmajskega dela z osebami, vključenimi v probacijo.   Glede na to, da je druga polovica leta 2021 namenjena predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, seveda ne moremo mimo mednarodnih aktivnosti. Ta vloga je razvidna tudi iz višine načrtovanih sredstev v okviru podprograma za predsedovanje in za redno mednarodno dejavnost, saj v prihodnjem letu načrtujemo kar nekaj dogodkov, ki bodo obravnavali pomembne aktualne teme, kot so, na primer, boj proti sovražnemu govoru in pravni vidiki uvedbe umetne inteligence.   Naj zaključim. Proračun za prihodnji dve leti je za pravosodje res ugoden in upam, da nam izvedbo zastavljenih ciljev ne bo preprečila ponovna epidemija covida-19, ki je tako zelo zaznamovala letošnje leto.   Toliko uvodoma. V nadaljevanju pa se z veseljem odzovem še na morebitna dodatna vprašanja. Hvala.
Hvala tudi vam.  Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi razpravljati? Kot prvemu dajem besedo Željku Ciglerju.     ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.  Svojo razpravo nameravam predstaviti skozi tri točke in s tem tudi stališča Levice kot parlamentarne stranke v Sloveniji, najprej povsem tehnične pripombe, potem kar se tiče proračuna in nato še na koncu zadnjo točko, položaj in pomen ter vloga sodstva v Sloveniji.   Najprej bi rad rekel, da podobno kot na drugih ministrstvih se sredstva tudi na Ministrstvu za pravosodje povečujejo. Največja povečanja so tu iz naslova obnove in gradnje zaporov, ob tem pa je še nekaj vprašanj, za katera prosim, če bi lahko dobil odgovore. O tem smo govorili sicer že tudi ob rebalansu, ampak vseeno, pri novih proračunih. Ko smo obravnavali problematiko zasedenosti, smo govorili o probaciji. In sprašujem, ali je Uprava za probacijo kadrovsko že popolnjena - to smo že takrat spraševali, namreč, njen pomen smo izpostavili -, glede na predvidena sredstva in dejstvo, da se je, povsem upravičeno, povečala masa za plače, ostaja pa proračun za upravo nekako enak za leto 2021 in 2022, tako kot je bil v letu 2020. In veliko je bilo govora o tem, kako pomembno vlogo igra ta uprava v zniževanju števila zaprtih oseb in posledično tudi prispeva k razrešitvi prostorske stiske v zaporih. In bi prosil, če nam lahko poveste in predstavite, kakšna je statistika glede tega.   Nadalje me zanima, kaj se dogaja s projektom izgradnje novega moškega in razširitvijo ženskega zapora, kar je bilo povedano. Namreč, v letu 2021 in 2022 so zagotovljena sredstva za oba ta projekta. Ministrstvo se je odločilo, očitno, za javno-zasebno partnerstvo, za katero pravimo… / oglašanje v ozadju/ Ni več? Aha, ker je to za nas… Okej, če tega ni, hvala lepa. Lepo prosim, da mi to v mikrofon potem poveste. Me pa zanima naslednje. Ministrstvo je govorilo o reviziji projekta in znižanju vrednosti, ali je to zdaj končna in predvidena cena, ki je nam predstavljena, gre za 70 milijonov za izgradnjo zapora        in pa zapor na Igu pa 35 milijonov in glede na to na kakšen način izgradnje je predvidena vrednost, dobro, to ste mi že prej odgovorili, pardon, javno-zasebno partnerstvo. Zanima me pa tudi kaj se dogaja s projektom Hiše za otroke, če mi lahko poveste, namreč tukaj bi prosil za pojasnilo o tem, ker rok za zaključek projekta je namreč konec leta 2022 in s takim prelaganjem se izpostavlja nevarnost, da projekt ne bo zaključen v predvidenem roku, gre pa za pomembno zadevo kar se nas tiče.   Drugič bi rad povedal kar se proračuna v celoti tiče, da v Levici nasprotujemo proračunu 2021/2022 iz zelo pomembnega vsebinskega razloga, da so tukaj razvojna vprašanja kar se tiče vlaganja v izobraževanje, raziskave, razvoj, zlasti pa krepitev našega javnega zdravstva, ki vsak dan poslušamo kako pomembne so njegove kapacitete te in še bolj pomembni so kadri, ki te kapacitete visoko strokovno uporabljajo zdaj, ko se število okuženih vse bolj širi.   Kar se tiče dolgotrajne oskrbe in drugih stebrov socialne države se je Vlada odločila, da ključen del sredstev, pomemben del, daje za orožje. Vem, da se ponavljamo, ampak to bomo govorili tako dolgo dokler takšne politike v Republiki Sloveniji ne bomo spremenili. Da bodo šla sredstva tja, kjer jih država oziroma državljanke, državljani potrebujemo. In to gotovo ni zdaj vlaganje v orožje, ker Slovenija ni vojaško ogrožena, najprej in najbolj je ogrožena po zdravstveni plati, gospodarski, socialni.   Ob tej pa bi tudi še omenil še dogajanja omenil med pomladansko epidemijo, ko si je Vlada praktično z Zakonom o interventnih ukrepih na področju javnih financ podelila absolutno pravico samovoljnega prerazporejanja sredstev, pravice do sredstev brez odobritve parlamenta in brez kakršnihkoli omejitev. Tako, da se tu dogaja dosti vprašljivi in za demokratično državo nesprejemljivi procesi.   Na koncu bi še to rekel. Ves ta denar, ki ga bom tukaj sprejeli za naš pravosodni sistem, mora pravosodni sistem čim bolj kvalitetno, učinkovito pri izvajanju sodne veje oblasti uporabiti, ampak, če pogledamo v kakšen položaj se postavlja slovenski pravosodni sistem, ugotavljamo, da poleg tega, da sprejemamo proračun, moramo zraven opomniti, da gre za pomemben steber oblasti v Sloveniji, ki mu je treba to nedotakljivost absolutno zagotavljati in se je ne sem dotikati nihče, treba mu jo je zagotoviti. Glejte, bi samo to rekel zakaj to govorim. Najprej iz dveh razlogov. Prvič, bom rekel, ko se je delalo poročilo o stanju slovenskega sodstva, ki smo ga poslali evropskim institucijam in evropski komisiji, je to poročilo iz Republike Slovenije odšlo iz naslova zunanjega ministrstva brez, da bi prej pri njegovem nastajanju sodeloval slovenski pravosodni sistem oziroma ministrstvo za pravosodje, katerega predstavniki tukaj sedite. Halo, kje je tukaj neodvisnost slovenskega sodstva? Drugič. Da na račun njegovih udeležencev pa predvsem sistema, bom rekel, ljudi iz pravosodnega sistema in pa predvsem sistema samega se v slovenskem javnem prostoru in tudi iz ust ljudi, ki pokrivajo pomembne funkcije v veji izvršilne oblasti izražajo dosti neprimerni komentarji in tudi napadi, ki se zlasti intenzivirajo v zadnjih časih. In človek si postavlja vprašanje na kakšen način bodo ta sredstva potem lahko porabljena za tiste cilje za katere jih namenja Državni zbor, ko bo sprejemal proračuna za leti 2021 in 2022. In za te napade moramo absolutno reči še posebej na našem odboru za pravosodje, stop, to se ne sme dogajati. In če predsednik Vlade, čeprav ga zdaj ni tukaj, ampak kljub temu smo javni uslužbenci in moramo vedeti kaj govorimo in nam besede sledijo, če si upa na enem razgovoru, kjer se prav o vprašanju neodvisnosti sodstva pogovarjamo upa zabrusiti predsedniku Vrhovnega sodišča, da si je treba         ugled zaslužiti, se mora ta, ta človek, to je Ivan Janez Janša zavedati, da on ugleda ali pa zaupanja že dolgo nima več. Če ne, si naj začne malce brati tudi medije, malce širše. Naj si bere peticije, ki izhajajo, oziroma naj gre v dialog z ljudmi, ne samo tistimi, ki protestirajo. S tistimi, ki delajo v javnih bolnišnicah, v javnem zdravstvenem sistemu. S tistimi, ki upravljajo službe tiste nujne od Policije, do gasilcev, trgovcev in tako naprej. To mislim, da je še skorajda bolj pomembno vprašanje kot to, koliko smo namenili sredstev za pravosodni sistem v letu 2021 in 2022. In upam, da bo še kdo v našem odboru okoli tega povedal svoje mnenje. To je pač v imenu Levice.  Hvala.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.  Izvolite. Sem mislil že sam nekaj … naslednje razpravljavce opozoriti, da dajmo se držati točke dnevnega reda, to je to, da se držimo obravnave področja pravosodja. Zdaj pa dam za postopkovno še kolegu Dušanu Verbiču.  Izvolite.    MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa predsednik.  Predsednik, prosim, da v skladu s poslovnikom, če je katerikoli član odbora začne z neko predvolilno aktivnostjo, mi smo zdaj na zelo jasni točki in to je predlog proračuna Republike Slovenije s težiščem od praktično pravosodja. In bi prosil predsednik kakršnekoli tovrstne razprave, ki imajo vsebinsko značaj tako imenovanih predvolilnih nagovorov, reciva temu simpatizerjev ali volivcev, naj ne bo pri tovrstni točki to puščeno, da gre v to smer. Moram se odzvati zaradi tega, kajti kar se tiče te točke dnevnega reda, je zelo jasno zapisano v teh proračunskih postavkah, katere so tiste investicije in tukaj bi pričakoval potem, da se pogovarjamo kritično ali je prav, da gredo nekako tovrstna sredstva v smeri, ki so zapisane s strani pač Vlade. Ne pa to, kar sem že tudi omenil in prosim, da v nadaljevanju, če se še podobno zgodi, da nekako urgirate skladno s poslovnikom.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN: Hvala.  Naslednja ima besedo poslanka Tina Heferle.   Izvolite.    TINA HEFERLE (PS LMŠ): Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.  Zdaj proračunski dokument vendarle je nek tak zelo vseobsežen dokument. Včasih je res težko pokomentirati samo točno določeno področje, brez da bi nekako vmešal, vpeljal tudi druge vidike proračuna, tako da jaz tukaj mojega predhodnika morda celo razumem zakaj je šel toliko široko v svoji razpravi, pa vendar se bom jaz poskušala držati in spoštovati vaše opozorilo, gospod predsednik.  Zdaj pred sabo imamo nekako rekordni proračun pa rekordni mislim kar se tiče zadolževanja. Ne želim problematizirati dejstva, da se moramo zadolževati v tej situaciji v kateri smo. Vemo, da se praktično vse evropske države zaradi covid krize zadolžujejo. Pa vendar je treba biti tudi pri porabi teh sredstev potem toliko bolj pazljiv. Zdaj Ministrstvu za pravosodje gre več sredstev, to tukaj ni dileme. Vprašanje pa je, če gredo ta sredstva za prave projekte in če se bodo ta sredstva oziroma poraba teh sredstev na koncu tudi realizirala tako, kot je predvideno. Zdaj recimo za urejanje in razvoj področja pravosodja, to je program, se namenja kar 1,8 milijona več evrov, kjer pa je recimo zajet tudi projekt izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani. Že res, da je ta investicija planirana že zelo dolgo, desetletje, ampak morda v času te krize, v času, ko povečujemo zadolževanje države zaradi predvsem, ali pa samo zaradi spopada s to covid krizo, da smo sploh v neki kondiciji kot država, je vprašanje, ali je zdaj ta investicija sedaj res tako nujna oziroma ali bi bilo morda smiselno malo predrugačiti, premisliti in ta denar nekoliko         porazdelit na druge segmente proračunskega področja, kjer so prioritete države bolj nujne oziroma bolj potrebne za stanje, situacijo, se pravi za čas, v katerem smo. Pa v luči tega zato sprašujem, kdaj je torej predviden začetek izgradnje te nove sodne palače oziroma v kakšni fazi je sploh ta projekt? Potem, podobno vprašanje imam glede gradnje zapora v Dobrunjah in glede prenove ženskega zapora na Igu, pri Ljubljani? To prav tako, če sem prav zasledila, predvidevate 1,8 milijona evrov več. Zato me zanima, kako boste ta denar porabili? – Tukaj predvsem mislim na to, kajne, ali bo ta denar porabljen, recimo, tudi za reševanje prostorske izboljšave, dokler ta gradnja teh objektov ne bo končana? Vemo, da so prostorske razmere že zdaj, predstavljajo nek problem ali pa izziv upravljavcev zapora. Toliko s tega področja.  Zdaj, ne glede na vse, imamo pa tudi področja, kjer pa se sredstva krčijo. Govorim za pravosodje. Recimo, manj sredstev je na proračunskem programu, ki ureja izvajanje probacije. Zdaj, vemo, da Zakon o probaciji je začel veljat leta 2017. Ne bom predolga v tem uvodu no, ampak neke stvari moram povedat. Uprava za probacijo je bila ustanovljena s 1. 1. 2018 in ta deluje v bistvu kot organ, v sestavi Ministrstva za pravosodje. Kar želim povedat je, da je politika probacije za našo državo izjemno pomembna, kar se tiče - vsaj po mojem mnenju kajne – kar se tiče zasledovanja neke kaznovalne politike. Pošiljanje obsojencev v zapor pogosto ne obrodi željenih učinkov. Tukaj mislim predvsem na rehabilitacijo obsojenca. Vemo, da je zapornik izključen in družbenega okolja, pogosto izgubi zaposlitev, ponovna vključitev v družbo pa je zelo težka in prav zaradi tega je zelo pomembna ta ustanovljena uprava za probacijo, ki pa ji s to spremembo proračuna in pa s proračunom za 2022, namenjate manj sredstev, zato me zanima, kje oziroma kako se bo to poznalo? Bodo recimo »probacijski« uslužbenci še bolj obremenjeni, kot so? Vemo, da so že sedaj zelo obremenjeni in da kljub – če nadaljujem – kljub kadrovski okrepitvi, je Uprava za probacijo v letu 2018 še vedno beležila trend obremenitve »probacijskih« uslužbencev glede na aktivne zadeve in je recimo v letu 2018 v povprečju za celoten organ, znašala ta številka dobrih 82 zadev na enega uslužbenca.  Zdaj, obremenitev glede na izvrševanje vseh teh probacijskih nalog v tekočem letu je še vedno nekoliko višja pri nas v Sloveniji, kot to znaša neko povprečje v Evropi. Govorim na enega uslužbenca. Po mednarodnih priporočilih se recimo ta standard za kakovostno obravnavo giba nekje med 20 in 30 zadevami, v skrajnem primeru do 50 zadev na svetovalca, pri nas pa, kot sem že omenila, imamo 82 zadev na uslužbenca. Zdaj tudi v poročilu za leto 2019 – še vedno sem pri probaciji – je bila omenjena tudi digitalizacija poslovnih procesov izvrševanja probacijskih nalog, kar bi uslužbencem olajšalo neko celovito izvajanje njihovih probacijskih aktivnosti na enem mestu. Zato me zanima, kako je s tem? Kako daleč je ta projekt? In, ali se bo morda ta projekt zaradi teh zmanjšanih sredstev, kakorkoli zaustavil oziroma, na kakšni fazi sploh je? Skratka, v celoti me zanima, kako se bo zmanjšanje sredstev na tem programu, poznalo v dejanskem življenju?  Zdaj, glede drugih vidikov tega proračuna, jaz res ne bom razpravljala, ker smo vendarle na odboru za pravosodje, bi pa ob tem še dodala, da resnično upam, da bomo s tem rekordnim proračunom, kar se tiče zadolževanja, pa kar se tiče, konec koncev, potem tudi dodeljenih sredstev na Ministrstvu za         pravosodje, zasledovali predvsem ali pa, ja, v prvi vrsti predvsem to samostojnost, neodvisnost in avtonomnost našega pravosodnega sistema in z vsemi njegovimi podsistemi. Tukaj mislim predvsem na tožilstvo in pa predvsem na to nevmešavanje drugih vej oblasti v sodno vejo oblasti. Konec koncev tudi nevmešavanja politike v naš pravosodni sistem. Ne smemo pozabit, kajne, da vedno, ko vsi tako radi opevamo našo pravno državo, je vendarle dejstvo, da na pravosodju stoji ali pa pade ta pravna država in samostojen pravosodni sistem je nujen pogoj, da živimo v taki pravni državi in če večamo zdaj, vidimo, da večamo sredstva na Ministrstvu za pravosodje. Jaz upam, da se bo odražal predvsem na tem slednjem, da bomo zasledoval tak pravosodni sistem, ki bo nekako omogočil neodvisno delovanje sodstva in vseh njegovih podsistemov. Tukaj morda nek moj skromni apel ministrstvu, da to zasleduje.  Hvala zaenkrat.
Hvala.  Naslednji ima besedo poslanec Dejan Kaloh.  Izvoli.
Predsednik, hvala.   Ja, tudi še enkrat na kolege poslance apeliram, da se držimo današnje teme, torej obrazložitve Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 za področje pravosodja, kajne, da res ne zahajamo na neke izlete, na področja, ki jim ni mesto na današnjem odboru.  Zdaj, jaz bi, jaz sem prej gospoda Zupana, državnega sekretarja, dobro poslušal, glede varne hiše. Tudi jaz zelo, zelo podpiram ta projekt. Moram reči, da sem se tudi kot član Odbora za pravosodje javil za študijski obisk enega izmed teh modelov Barnahusa, nekje pač v tujini, da vidim sam, kot poslanec, kako to v praksi izgleda. Glejte, v Sloveniji še te varne hiše z otroki mi nimamo. Vesel sem, / nerazumljivo/ gospod Cigler je prej spraševal gospoda sekretarja, pa tudi mene zdaj zanima, zdaj, omenili ste, da prostore za varno hišo boste zagotovili, mislim, da še letos, v okviru tega proračunskega leta. Zanima me potem časovnica za naprej. Zdaj vemo, da zakonodaja se je junija dala v javno razpravo, zaključila se potem avgusta. Tako da, zdaj mi jo bomo še v tem letu obravnavali v Državnem zboru.  Sam projekt, / nerazumljivo/ za otroke, za te, naše, jaz pravim, male, male ljudi, ki pa nimajo v kazenskem postopku ustreznega varstva, v smislu sekundarne »viktamizacije«, še enkrat, so ti mali ljudje, ti naši najmlajši, najbolj ranljivi člani družbe, izpostavljeni ali osebam, ki so jih tako ali drugače zlorabljale in to je seveda nedopustno – nedopustno za leto 2020 – in jaz upam, da bo, tako kot se je tega Ministrstvo za pravosodje lotilo, da bomo zdaj res to uzakonilo in potem to tudi, to varno hišo, za otroke, na ustrezni lokaciji postavili, kar je tudi okolje, ne, z usposobljenimi strokovnjaki zelo pomembno, da so ti otroci potem deležni ustrezne obravnave, od snemanja, do pogovorov, do same rehabilitacije na čustvenem področju.  Tako da, zelo pozdravljam, da ima Ministrstvo za pravosodje, ministrica gospa Kozlovič, posluh za to in je zadnji čas, da to uzakonimo in da tako varno hišo za otroke postavimo v Slovenijo. Jaz pa gospoda sekretarja samo res še prosim, mogoče, za bolj detajlno časovnico, če bo dejansko za te otroke, zlorabljene, že na voljo do leta 2022.
Hvala.  Ker ni ostalih prijavljenih, bi mogoče še sam povedal svoje stališče in stališče Nove Slovenije do tega predloga proračuna, predvsem na področju za pravosodje. V Novi Sloveniji vsekakor podpiramo, da Vlada zagotavlja povečanje sredstev na področju pravosodja in s tem zagotavlja nemoteno delovanje pravosodnega sistema. Prav tako, po mojem mnenju, če povečamo sredstva, s tem na nek način, tem organom tudi omogočimo nemoteno delovanje in na drugi strani neko obliko samostojnosti, ker z dovolj denarja potem tako lažje delujejo.  Gospod državni sekretar je že opisal, koliko se bodo sredstva na področju pravosodja oziroma Ministrstva za pravosodje v posameznih letih, povečala.         Mogoče bi sam osebno pozdravil, tega državni sekretar ni omenil, da se bo tudi na področju Komisije za preprečevanje korupcije, da se bodo sredstva v naslednjih dveh letih bistveno povečala – če se ne motim, vsako leto za več kot 250 tisoč evrov, kar bo omogočilo tudi dodatne zaposlitve, vsako leto po 5 dodatnih zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije, s čimer bomo vsekakor zagotovili neko samostojnost in nemoteno delovanje komisije.  Zelo podpiram, da bo ministrstvo pospešeno digitaliziralo delovanje posameznih segmentov v proračunu, bi si pa tukaj želel še več napora in sredstev, s katerimi bi zagotovili še večjo digitalizacijo v pravosodju, nasploh, predvsem pa na področju sodstva. Bi imel pa tukaj eno vprašanje – če morda ministrstvo v prihodnjih letih razmišlja o institucionalnem varstvu starejših v zaporih? Vemo, da v veliko zaporih so obsojenci tudi starejši, osebe, ki si težko, zaživi- mislim, živijo oziroma prestajajo kazen v klasičnih zaporih, verjetno domovi starejših jih ne sprejemajo in me zanima, če morda Ministrstvo za pravosodje razmišlja, kako bi to problematiko v naslednjih letih uredilo?  Hvala.  Sedaj pa dajem, za dodatna pojasnila in odgovore, besedo državnemu sekretarju.  Izvolite.
Matic Zupan
Hvala za besedo. Hvala za vsa vprašanja, tudi za komentarje.  Jaz se bom osredotočil na proračun oziroma še ožje, osredotočil se bom na proračun Ministrstva za pravosodje. Drži, sredstva se povečujejo. Ministrstvo za pravosodje je eden manjših, neposrednih proračunskih uporabnikov in je zelo transparentno razvidno, zakaj se povečujejo - predvsem zaradi novogradnje zaporov. Zdaj, ta zgodba je dolga. Tukaj veste, zadaj imamo nonstop letna poročila varuha, ki opravičeno opozarja na to problematiko. Imamo tudi odškodnine, ki jih še danes plačujemo zaradi slabih razmerah v zaporih, predvsem govorim o ZPKZ Ljubljana. Tako da, mislim da tukaj, je bila odločitev, takrat, ki je bila sprejeta, pač prava.   Kar se tiče… aha, javno zasebno partnerstvo, zakaj imate verjetno to nekje v spominu. Mi smo mogli - če se ne motim, je zakonodaja taka na tem področju – preverit, ali obstaja interes za javno zasebno partnerstvo in smo olajšano ugotovil, da ga ni, tako da, ta faza je že za nami. Tukaj ne bo javno zasebnega partnerstva. Verjetno vam je zato to ostalo…  Glede, bi rekel, finančnega ovrednotenja projekta. Veste, da ste lansko leto, če se ne motim, na Odboru za pravosodje tudi razpravljal o finančnem ovrednotenju projekta novogradnja v zaporih. Takrat je prišlo do znižanja vrednosti, ki je zdaj, mislim da, na 108 milijonih, za oba projekta, seveda, pri čemer, zdaj, realen znesek tega, ali bo to še kaj nižje, bo pa v bistvu, to bomo pa, dejansko izvedel, ko bomo izvedli javno naročilo za / nerazumljivo/ dela. Takrat potem vidiš, kje si, ko vidiš, kake ponudbe dobiš. Tako da, to je to glede zaporov…  Glede probacije. Trenutno je probacija kadrovsko popolnjena in ima 61 zaposlenih. Mi se bomo seveda v letu 2022 prizadeval, da se kadrovski načrt v tem delu zviša še za dodatnih 6 kvot, da je razdeljeno med nami, pa med probacijo, seveda. Idealno bi bilo, če bi posamezni probacijski svetovalec imel nekje med 20 pa 30 zadev. Trenutno niha med 45 pa 65, po zadnjih podatkih, ki jih imam, tako da, to zasledujemo. Ne drži pa oziroma, ja pač, ne drži pa, da bi zniževal sredstva za probacijo. Verjetno se referira na rebalans v 2020, kjer smo šli za 100 tisoč dol, ker tudi vse naloge niso bile izvedene. Vi morate vedet, da izvajalci, ki imajo pogodbe s probacijo, med njimi so tudi DSO-ji, recimo, ki so zaprli vrata in pač, tam je prišlo do manjše porabe sredstev, kot smo planirali, ampak v naslednjih letih 2021/2022, pa dvigujemo in sicer iz 2 milijona oziroma iz trenutno 1,9 milijona, na 2,3 milijona na letni ravni. Dvigujemo seveda za plače, dvigujemo sredstva za materialne stroške, investicije pač ostajajo na enakem nivoju, ker tu ni predvidenih nekih investicij, dvigujemo pa tudi sredstva za delo v splošno korist, kar se strinjam, da samo gradit nove kapacitete, ni smiselno in ni vsak za zapor, kajne.  Kar se tiče ProbISa. ProbIS bo razvit iz – to je informacijski sistem za probacijo, ki bo precej olajšal delo probacijskim uslužbencem – že potekajo programiranja in v 2021 naj bi bil ta informacijski sistem razvit, bomo pa to razvijal iz naslova EU sredstev. To je to, glede probacije.  Aha, Hiša za otroke, dinamika. Ja, drži. Zakon je zdajle šel čez javno razpravo. Deležen bo še manjših modifikacij. Ta zakon je po obsegu relativno, bi rekel, majhen zakon. Je deloma organizacijski predpis, ker predvideva ustanovitev javnega zavoda Hiša za otroke. Lokacija je že izbrana, zagotovljena in jo bomo prenavljali. Pridobil smo tudi sredstva iz norveškega finančnega mehanizma. Veseli me interes za študijski obisk. Žal moram reči, da mogoče ga bo treba odložit zaradi trenutne situacije, ampak ja. Ideja je, da v kolikor je zakon letos sprejet, jeseni 2021 začnemo z pilotno izvedbo na tej lokaciji in to je tukaj v Ljubljani, pri Španskih borcih, če se ne motim. Saj, lokacija ni tajna, kajne… Jih moramo pa seveda še obnovit, ker morajo biti otrokom prijazni, to, ne moreš to v pisarniške prostore oziroma trenutno so pisarniški prostori. Predvideno je, da bi nekako bilo v tej prvi fazi 5 zaposlenih, seveda z angažmajem zunanjih strokovnjakov, predvsem klinični psihologi tukaj in pa seveda tudi dodatna usposabljanja za vse pravosodne deležnike, ki še vedno bodo imel, mislim, se bodo srečeval z otroci v kazenskem postopku, tako da, ta podpora nas zelo, zelo veseli.  Kar se tiče nove sodne stavbe. To je res zgodba, dolga, mislim da že od leta 2006. Vmes je prišlo še do različnih idej, kje naj bi ta nova sodna stavba bila. Kaj trenutno imamo? Trenutno imamo lastniško parcelo, pri Bežigrajskih dvorih, delno komunalno opremljeno in pa nalogo, ki je pokazala, da je to bolj optimalna lokacija, kot tista, prvotno zamišljena, tukaj ob železnici. Povem lahko, da zdajle trenutno poteka revizija Računskega sodišča, glede učinkovitosti ministrstva pri zagotavljanju prostorov in s tega vidika smo, bi rekel, spodbujeni, da nadaljujemo ta projekt, vsaj v smislu priprave projektne dokumentacije, izvedbe arhitekturnega natečaja. Kajne, saj, tukaj je dinamika dejanske gradnje zamaknjena v… tudi vidite, da recimo sredstva so, v 2021, je predvidenih 200 tisoč evrov, v 2022 600 tisoč evrov, ampak je treba začet. Saj z zapori je bilo isto, ki so bližje seveda, realizaciji.  Vprašali ste me po dinamiki tudi pri zaporih. Mislim, da sem že uvodoma povedal, trenutno smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za Ig in bomo šli zdaj v pripravo javnega naročila in potem v izbiro izvajalca, pri čemer pa, pri Dobrunjah, bomo pa, mislim da, v roku enega meseca oddal vlogo za gradbeno dovoljenje, so pa trenutno tam, poteka izgradnja vodnjakov, ker tam je predvidena raba geotermalne energije, ki jo Ljubljana zelo podpira. Tako da, dokumentacija je pa zdaj v zadnji fazi priprave, no. To, glede obeh projektov, sta pa predvidena za zaključek 2024, če bodo seveda sredstva taka, kot trenutno kaže, da bodo.  To je to, sem še kaj pozabil… Aha, glede KPK-ja, ja, to so v bistvu, to je ocena finančnih posledic na podlagi sprejema Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Upam, da bo ta novela naslednji teden potrjena in ker prinaša KPK-ju, bi rekel, tudi neke dodatne, ne pooblastila, bolj naloge in pa prilagoditve informacijskega sistema, bo temu seveda mogla sledit tudi sredstva.  Glede digitalizacije lahko povem, da smo se že letos, bolj sicer zaradi Covid situacije, temu prilagodil. Mi smo šli v spremembo operacije učinkovito pravosodje. To je pač operacija, na podlagi katere mi črpamo EU sredstva in smo preusmeril sredstva v projekte digitalizacije, ker smo, ker je ta izkušnja pokazala, da pač, je to prihodnost. Predvsem smo se v prvi fazi usmeril v AVK sisteme – se pravi, avdio video konferenčne sisteme, prihajamo pa zdajle počasi tudi v fazo in upam, da bo to dejansko temu tako, prihodnje leto bo zaživel končno tudi projekt spletnih dražb nepremičnin, no. To je tudi nekaj, kar že lep čas čakamo. Smo pa tudi mi v dialogu z Vrhovnim sodiščem, pač, spodbujamo digitalizacijo, tako v smislu elektronskega spisa, elektronskega vpogleda v spis, možnost elektronskega vročanja, zato pa tudi na ministrstvu zdajle smo v finalni fazi priprave pravilnika v e-poslovanju, v civilnih in v kazenskih zadevah in tudi predvidevamo, da ga bomo še letos, da bo še letos podpisano.  Glede institucionalnega varstva starejših. Ja, drži, to je tista žalostna realnost. Tukaj, v preteklosti        so bili eni pogovori z Ministrstvom za delo, da naj bi se tukaj »case by case« reševalo. Tisto je žal majčkeno zastalo. Ministra sta se na to temo sestala in je pač dogovorjeno, da se v okviru ene ožje delovne skupine to naslovi. Vam lahko pa povem, da novogradnja zaporov pa že predvideva ustrezne enote tudi za to populacijo. Tako da… Je pa to ena taka, žalostna zgodba.  Če sem še kaj pozabil, me prosim spomnite, no. Jaz mislim, da sem zaenkrat pokril vsa vprašanja.  Hvala.
Hvala.  Morda želi še kdo od poslancev besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne in zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za pravosodje seznanil s Predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 2022.  S tem zaključujem obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in leto 2022.  Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu. Pri obravnavi predlaganih aktov proračuna na seji matičnega delovnega telesa, bo kot predstavnika našega odbora sodeloval član mag. Dušan Verbič, ki je hkrati tudi član Odbora za finance.  S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda, ter današnjo sejo Odbora za pravosodje. Vsem se zahvaljujem za udeležbo in ostanite zdravi!    Seja se je končala 14. oktobra 2020 ob 14.51.