Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

47. izredna seja

Državni zbor

10. 10. 2020
podatki objavljeni: 10. 10. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 47. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena, ter prvega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 83. seji dne, 27. oktobra 2020.  Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič od 16. ure dalje, magistrica Bojana Muršič do 15. ure, Felice Žiža od 15. ure dalje, Ferenc Hórvath, Mihael Prevc, Tadeja Šuštar, Janja Sluga, Robert Polnar, Franc Kramar in Suzana Lep Šimenko. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, je sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora, z uporabo aplikacije za seje na daljavo najavil poslanec Samo Bevk. Samo Bevk je že prijavljen v aplikacijo za seje na daljavo in ga lepo pozdravljam. Na sejo sem vabil tudi predstavnike vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam. V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora, dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.   Prehajamo na 1. točko dnevnega reda – OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, V ZVEZI S KADROVANJEM V DRŽAVNE INSTITUCIJE IN GOSPODARSKE DRUŽBE.   Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 38-ih poslank in poslancev, s prvo podpisanim Branetom Golubovičem. V zvezi s tem predlogom priporočila, je skupina 38-ih poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovičem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila, dajem naprej besedo predstavniku predlagatelja, Niku Prebilu.
Spoštovani predsednik, ministri, predstavniki vlade, spoštovani zbor.  Današnja izredna seja je posledica. Je posledica brutalnega pohoda vlade Janeza Janše na državne institucije in gospodarske družbe v delni ali popolni lasti države. Seveda je izjemno pomenljivo dejstvo, da se menjave vodilnih, torej ljudi, ki imajo vpliv na določene postopke, ljudi ki imajo dostop do številnih podatkov in sprejemajo pomembne odločitve, dogajajo ne le v času največje zdravstvene krize, ki bosta verjetno sledili še gospodarska in socialna, ampak kljub tej krizi. In vprašam se, ali jo vlada razume kot nekakšno dimno zaveso, za katero lahko upajoč, da bo ostala neopažena, brezsramno kadruje, si podreja, pravzaprav gazi po institucijah in manipulira. In takratna poletna priprava države na morebitno zaostritev situacije, sprejemanje scenarijev in ukrepov, ter preučitev možnih posledic epidemije, tudi dolgoročnih, vse to je vlada podcenila oziroma še huje, to je očitno zanemarila.  Glede na njeno ravnanje, ali bolje rečeno ne ukrepanje lahko v LMŠ, Levici, SD in SAB, brez najmanjšega pretiravanja rečemo, da je slab po obisti in obvladovanju očitno povsem zasenčila razum, tako premierju, kot ministrom. Kot da bi bili         na nekakšnem osvajalskem pohodu. Realnost pa, po slabih osmih mesecih obstoja te Vlade, smo v neizprosnem drugem valu epidemije, ki s seboj domala vsak dan prinaša rekordne številke okuženih. Zdravstvo je, kot pravi samo, na robu svojih zmogljivosti. Vlada hiti sprejemati strožje »restrektivne« ukrepe, ki jih zaradi ponesrečene komunikacije spremlja precejšnja zmeda. In ponovno pravim to, kar pravi Vlada, da se virus širi hitro. Strinjam se, da je boj zoper epidemijo prioriteta v tej državi in želel bi si, da bi bil ta boj dejansko tudi prioriteta te Vlade, pa očitno žal ni.  In ker pričakujem nekaj dvoličnosti, češ da o kadrovanjih govorimo o tako zaostrenih razmerah, naj odgovorim vnaprej, ta Vlada oziroma ta seja, je bila sklicana pred razglasitvijo epidemije, sejo o kadrovanju, za katerega ima ta Vlada oziroma še zlasti njen predsednik, dovolj časa že od prvega dne. In ta čas je imel tudi v prvem valu, ko je bil strah pred neznanim še večji. Čas je imel tudi med »lock down-om« in takrat, ko so ljudje ostajali brez dela. Čas je imel tudi poleti, dovolj časa za pisanje spornih zakonov, pa nekih depeš, denimo tudi Zakona o ukinjanju regulatorjev in seveda dovolj časa za številne kadrovske menjave v neodvisnih institucijah, ki so ključne za delovanje te države.  In v vseh teh mesecih je vzpostavitev sistema za boj proti epidemiji pač lahko čakala. Enako velja za zagotovitev zadostnega števila postelj v bolnišnicah, za normalno, odraslo, »nepokroviteljsko« komunikacijo za nakup ustrezne medicinske opreme. Za vse to, kot vidimo danes, ni bilo časa, bilo pa ga je veliko več in še več, za nastavljanje poslušljivih in ubogljivih kadrov. Za to imajo Janez Janša in njegova Vlada očitno dovolj časa. Ker ga ženeta predrugačenje družbe in spodkopavanje demokratičnih norm. In ja, to je tretja vlada Janeza Janše, je pravzaprav Vlada enega človeka, njega in vlada ene agende, SDS-ove, in njen cilj je v senci epidemije do potankosti izpolniti načrt podreditve celotnega družbenega sistema in se polastiti samostojnih, nepolitičnih in pa strokovnih institucij. In ta invaziven pohod se je, kot rečeno, začel takoj.  Dovolite mi, da jih naštejem samo nekaj. Policija, vojska in pa NPU, torej menjave v varnostnih in obveščevalnih službah, so očitno trn v peti vladajočih. Dvakratna menjava direktorja policije s ciljem najti tistega, ki bo izvršil vse, kar mu je ukazano. Pa menjave na OVS in SOVI, do menjav v kriminalistični policiji in pa Nacionalnem preiskovalnem uradu. Torej v tistih institucijah, ki preiskujejo tudi financiranje stranke SDS in medijev, v lasti nekaterih vidnih članov te stranke in pa članov Vlade. Pa seveda sporne nabave zaščitne opreme in številne druge. In ravno na ta mesta se je v večji meri zavihtel ravno kader predsednika Vlade.  Tu so še menjave v medijskih in poročevalskih strukturah, odkrit napad na javno Radiotelevizijo in na vse druge medije, tudi druge, razen seveda na Novo24. In cilj je utišati kritiko, ukalupiti poročanje in odpreti pot za zgodbe, s tisto eno samo pravo resnico oziroma vsebino in ta Vlada, na čelu z SDS, počne vse tisto, česar pravzaprav v demokraciji ne bi smela. Namesto umika politike iz javnih servisov - pozor, javnih, ne državnih ali vladnih – si jih politično podreja in tu je seveda še napad in menjava v STA, pa načrtno in sistematično uničevanje kulture in vsega, kar je povezano s kritičnim mišljenjem. No, nismo presenečeni, namreč, vemo, kdo sedi na Ministrstvu za kulturo.  Omeniti je seveda treba tudi menjave treh članov Sveta NIJZ, ki so omogočile, da se je na čelo instituta povzpel nekdo, ki je verjetno poslušen, ni pa epidemiolog in ni torej ni profil strokovnjaka, ki bi ga v teh časih NIJZ in država potrebovala. Nasprotno, poznamo ga po zmedenih informacijah, nepoznavanju lastnih priporočil in ukrepov, pa celo po neupoštevanju teh. Pogosto je vtis, da je, četudi je strokovnjak ali pa prav zato, ker je strokovnjak, pripomogel bolj k večji zmedi, kot pa k pomiritvi. In tu sta še menjavi v dveh izredno pomembnih institucijah, to je menjava na Statističnem uradu Republike Slovenije in pa na Finančni upravi. Seveda menjavi brez razloga, zgolj z enim ciljem, politične podreditve.  Ne morem mimo niti menjav v nadzornih svetih upravnih odborov in pa gospodarskih institucijah, v katerih je lastniško udeležena država.        (Nadaljevanje): Naj omenim samo tiste, SDH, Dars, Krki in Slovenskih železnicah, Telekomu Slovenije, SOD, Dorznu, 2TDK, DUTB in Holdingu Slovenskih elektrarn. In če sem ravno ciničen, to so resnično brez dvoma menjave, ki so ključne za delovanje države v epidemiji. Ste pa s funkcijami seveda ja, nagradili tiste poslušne in tisto njihovo zvestobo. Naj torej sklenem. Vlada ima torej več kot očitno čas za vse, razen za tisto, kar bi država ustrezno pognalo iz zdravstvene in gospodarske krize. Ima čas za kadrovanje, to so prioritete drugje in ne glede na vse vemo, da nas ne boste poslušali, a spoštovani, ne boste nas niti utišali ne s preusmerjanjem pozornosti niti ne z osebnimi napadi. In številne nepravilnosti pri teh imenovanjih, pritiski, nižanje strokovnih standardov za opravljanje posameznih delovnih mest oziroma funkcij, ki bodo pomembno vplivale na to kar se morebiti preiskuje, torej postopke zoper posamezne politike in njihove politične stranke so nedopustni in državi povzročajo nepopravljivo škodo. In odgovornost pa kljub monopolu seveda ne bo oklicana zgolj stranke SDS, ampak tudi tisti njeni koalicijski partnerji, tisti ki ste se pa prodali za udobne sedeže in ljudem trdili, da boste branik demokracije, a zdaj pomagate zlorabljati. Dejstvo, da po predlogih, ki so priloženi sklicu ne bomo odločali, saj jih je zavrnil matični odbor, kaže ravno na to, da so prioritete drugje, torej moči, oblasti, v denarju in na tistih, ki jim v osnovi služimo vsi, torej v ljudeh.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavnici predlagatelja, Nataši Sukič.
Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav!   V Levici že od prvega dne nastopa Vlade Janeza Janše opozarjamo na krepitev avtoritarnosti, represije, omejevanja demokracije in utišanje slehernika, ki si upa podvomiti v Vlado in v samega Janeza Janšo. Videli smo kaj se je zgodilo s strokovnjaki, ki so podvomili v ukrepe in odločitve Vlade, od vodstva NIJZ do strokovne skupine in tako naprej. Vsi so bili po hitrem postopku razrešeni in nadomeščeni z zvestimi kadri oziroma člani SDS in povsem enaka zgodba se je odvila tudi z represivnimi organi, povsem enaka zgodba poteka tudi na številnih drugih ravneh, premišljeno, politično kadrovanje zvestih ljudi na položaje, ki imajo vpliv na potek preiskovalnih, policijskih, nadzornih ali drugih relevantnih postopkov ter njihovo izvedbo, izkazuje usmeritev SDS, da s pomočjo njenih zvestih koalicijskih satelitov prikrije številne nezakonitosti, ki bi jih pristojni organi morali raziskati na neodvisen in nepristranski način. Obenem pa se s takim obvladovanjem omenjenih organov vrši pritisk na vse politične nasprotnike, pa naj gre za protestnike na ulici, novinarje ali strankarske nasprotnike. Preiskovalni in nadzorni organi lahko zbirajo podatke o posameznih osebah, lahko začnejo postopke proti njim in grozijo na druge načine. Osebne diskreditacije so še najmanj kar lahko pričakujemo od predstavnikov Vlade ali njenih podpornikov, skratka Vlada vztrajno krni avtonomijo organov, spodjeda njihovo neodvisnost in strokovnost, izvaja politične čistke in hlepi po nadzoru, obvladovanju institucij in gospodarskih družb v lasti države. V Levici se sicer ne strinjamo s tezo, da je to, da odstaviš in zamenjaš vse vodilne kadre in nastaviš svoje, nekaj povsem samoumevnega in sprejemljivega. Nekateri organi pač morajo in bi morali biti in ostati neodvisni tudi v tem smislu, da politika ne more po mili volji menjavati vodstev v teh institucijah. Če rečemo na primer, da je varuh človekovih pravic neodvisen in samostojen organ, potem pa bi z zakonom določili, da ga lahko Vlada kadarkoli brez posebnega razloga zamenja, bi težko še govorili o tem, da gre za neodvisen in samostojen organ. In v tej luči možnih zamenjav brez utemeljenih razlogov je ta spekter v Sloveniji dejansko pretirano širok,         kar jasno izhaja iz dejstva, da si je ena sama politična stranka torej, da se pod vodstvom SDS praktično v nekaj dneh si torej podreja celotni represivni organ in to po celi hierarhiji. Ne gre samo za to čigave glave se sekajo navsezadnje na določenih položajih to naredijo vse vlade. Gre tudi za to koga se postavlja na ključna mesta v državi a o tem več pozneje v razpravi. Tisto, kar še posebej skrbi so pritiski na delo policije in predvsem na NPU, ki bi moral biti neodvisna institucija pa očitno ni več. Redosled kadrovske čistke, ki se je začela že marca letos na ustanovni seji tretje Janševe vlade z odstavitvijo generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar se odvija seveda zelo hitro po predvidljivem scenariju in v predvidljivi smeri. Na poti k cilju proti kateremu dobesedno drvi vladajoča SDS je Bobnarjevo zamenjal Anton Travner, ki se je Hojsu zameril s pregonom Počivalška, Travnarja pa Andrej Jurič. Travnar je pred tem že menjal direktorja uniformirane in direktorja kriminalistične policije. Dalje. Igorja Lambergerja je na čelo NPU nadomestil Uroš Lepoša, ki ga je Jurič izbral mimo razpisa, čeprav je uradniški svet kot primernejše ocenil drugega kandidata Lambergerja in Boštjana Lindava. Da niti ne omenjamo, da je vmes odstopil tudi sam minister Hojs in to nepreklicno in sicer tako zelo nepreklicno, da se je nato premislil. Epska razsežnost turbulentnega dogajanja po vsem tem sedaj ne zmore še dodatnega sladkorja a sodeč po stanju stvari zagotovo lahko upamo na še kakšno presenečenje. V Levici smo nad tovrstnim načinom političnega vplivanja in kadrovanja nestrokovno temveč politično obeleženih uslužbencev osupli in skrajno zaskrbljeni. Zavedamo se, da je politično kadrovanje dolgoročno škodljiva praksa, ki jo zaskrbljujočem porastu. Samo pašna drža vlade ne le, da resno ogroža stabilnost demokratične ureditve pomeni tudi netransparentno in nesmotrno porabo javnega denarja in škodi ugledu institucije države in državi kot taki, kajti politično kadrovanje lahko vsebuje elemente sistemske korupcije in meče sum zlorabe uradnega položaja.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog priporočila je 26. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.
Spoštovani!  Vsem prav lep pozdrav!  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 30. nujni seji dne 26. oktobra 2020 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe. V imenu predlagatelja sta dopolnitev obrazložitve k predlogu priporočila podala poslanec Nik Prebil in poslanka Nataša Sukić. Poudarila sta, da v času največje zdravstvene in z njo povezane gospodarske krize v zadnjih desetletjih aktualna vlada ne ukvarja samo z epidemijo Covid-19 se pravi korono, ampak tudi z številnimi kadrovskimi menjavami na vplivnih mestih v represivnih nadzornih in gospodarskih organih oziroma družbah. Po mnenju predlagatelja to kaže na očiten interes političnega podrejanja se pravi podrejanja posameznih političnih opcij. Po mnenju predlagateljev so najbolj pereč problem menjave na vodilnih mestih v Policiji in Nacionalnem preiskovalnem uradu, navedli pa so še več drugih primerov. V odgovoru je minister za notranje zadeve gospod Aleš Hojs poudaril, da zakon jasno odloča kadrovanje na položaje uradniških delovnih mest in da, ko gre za Policijo ima minister pristojnosti samo, kar se tiče generalnega direktorja Policije nima pa pristojnosti in se nikakor ne vmešava v kadrovanja znotraj         policije. Poudaril je, da se vsi postopki za poslovanje in premeščanja v policiji izvajajo na ustrezni pravni podlagi na osnovi javne zakonodaje in da vsi, ki so bili predlagani oziroma imenovani izpolnjujejo vse predpisane pogoje za zasedbo položajnih delovnih mest. Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospa Ajda Cuderman je glede predvidene združitve osmih javnih agencij v dve večji agenciji poudarila, da gre za predlog prenove sistema z zaključkom katerega Vlada pričakuje, da bo slovenski trg postal še bolj varen, urejen in konkurenčen. Predvideva, da bosta novi agenciji s še nekaterimi drugimi ukrepi prispevali k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju, kar je ena od ključnih prioritet aktualne Vlade za doseganje hitrejšega razvoja. Poudarila je tudi, da bo neodvisnost novih agencij zagotovljena s tem, da bo člane Sveta in uprave imenoval Državni zbor in zagotovljena jim bo ločenost od državne uprave ter politično nevtralno delovanje.   Pravno mnenje je podala tudi Zakonodajno-pravna služba, ki je imela v prvotnem besedilu več pripomb glede amandmajev, ki so jih dali sami predlagatelji pa je menila, da v določeni meri pripombam sledijo. Na glasovanju je odbor najprej glasoval o amandmajih Poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in Stranke Alenke Bratušek k 1. , 2. in 3. točki ter preambuli predloga priporočila in jih ni sprejel. Nato je skladno s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel; za 6, proti 10 glasov. Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora dne 9. 12. 2009 sem ugotovil kot predsednik Odbora, da je obravnava Predloga Priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s kadrovanjem v državne institucije in gospodarske družbe na matičnem delovnem telesu končana.
Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnikom Vlade, najprej ima besedo Aleš Hojs, minister za notranje zadeve.
Aleš Hojs
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pa seveda spoštovani gledalci in spoštovane gledalke.   Včeraj sem v medijih zaznal, da gre danes za zgodovinsko sejo, da gre za zgodovinsko sejo zato, ker lahko poslanci prvič svoje delo opravljate tudi preko ZOOm, Teamsa, drugih aplikacij in da boste znotraj tega lahko seveda tudi se prijavljali k besedi in glasovali. Moram reči, ko sem razmišljal, kaj povedati na začetku v nagovoru, moram reči, da gre pravzaprav dvakrat za zgodovinsko sejo. Drugič gre za zgodovinsko sejo zato, ker ne poznam primera, da bi opozicija, moram seveda reči, del opozicije, Slovenska nacionalna stranka je pri tem izključena, skliceval sejo, zato ker Vlada opravlja svoje delo sredi najhujše epidemije. Torej Vlada in seveda v njej koalicijski partnerji opravljajo svoje delo v skladu z zakonodajo, v skladu s koalicijsko pogodbo in seveda z realizacijo te koalicijske pogodbe je nujno, nujno, da imaš na ustreznih mestih ustrezne kadre. Ne predstavlja si, da bi nek direktor podjetja lahko dela z nekom, s katerim ne more sodelovati. Enako si ne predstavljam, da bi lahko minister svoje delo opravljal z ljudmi, s katerimi ne more sodelovati. V preteklosti je bilo že kar veliko povedano okoli zamenjav prejšnjih Vlad, zato okoli tega ne bom izgubljal prav veliko besed. Torej morda beseda o tem, tudi SDS je v preteklosti spremljal menjave Vlad. V času, ko je Vlado vodil gospod Borut Pahor je na, bi rekel, spletne strani umestil tudi števec kadrovskih menjav. Torej vse to smo spremljali, vse to je legitimno, enako kot delate zdaj vi, nikoli pa seveda nismo zato sklicevali izrednih sej, kajti menjave kadrov so sestavni del vsega, kar počne katerakoli Vlada. Torej več kot tistih 200 menjav, ki jih je opravil gospod Marjan Šarec         v svojem enoinpolletnem mandatu, smo že predstavili. Morda smo pozabili na tisto brutalno kadrovanje, ki je ostalo nekako v senci Stranke Alenke Bratušek, ki je kar na seji Vlade želela kadrovati s spremembo odlokov, tako da bi lahko neposredno vplivala. Gospod Marjan Šarec kot tedanji predsednik Vlade je tiste odloke, če po domače povem, enostavno spravil s seje, umaknil je tiste odloke.   O stranki Socialnih demokratov verjetno ni treba izgubljati besed. Torej, to je stranka, ki je praktično sedemdeset let na oblasti. V času vlade, ki jo je vodil gospod Borut Pahor, sem že povedal, je bilo več kot nekaj sto kadrovskih menjav, že vrabci na veji pa so čivkali, in ne samo takrat, tudi danes čivkajo, da že celo če želiš biti šef neke lokalne Petrolove bencinske pumpe, moraš predhodno dobiti soglasje stranke SD.   Torej, v tej zvezi je odkrito povedano najmanj za očitati kolegom iz stranke Levica. Oni še niso bili v vladi in še niso kadrovali, in upam, da bo zmeraj tako. Upam, da bodo Slovenci pogledali, kaj je počela njihova sestrska stranka v Grčiji, popoln razkol sistema, popolno razsutje bančnega sistema, revščina, ljudje niso mogli dvigovati niti svojih prihrankov iz svojih računov. Kako pa bi izgledalo, če bi kadrovali oni, pa so pravzaprav predstavili sami. Kar za kandidata za predsednika vlade so postavili svojega nesojenega guvernerja Republike Slovenije. Torej, najprej so ga predlagali za guvernerja Banke Republike Slovenije, sedaj so ga predlagali za predsednika vlade. Torej, človeka, ki je antievropejec, človeka, ki je jasno povedal, da je bila uvedba evra napaka, človeka, ki je, kot je razbrati iz javnih podatkov, zadolžen za več sto tisoč švicarskih frankov in bi to želel spremeniti v evrske obveznosti. Torej, lahko si predstavljate, da gre verjetno za to, špekuliram, da bi socializiral oziroma solidariziral svoje osebne dolgove. Bil je vpleten tudi v delo prejšnje ministrice, ko je v nekem posebnem svetu za drugi tir povedal nekako takole: Ni važno, koliko stane drugi tir, važno, da ga delajo naši. Jaz sicer ne vem, kateri so to naši, ampak očitno to ve on bolje kot mi vsi.   Torej, v tem uvodu se ne bom osredotočal na konkretne primere. Te konkretne primere boste verjetno očitali tekom današnje večurne razprave. Že v uvodu se v imenu vlade naj opravičim vsem Slovenkam in Slovencem, da morajo v času najhujše epidemije to poslušati, bomo pa seveda z argumenti zavrnili vse očitke, ki jih bo opozicija naslovila na naš račun. Sam sem kadriral vse v skladu z zakonom, v skladu s proceduro, in tako nameravam početi tudi v prihodnje.   Za dodatno pojasnilo bodo še predstavniki.
Hvala lepa.   Besedo ima Uroš Lampret, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Postopkovno.
Ja, hvala za besedo, predsedujoči.   To ni bila obrazložitev mnenja vlade, to je bila parlamentarna polemika. Če hoče gospod Hojs se to iti, naj kandidira in rata poslanec, če mu rata. Ne bom se pa opravičeval državljankam in državljanom zaradi tega, ker morajo njega poslušati, to je odgovornih drugih 51.   Hvala.
Kolega Trček, to ni postopkovni predlog, prosim, da se vzdržite zlorab.   Gospod Lampret ima besedo.   Gospod Bandelli, imate postopkovno, prosim, da se držite Poslovnika pri tem.
Hvala, predsednik.   Opozarjam, da lahko, mislim, odnosno, vi dajte opozoriti ministra Hojsa, da ni treba, da tako laže in spreneveda.
Kolega Bandelli, glejte, že začeli ste tako, da je evidentno, da to ni postopkovni predlog. Prosim vas, spoštovane kolegice, kolegi, dajmo se držati Poslovnika. Prosim vas.
Ja, poglejte, nobena obrazložitev ni bila, samo neko natolcevanje, in brezvezne izjave, njegove, tukaj, in obtožbe Alenke Bratušek,         da je hotela kadrovati, ne vem kje in kar ni res, ker prav ona je tista, ki je hotela preprečiti, da se ne bi to dogajalo, kar oni delajo.
Kolega, kolega Bandelli …
In prosim, da ga opozorite …
Kolega Bandelli, vas opozarjam …
Tudi ne vem, če niste imeli možnost opozorit ga …
Opomin za to …
Ampak glejte, to je sramota, kar je on govoril odstopljeni minister …
Opomin, opomin.   /oglašanje iz klopi/  Kolegica Heferle, postopkovni predlog.
Ja, hvala lepa.   Jaz pa imam postopkovni predlog, ki se navezuje na uporabo poslovnika. V tem Državnem zboru se vzpostavlja neka nova praksa pri podaji stališč Poslanskih skupin ali pa pri dodatni obrazložitvi predlagateljev oziroma Vlade, pa bi zato na vas gospod predsednik apelirala, da ste tudi pri obrazložitvah predstavnikov Vlade dosledni, ko ti govorijo mimo točke, ki je na dnevnem redu. Jaz mislim, da predlagatelj v ničemer ne govori o nekih političnih razmerah v Grčiji in tako naprej. Tako da moj postopkovni predlog je, da tudi predstavnike Vlade opozorite, da se v svojih stališčih oziroma dodatnih obrazložitvah in tudi kasneje v razpravi, ko bo, osredotočajo na temo dnevnega reda.  Hvala.
Kolegica Heferle, dobro veste, da tudi to ni bil po vsebini postopkovni predlog. Najprej bi želel izpostaviti nekaj; jaz kot predsednik Državnega zbora, pa upam, da tudi podpredsedniki in predsedniki delovnih teles ne boste nikomur vezali usta in presojali njegovo razpravo. Če je gospod minister razpravljal tako kot je, pa nekaterim ni bilo všeč, je pač razpravljal tako kot je /nemir v dvorani/. Se opravičujem, obrazložil mnenje Vlade. Minister, minister, minister je politična funkcija biti minister in pač njegova razprava je bila danes politična oziroma se opravičujem, njegova predstavitev dopolnilna obrazložitev stališča. In jaz mislim, da nihče, ki vodi delovno telo, ga ne vodi zato, da bo nekomu, ki mu da besedo, skakal v besedo, ga kontroliral in mu rekel, da to sme ali ne sme govoriti. Jaz mislim, da se tu moramo strinjati. Jaz mislim, da je bila ta dopolnilna obrazložitev takšna, da je pač bila povezana z vsebino, ki jo danes obravnavamo in jaz, če vidite tu problem, potem predlagam, da tisti, ki vidite tu postopkovne zadržke, uporabite tiste institute, ki jih omogoča poslovnik. Ne pa zavlačevati to sejo.  Kolega Luka Mesec, postopkovno.
Hvala.  Zdaj gospod predsednik, ker nočete razumeti, bom še sam dal postopkovni predlog, ki je povsem enostaven. In to je, da imate enake vatle za vse. Mi tukaj že več tednov spremljamo kako opozicijskim poslancem, ko predstavljajo mnenja Poslanskih skupin skačete v besedo med predstavljanjem stališč, posebej gospod Tanko za prazen nič, če z enim stavkom malo ven iz teme zavijemo. Po drugi strani pa zdajle gospod Hojs je imel 10 minutno stališče, od tega je mogoče 20 sekund, 20 sekund govoril o temi, vse ostalo je pa šlo nekam v tri krasne. Govoril je o nekih razmerah v Grčiji, pri čemer je pozabil povedati, da so njegovo sestrsko stranko tam prepovedali, vodje pa zaprli. Govoril je o vseh možnih stvareh in odvračal pozornost, razen tega, kar je danes na dnevnem redu in to je kadrovanje v inštitucije s strani Vlade Republike Slovenije, katere del je tudi odstopljeni minister gospod Hojs.  Zato vas prosim vse tri, da imate enake vatle za vse, ko predstavljamo stališča Poslanskih skupin.
Kolega Luka Mesec, zdaj če je to postopkovni predlog, potem morate najprej ugotoviti, da jaz vodim sejo, ne kateri izmed podpredsednikov. In mene niste slišali, da sem komurkoli skakal v besedo. Zdaj če namigujete na katerega izmed podpredsednikov, je to seveda stvar debate, ki smo se jo že dotaknili na raznoraznih srečanjih, ampak mene tega niste slišali in tudi ne znate enega primera povedati, da sem jaz komurkoli skočil v besedo in ga opozarjal oziroma moderiral njegovo obrazložitev. In jaz apeliram na vas, da če smo se danes zbrali zato, da bomo obravnavali temo za katero je zahtevo podala opozicija, opozicijske stranke, da se osredotočimo, da se tudi vi osredotočite pri svojih postopkovnih predlogih in da gremo naprej.         Spoštovani državni sekretar, imate besedo.
Uroš Lampret
Hvala, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!  Med zamenjavami, ki so predmet priporočila Vladi Republike Slovenije sta s strani predlagateljev v obrazložitvi omenjeni tudi zamenjavi na mestu načelnika…
Spoštovani državni sekretar, prosim vas samo, če lahko malo glasneje v mikrofon govorite, hvala lepa, vse ostale pa za tišino.
Uroš Lampret
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.  Med zamenjavami, ki so predmet priporočila Vladi Republike Slovenije sta s strani predlagateljev v obrazložitvi omenjeni tudi zamenjavi na mestu načelnika Generalštaba Slovenske vojske in generalnega direktorja obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Zamenjave na položaju načelnika Generalštaba ter generalnega direktorja v ničemer ne odstopajo od dosedanje prakse na tem področju, saj je ravno zaradi občutljivosti teh dveh položajev poleg strokovnosti pomembno tudi medsebojno zaupanje in kompatibilnost vizije razvoja na teh področjih med vsakokratnim ministrom in omenjenimi osebami. Zaradi navedenih razlogov je redno prihajalo do menjav na teh položajih ob nastopu nove Vlade. V nekaterih primerih takoj ob njenem nastopu, v večini primerov pa v roku nekaj tednov oziroma mesecev. Praktično vsi ministri za obrambo so izkoristili možnosti, ki jim jih daje peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih. Da v roku enega leta od nastopa funkcij predlagajo zamenjavo predstojnika organa v sestavi oziroma drugega uradnika na položajnem delovnem mestu. V mandatu Vlade 2014-2018 pa je v enem mandatu prišlo celo do menjave dveh načelnikov Generalštaba Slovenske vojske in prav tako dveh generalnih direktorjev obveščevalno-varnostne službe. Tudi v času 13. vlade je prišlo do menjave načelnika Generalštaba Slovenske vojske, čeprav dotedanji načelnik general Alan Geder ni bil na tem položaju niti eno leto.  V primeru zamenjave generalmajorke Alenke Ermenc je vodenje Slovenske vojske prevzel brigadir Robert Glavaš, ki je bil že pred tem imenovanjem njen namestnik. Torej gre za neke vrste logično potezo, ki nima politične konotacije. Robert Glavaš je izjemno izkušen častnik, ki je v Slovenski vojski opravljal vrsto najzahtevnejših dolžnosti in ga odlikuje izjemna pripadnost tej organizaciji, predvsem pa to razume in se zaveda, da ureditev stanja v Slovenski vojski ni odvisna samo od zunanjih dejavnikov, ampak tudi odnosov in organizacijske klime znotraj vojske. Ugled, ki ga kot vodja in častnik uživa znotraj organizacije, so tisto kar ta danes potrebuje. Če komu, potem prav brigadirju Glavašu ni mogoče očitati kakršnekoli politične pripadnosti, še manj pa pomanjkanje kompetenc.  V primeru zamenjave generalnega direktorja OVS je treba pojasniti, da je bivši direktor službe Dejan Matijevič 11. marca 2020, torej samo dva dni pred nastopom nove Vlade, takratnemu ministru za obrambo podal odstopno izjavo, z dnem 12. marca. Torej, en dan pred imenovanjem nove, 14. Vlade. Takratni minister Erjavec je istega dne na Vlado tudi posredoval predlog za njegovo razrešitev, a si je direktor premislil in je bilo gradivo o njegovi razrešitvi umaknjeno dan kasneje. To je tudi dokumentirano. In tudi v tem primeru ne gre za nikakršno politično menjavo, saj se je omenjeni direktor očitno želel predčasno vrniti v službo v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, od koder je tudi prišel. Za novega direktorja pa je bil imenovan zelo izkušen uslužbenec obveščevalno-varnostne službe. Kar pa se tiče njegove naknadne menjave, pa je bila opravljena zaradi razlogov na njegovi strani in izključno na njegovo prošnjo.
Hvala lepa.  Besedo ima Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.    ŠZ) – 13.40
Ajda Cuderman
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci.   Dovolite mi, da predstavim mnenje vlade z zvezi z navedbami skupine poslank in poslancev v obrazložitvi predloga priporočila. Nanašal pa se je na predlog Zakona o javni agenciji Republike Slovenije za trg, varnost prometa in potrošnike o javni agenciji Republike Slovenije za finančne trge, ki ga je vlada potrdila 14. oktobra 2020 in ga posredovala Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku, kar pomeni, da bo pred Državnim zborom ta tema obravnavana v vsaj še treh rednih branjih.  S predlogom zakona se lotevamo prenove sistema, ki se nanaša na nekatere javne agencije, z zaključkom, katerega bomo dobili varnejši, bolj liberalen, konkurenčnejši trg. Posledično se bo zagotovilo še bolj urejen trg. Na podlagi predloga zakona se je na podlagi osmih agencij ustanavljata dve novi agenciji, ki bosta učinkoviti in se bosta znali odzivati na odzive na trgu. Mnenje v pismu poslancev se nanaša na potencialno izgubo službe osmih direktorjev in članov svetov.   Spoštovane poslanke in poslanci. Želimo poudariti, da zaradi združitve obstoječih agencij, nihče od sedanjih direktorjev ne bo predčasno končala svojega mandata, ampak bo delo nadaljeval v novi agenciji, do izteka svojega mandata. V tem delu smo sledili pomenu načela neodvisnosti nacionalnih regulatornih organov, kot mu ga dajeta evropski pravni red in evropska sodna praksa in upoštevali možne posledice predčasnega prenehanja mandatov direktorjev na neodvisno in samostojno opravljanje in poslovanje regulatornih organov, ki pa je z novim zakonom oziroma s predlogom tega zakona tudi urejeno in zagotovljeno.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca. Stališče bo predstavil kolega Brane Golubovič.
Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki vlade, en lep pozdrav.  / nerazumljivo/ na današnjo sejo o brutalnem kadrovanju vlade, ki jo po mnenju vlade, niti ne bi smelo biti. V koaliciji pravijo, da ni čas za politične igrice. Morda bi ob vnovični razglasitvi epidemije res bil čas, da se opozicija zamrzne. Morda bi veljavo opustiti vsakršno kritiko in vse sile usmeriti v reševanje covid krize. Morda, pa to je možno v zreli demokraciji. V Sloveniji, pod vlado Janeza Janše pač ne. V Sloveniji namreč vlada izkorišča epidemijo za obračunavanje z vsemi, ki se z njo ne strinjajo. Za brutalno kadrovanje, zlasti tam, kjer je treba ustaviti preiskave. Za podrejanje vseh neodvisnih in avtonomnih institucij, ter rušenje ustavnega reda.   V Sloveniji se pač pod to vlado resnično ne da molčati, ne sme molčati, ker bi bilo to neodgovorno do države, do Ustave, do ljudi. Če bi ta vlada na prvo mesto resnično postavila življenja in zdravje ljudi, potem danes te seje o brutalnem kadrovanju vlade ne bi bilo. Ne bi je bilo. In treba si bo počasi priznati, da vlada sodeč po vsem tem, kar lahko spremljamo v naši družbi, na prvo mesto ni postavila zdravstva in pripravo na covid oziroma na jesenski drugi val, kljub temu da je imela časa dovolj, več kot štiri mesece. In je o virusu covid vedela bistveno več, kot se je vedelo marca 2020.        Na žalost vseh nas, je Vladi spodletelo in zdaj rešuje, kar se rešiti da, ter išče odgovornost pri vseh drugih, le pri sebi ne. Ob vsem tem še vedno Vlada kadruje in dela vse na tem, da si podredi celotno državo. Danes, na primer, na Programskem svetu Radiotelevizije Slovenije, javne RTV, ta Vlada, ta koalicija, preko svojih programskih svetnikov ruši direktorja RTV, s ciljem prevzeti javno televizijo. V času največje epidemije, je rekel minister, se ima opozicija čas ukvarjati s kadrovanjem. V času največje epidemije se ima ta Vlada čas ukvarjati s prevzemanje RTV Slovenije.   Naj pa jasno povem, da kadrovske menjave, same po sebi, niso sporne. Niso, če gre za redne menjave ali drugače upravičene menjave in če se kadruje, seveda, strokovne, podkovane, sposobne, ter pa predvsem osebnostno zrele osebe. A pri tej Vladi, kot smo lahko ugotovili, je edino vodilo sovražni prevzem institucij in zato ima kimanje, poslušnost, zvestoba, uslužnost, prednost pred znanjem, strokovnostjo in sposobnostjo.   V našem stališču, stališču Liste Marjana Šarca vas bomo spomnili samo na en primer, več jih bojo predstavile naši kolegice in kolegi iz Liste Marjana Šarca in opozicije. Že mesece spremljamo nacionalni preiskovalni udar – se opravičujem, Nacionalni preiskovalni urad, čeprav bi lahko rekli tudi udar, ker dejansko se na Nacionalnem preiskovalnem uradu dogaja vladni politični udar. Vsi lahko že mesece spremljamo to kadrovsko sago. Sedaj ga vodi že četrta oseba. V slabe pol leta, je ta Vlada zamenjala že 4 direktorje Nacionalnega preiskovalnega urada, neodvisne avtonomne institucije in vse naj bi bilo v redu.  In kdo izvaja recimo pritisk na vse te osebe, ki so do sedaj odstopile iz Nacionalnega preiskovalnega urada? Politika, to je dejstvo. Politika, ki se skriva za svojim generalnim direktorjem policije. Mimogrede, v vrhu policije sedi sedaj že drugi generalni direktor, že drugi, ki izvaja naloge politike in ščiti posameznike in stranke pred začetimi preiskavami. Prvi generalni direktor je za nagrado dobil funkcijo svetovalca Darsa, ki ga vodi podpredsednik Nove Slovenije, gospod Hajdinjak. Vse to se je dogajalo v času epidemije, v času Covid krize, v času največje zdravstvene krize v naši državi.   Z NPU-jem in z ustavitvijo preiskav, so povezane tudi menjave na Finančni upravi Republike Slovenije in na Uradu za preprečevanje pranja denarja. Tudi tukaj so zamenjali direktorje. Ne boste verjeli, obe menjavi, se pravi nova direktorja, sta kadra SDS. In, če bi Vladi resnično šlo za življenja in zdravje, bi svoj kadrovski cunami ustavila že pred meseci. Dovolj je bilo že julija, ko je dr. Bojana Beović povedala, da Balkan postaja nova Italija in da se boji prepozne zapore meja. 1. julija je bilo dovolj teh vladnih kadrovskih igric in bilo je takrat dovolj časa za ukrepanje, za drugačen pristop k reševanju zdravstvene krize in drugačen pristop k nagovarjanju ljudi. Bilo je dovolj časa 1. julija.  A ne, Vlada je slepo, nemo in gluho počela vse drugo. Ni upoštevala stroke, ni resno jemala njihovih opozoril, vse do 18. oktobra, ko je predsednik Vlade, kar na Twitterju        (Nadaljevanje): napovedal razglasitev epidemije, 18. oktobra. In to ob že 20 % deležu pozitivnih testov, bistveno prepozno ukrepanje. V Nemčiji na primer bodo zaostrili ukrepe danes pri 5 %, danes zaostrujejo ukrepe pri 5 % in tudi to kaže kako, se pravi, bomo rekli kar neodgovorno deluje ta Vlada pri reševanju zdravstvene krize. Spoštovana koalicija, priprava države na drugi val ni bila vaša prioriteta, tako kot je bila to prioriteta na primer v Nemčiji ali Avstriji, ni bila prioriteta te Vlade. Epidemija se je izkoristila za druge cilje. Vsak ima svoj interes, vsak ima svoj razlog, nekateri tudi dobiček. Priprava države na drugi val tudi ni bila prioriteta predsednika Vlade. Epidemija je bila samo priročno orodje za nagovor dejansko prioriteto in ta je obvladovati in obvladati vse. Čas za to brez dvoma ima, to vedno znova in znova dokazuje vsak dan, večkrat, izdatno, na twitterju. Počasi boste nekateri tudi v tej dvorani morali priznati, da predsednik Vlade razmere preprosto ne obvlada, da ne zna, da ni sposoben, da nima strategije za reševanje kriznih razmer, pač pa zgolj ustvarjanje teh. Mit o velikem strategu je padel. Kot je rekel Churchill, strategija je lahko še tako lepa, ampak občasno velja pogledati rezultate. Poglejte si jih. Z nekaj samorefleksije in samokritike si poglejte zraven še rezultate prve in druge Janševe Vlade. Mogoče vam bo bolj jasno vse skupaj kam nas vaš molk pelje. In kolegice in kolegi, čakati tretji val s to Vlado, tega si ta država ne more privoščiti.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predrag Baković bo predstavil stališče Poslanske skupine SD.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!   Zakaj smo danes tukaj? To je verjetno vprašanje, ki se poraja pri mnogih naših državljanih in državljankah in predvsem pri tistih, kateri ta čas večkrat dnevno slišijo, priporočila naj, če je le mogoče, ostanejo doma in se izogibajo stikom, na drugi strani pa seveda Državni zbor zaseda na temo kadrovanj te Vlade. Žal, bom rekel, ker takšni seji ne bi bili priča v okoliščinah v katerih bi se Vlada sto odstotno posvečala temu kar bi od nje bilo za pričakovati, torej boju zoper epidemije, vendar temu ni tako. Ravno nasprotno, vse bolj se kaže, da je bila in ostaja prva namera Vlade pod krinko in s pomočjo epidemije po lastni meri nastaviti svoj strankarski kadrovski paket v ključnih institucijah te države, številne družbene podsisteme pa podrediti na način, da bodo ti služili interesom vladne koalicije. Seveda teh rabot Vlada ne prizna, še več, za posledice tega izjemno problematičnega ravnanja krivdo vali pravzaprav na vse druge razen nase ne. Med tem pa sodišča dokazujejo, da je šlo v primeru razrešitve direktorja NPU za nezakonitost. Vladna koalicija po pričakovanjih opozicije / nerazumljivo/ priporočila Vladi glede spornega kadrovanja na odboru gladko malo povozila. Priporočila pa govorite tisto kar pravzaprav potrjuje vse bolj zaskrbljujoča realnost našega prostor, da bi morala biti dan danes prva prioriteta Vlade epidemija in boj zoper njo, zagotovo pa ne politično kadrovanje in menjave na vodilnih mestih v policiji, na Nacionalnem preiskovalnem uradu, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v finančni upravi, na statističnem uradu, itn.         Pa v medijih, s katerimi je Vlada že od začetka mandata obračunava na še posebej grob način. Prav tako Vlada od vseh težkih izzivih tega časa najde še čas za obračunavanje v / nerazumljivo/ gospodarskih družb v lasti države. Vladni kadrovski cunami pa ni nekaj, kar bi se zgodilo ali se je zgodilo ali se dogaja po naključjih. Tudi ni nekaj, česar od te Vlade ni bilo za pričakovati, vendar pa smo lahko izjemno zaskrbljeni nad načinom obsežnostjo in razlogi za zamenjavo vodilnih kadrov. Namreč Vlada se ne trudi več pojasnjevati zakaj do menjav prihaja preprosto si je za svojo vzelo pravico do lomastenja po vsem in vsakomur, ki ni po godu njeni politiki. Praviloma naj bi se nosilci za družbo in državo pomembnih položajev ponašali s strokovnim znanjem in izkušnjami, a te za Vlado niso pomembne ravno nasprotno. Izkušnje za Vlado pomenijo grožnjo, ki bi lahko vodila v kritiko Vlade, strokovno znanje je za Vlado le veliko breme politični lojalnosti, zato je po vladnem prepričanju treba izbirati kandidati, ki imajo največji posluh za politične in strankarske potrebe vladajoče koalicije torej, da so izbrani, če rečem po tradicionalnem političnem receptu največje koalicijske stranke samo, da so naši. Žal se to dogaja tudi na izjemno občutljivih področjih na primer na področju obveščevalne dejavnosti in varnosti, kar je še posebej zaskrbljujoče je pa pri vseh teh kadrovskih / nerazumljivo/ in na sploh podrejanju podsistemov zaznati in neki na novo vzpostavljen model. Ta naj bi v največji meri prekril namene Vlade in jih skušal pod krinko nepomembnosti zakrinkati in posledično zmanjšati medijski odmev. Gre pa to nekako takole. Na dopisni seji Vlade se tako mimogrede ob določanju novih omejevalnih ukrepov, zaradi epidemije na hitro sprejme še super zakon o podrejanju neodvisnih agencij, vmes zamenjata še dva ali tri vodilne na policiji, NPU zadevo pa poskuša zamegliti s petimi žaljivimi tviti. Pod črto priče smo poizkusom razgradnje temeljnih družbenih podsistemov s strani večje koalicijske stranke za zvest in stažiranje ostalih treh. Pri tem gre za šolski primer posnemanja madžarskih in poljskih modelov politične opredelitve medijev avtonomnih institucij skratka vseh, ki bi lahko Vladi nastavili ogledalo pri njenem spogledovanju z avtoritativnimi politikami. S pomembno razliko, da je madžarski model podrejanja medijev traja nekaj let, v Sloveniji pa se preobrat medijske krajine v kolikor ga ne bomo ustavili obeta zgolj nekaj mesecev. Ali si to res želimo? V opoziciji nikakor ne. Imamo sedaj v času te velike krize še toliko večjo odgovornost ljudi, ki so dani epidemiji ukvarjajo z velikimi socialnimi stiskami, negotovostjo in se tako nimajo časa osredotočati na stran poti Vlade. Nas pa bodo poslanke in poslance zagotovo povprašali kaj smo storili, da bi takšna dejanja preprečili in se jim zoperstavili vse nas, spoštovani kolegi in kolegi, ne glede na to ali smo v opoziciji ali v koaliciji.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Hvala za besedo, predsednik.   Spoštovani predstavniki Vlade, poslanke in poslanci prav lep pozdrav!  Predlagatelji današnje izredne seje Državnega zbora menijo, da so vladni pritiski in politično kadrovanje v nasprotju z ustavnimi določbami, ki določajo, da je Slovenija demokratična in pravna država med drugim pa Vladi priporočajo tudi, da takoj preneha s političnim kadrovanjem. Današnja izredna seja predstavlja le nadaljevanja razprave in ponavljanje nekaterih očitkov, ki smo jih slišali tako na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot tudi v razpravi ob interpelaciji ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, zato bo kot kaže ponovno treba ponoviti oziroma predlagatelje soočiti z nekaterimi že predstavljenimi dejstvi in argumenti. Vsaka Vlada ob nastopu svojega mandata opravi določene kadrovske menjave na nekaterih položajih in ima za to tudi zakonsko podlago.         Tej pravici, in če želite, včasih tudi dolžnosti, se doslej ni odrekel še nihče. Ne Janez Drnovšek, ne Janez Janša, Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar ali Marjan Šarec. In se je najverjetneje ne bo odrekel tudi prihodnji predsednik ali predsednica vlade, kdorkoli že bo.   Zakon o javnih uslužbencih jasno določa kadrovanje na položajno-uradniška delovna mesta. V ministrstvih so to generalni direktor, generalni sekretar in vodja notranjih organizacijskih enot. V sistemu delitve oblasti pod pojmom Vlade oziroma izvršilne oblasti razumemo tako politične kot tudi upravne organe. Vlada in državna uprava oziroma ministrstva sta v testnem medsebojnem odnosu usmerjevalca in izvrševalca. Zato vsakokratna vlada, med levimi in desnimi vladami glede tega vprašanja nikoli ni bilo večjih razlik. Dopušča končno besedo glede kadrovanja vsakokratnemu ministru.   Ključ za tovrstno ravnanje pa se skriva v Zakonu o javnih uslužbencih, sprejetem leta 2003 in dopolnjenem leta 2005 na način, da je določil rok, v katerem je možna zamenjava najvišjih uradnikov brez nekrivdnih razlogov. Ta znaša eno leto od nastopa funkcij ministra, ki mu je uradnik na položaju odgovoren in v enem letu od imenovanja uradnikov ne glede na to, kdaj so nastopili funkcijo.   Torej, že 15 let velja, da se od položajnih uradnikov pričakuje, da lojalno sodelujejo z javnimi oziroma političnimi funkcionarji pri uresničevanju njihovih političnih usmeritev. Zato njihov položaj ni enak, kot so položaji nižjih uradnikov. Razlogi za izgubo njihovega položaja so, kot že omenjeno, tako lahko nekrivdni in odvisni od sposobnosti njihovega sodelovanja s posameznimi funkcionarji. Pa tudi od zamenjave vsakokratne vlade in ministra. Zato je vsakršno sprenevedanje odveč.   Tudi prejšnja Šarčeva vlada, v kateri je sodelovala SMC, je na podlagi Zakona o javnih uslužbencih na najvišje položaje, na uradniška delovna mesta v času od septembra 2018 do septembra 2019 opravila 45 menjav s strani posameznih ministrov. Med njimi so bili tako direktor policije, načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalni direktor obveščevalno-kadrovske službe ter tudi SOVE in številni drugi uradniki. Zato je nerazumno pričakovati od katerekoli vlade, da ne bo izkoristila pravice, ki jim jo daje zakon, in da bo na najodgovornejše položaje postavila uradnike, pri katerih je pomembno tudi medsebojno zaupanje in za katere prevladuje ocena, da bodo sposobni za dane usmeritve vlade oziroma ministrstev tudi izvesti.   Naj pri tem navedem tudi obrazložitev Ustavnega sodišča, ko je že davnega leta 2005 presojalo ureditev, po kateri so ob nastopu nove vlade oziroma novega ministra določeni najvišji vodstveni uradniki razrešljivi s položaja brez krivdnih razlogov. Zapisalo je, da takšna ureditev sama po sebi ni v neskladju z 2. odstavkom 120. člena Ustave Republike Slovenije.   V poslanski skupini SMC zato ne pristajamo na populizem, ki so ga sicer v preteklosti zganjali tudi naši nekdanji koalicijski partnerji, sedanji, ko so si vsakokratna koalicija in opozicija drug drugemu nastavljali tako imenovane kadrovske števce in si očitali politično kadrovanje bodisi v državne institucije bodisi v gospodarstvo bodisi v državnih podjetjih.   Se pa strinjamo s predlagatelji te seje, da mora tako vlada kot tudi posamezni ministri pri vodenju postopkov kadrovanja delovati transparentno in zakonito. Njeno delo mora potekati na podlagi zakonitosti, strokovnosti, profesionalnosti, vzbujanja zaupanja, da delujejo v dobro in korist države in njenih prebivalcev.        Slovenija ni oaza, ki bi se ji politično kadrovanje zaobšlo v velikem loku. To volivci razumejo, zato so čez palec navržene izjave o brutalnem kadrovanju, ki jih bomo danes poslušali s strani opozicije najmanj neiskrene. Ključno pri kadrovanju pa je, da politična pripadnost ne sme postati edini in glavni kriterij pri izbiri temveč, da politika končno dojame, da potrebuje strokovne in profesionalne kadre z zadostno integriteto, ki bodo zmogli Vladi in ministrom zagotoviti kakovostno oblikovanje in izvajanje javnih politik. Na podlagi navedenih argumentov predloga priporočil na matičnem delovnem telesu v SMC nismo podprli. Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Boštjan Koražija bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo. Zahvaljujem se tudi čistilki, ki danes spet nas dobesedno dezinficira in tudi skrbi za naše zdravje tukaj v tej dvorani.   Pa gremo kar k tej točki dnevnega reda. Ko vlada Janez Janša je dejansko stroka tista, ki se mora podrejati politiki, zmeraj in vedno in že tretjič se to dogaja. In v času, ko imamo največjo zdravstveno krizo bi morali biti epidemiologi, vsi zdravstveni bom rekel svetovalci, znanstveniki in tudi bom rekel reševalci tisti, katere bi moral Janez Janša poslušati vsak dan in vsako minuto. Ampak ne, Janez Janša je v tej Vladi predsednik Vlade, predsednik države tudi po novem, pa bom rekel tudi glede na izjave določenih oseb tudi epidemiolog oziroma tudi zdravnik, če želite. In to ni prav. Časi so res zahtevni, za vsakega bi bilo, tudi za Janeza Janšo je isto. In v času, ko doživljamo res to največjo zdravstveno krizo v Sloveniji, ki bo za seboj potegnila tudi največjo gospodarsko in tudi največjo socialno krizo bi dejansko koalicija morala biti tudi tista, ki bi morala biti neke vrste razum v tej Vladi oziroma stranke, ki niste glavne v tej Vladi. Se pravi to apeliram na SMC, na DeSUS in na NSi. In vem, poslušamo marsikaj kaj, poslušamo te zadeve sem in tja. Bom se kar navezal na en včerajšnji intervju, ki se je zgodil na RTV zvečer. Eden izmed zelo znanih kolumnistov je pač dejal tako zelo osorno v duhu časa, da pač opozicija naj ne robari oziroma naj ne robanti in išče bom rekel problemov in lukenj v sistemu, ker je pač treba koalicijo podpirati. In mi opozicija smo koalicijo in to Vlado zmeraj podpirali tudi z dobrimi predlogi. Problem je v tem, da dejansko ta opozicija noče sodelovanja. In tudi kaj naj v tem primeru naredi opozicija oziroma tudi mi kot Stranka Levica, naj bomo tiho in gledamo v zrak, da nas bo vse dobesedno pobralo oziroma da bomo šli rakom žvižgat ali kaj? Se pravi koalicija lahko počne stvari, ki pač niso v redu in so nestrokovne, mi pa naj samo zraven gledamo in smo tiho. To ni demokratično, kaj šele strokovno. In prav je, da smo mi tista opozicija, glas ljudstva v tem primeru, ker ljudstvo je obupano in prestrašeno. In dejansko, ko poslušajo te zadeve, ki se dogajajo dnevno in čez noč in tudi ti cunamiji dejansko kadrovski, ki se dogajajo na vseh področjih pravzaprav, ki jih doživljamo. Dejansko ne dajejo občutka ljudem varnosti, da so dejansko zdravstveno dobro in zadostno preskrbljeni, ker niso. Žal. Glejte, dejstvo je pač, da enostavno v tem času res te grozne epidemije bi se res morali ukvarjati samo z zdravstveno krizo. Da pa dnevno poslušamo te, bom rekel, medijske spine, ki jih tudi Janez Janša zelo dobro obvlada in tudi zelo dobro bom rekel spina s pomočjo koalicije je pa nedopustno. In potem, kako naj ljudje še sploh kaj verjamemo tej Vladi in tudi Janezu Janši, ko od njih         zahteva, da se držijo odlokov, da se držijo pravil. In potem, zato ker pojejo, ker nekdo poje rogljiček oziroma ker poje rogljiček od otroka, ki ga ima zraven vs vozičku, dobi kazni od 400 oziroma 800 evrov, prosim vas lepo. Sami vladni predstavniki se pa ne držijo, bom rekel bore malo te stvari, ki so jih tudi zapisali in tudi uzakonili.  Kar se tiče na splošno kadrovanja; glejte, kakorkoli s spoštovanjem do vsakega, pač tako so me vzgojili. Ne glede na to, če se z njim ne strinjaš, ga spoštuj. Jaz tudi spoštujem gospoda Hojsa. Ampak imam pa problem, gospod Hojs je dejansko že odstopil. In kakorkoli zadeve obračamo pa »spinamo«, gospod je odstopljen minister. In dejansko to je minister, ki je potem dajal napotke naprej glede represije oziroma tudi glede menjav, ki se dogajajo v teh represivnih organih. Kakorkoli, sliši se zelo nestrokovno in zelo politično. In tu smo pri tej zadnji točki dejansko te razprave oziroma pač mojega stališča. Žal je pač to zmeraj bilo pri Janezu Janši in tudi pri njegovih vladah, da zmeraj ko je Vlada Janeza Janša, se je kadrovalo politično in nestrokovno. In žal živ primer doživljamo zdaj v tej krizi, ki se nam dogaja in če ne bomo hitro ukrepali in tudi kaj storili konkretnega, bomo tudi dobili zelo velik in hudo zasoljen izstavljen račun zato. In prosim, da res v tem času, da res vsi vklopite razum, pa bom rekel tako, kot je tudi gospod predsednik Vlade nedavno rekel »streznite se, ja«. Streznite se vsi. Vsi, ki imate možnost, ki ste v koaliciji, ki vladate in ne krivde bom rekel konstantno zvračati na opozicijo, ker opozicija v tem primeru vam je želela dobro, pa je niste poslušali, žal.   Še enkrat, gre za življenja ljudi, gre za zdravje naših državljank in državljanov, za zdravje naših prebivalk in prebivalcev in če resno mislite to, kar govorite in tudi če resno misli to, kar govori Janez Janša, ne da se ukvarja zdaj z raznoraznimi kadrovanji, ki kar letijo iz dneva v dan, potem naj to tudi dokaže oziroma dokažete.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Blaž Pavlin, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!  Naj se ob začetku tega stališča ozremo nazaj in se spomnimo na besede nekdanjega premierja Marjana Šarca, ki je za TV Slovenija na vprašanje o kadrovskih menjavah na vrhu vojske, Policije in druge odgovoril, da je ob volitvah obljubil spremembe in da mora kot nov človek na državnem parketu poskrbeti tudi za kadrovske spremembe, če želi karkoli spremeniti. Gotovo se bo še kaj zgodilo tam, kjer je to potrebno, je obljubil decembra 2018. Ob tem je poročal tudi spletni portal MMC, ki je Šarčevo izjavo o kadrovskih menjavah umestil kar z naslovom »Šarec: Če hočem kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave«. Prav tako bi se veljalo spomniti znanega primera, ko je generalni sekretar LMŠ po telefonu klical nadzornico Uradnega lista in glede imenovanja direktorja tega podjetja podal sporočilo, da država pričakuje, da naj to postane Igor Šoltes. Seveda je Brane Kralj moral svojo funkcijo zapustiti. Samo naivni pa lahko verjamejo, da predsednik stranke LMŠ o tem ni vedel nič.   Zaradi navedenega se nam zdi nekoliko nepričakovano, da je predlagatelj v obravnavanih priporočil glede kadrovanja prav stranka LMŠ. Ste se 27. januarja s svojim načelom kar naenkrat odpovedali? Vsi smo politično opredeljeni. Nekateri o tem odprto in transparentno spregovorimo, drugi pa to skrivajo za raznimi navideznimi nevtralnimi maskami. Vsekakor je boljše biti o tem iskren. Verjamem, da je tudi javnost do dela tistih, ki so politično bolj izpostavljeni, bolj pozorna, kar je tako za organizacije, ki jih vodijo, kot tudi za državo in državljane lahko samo koristno. Dokler ima država lastništva in tudi vpliv na kadrovanje        v Novi Sloveniji nismo za to, da bi se sprenevedali in postavljali neke kadre, za katere se točno ve kam spadajo, formalno pa nimajo neke izkaznice. Če želimo nekaj narediti, potem na ključnih mestih potrebujemo strokovne, kompetentne ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za rezultate svojega dela. Nikakor pa ne bi smeli spraševati po članski izkaznici. Tukaj si bom sposodil besede poslanskega kolega Matjaža Hana, ki je izjavil, da posameznika ne smemo kriminalizirati zaradi članstva v neki politični stranki, ampak je posameznika potrebno soditi po njihovih dejanjih in po njihovem delu. Drži, da je Nova Slovenija v svoj volilni program zapisala poglavje »umik politike iz gospodarstva«. Nobenega smisla ni v tem, da se gre država dejavnosti, kot je na primer hotelirstvo, igralništvo in podobno, zato naj iz teh dejavnosti lastniško izstopi. V tem poglavju pa smo zelo jasno zapisali tudi: zagovarjamo umik države in politike z gospodarstva, smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih, na področju prometa, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema. Cestna infrastruktura in energetika sta vsekakor strateško pomembni panogi. In če naj država obdrži lastništvo v teh panogah je pomembno, da na ta mesta pristojni organi postavijo kompetentne ljudi, ne glede na takšno ali drugačno politično pripadnost.  NSi v tej Vladi sodeluje zato, da uresničuje svoj program. Urejamo področja, ki se prej desetletja niso dala urediti in zadeve, ki so stale dolga leta. Prevzeli smo zahtevne resorje in imamo konkretne rezultate. Naj izpostavim nekatere. Ureditev socialnega statusa vojaka po 45. letu, modernizacija Slovenske vojske glede opremljenosti, pripravljenosti, izboljšanje vojaške infrastrukture, evropska sredstva za zaščito in reševanje in boljše varovanje naše južne meje. Ministrstvo za delo je koordiniralo pripravo zadnjih protikoronskih paketov, s katerimi smo ohranili 300 tisoč delovnih mest. Prav tako pripravlja vse potrebno za izgradnjo dodatnih domov za upokojence. Vesel sem, da se je končno začelo premikati tudi na področju velikih infrastrukturnih projektov, ki so dolgo časa neupravičeno stali. Uspešno se je zaključila obnova zahodne cevi predora Golovec, začelo se je z izgradnjo druge cevi Karavank, končno je bila zasajena lopata na severnem delu tretje razvojne osi. V teku je razpis za odsek Markovci- Gorišnica-Ormož, pospešeno se nadaljuje z umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenega dovoljenja za južni del tretje razvojne osi. Ta Vlada si je za razvoj Slovenije zastavila zelo ambiciozne cilje. Največji očitek opozicije je, da Vlada dela. Seveda tega niso bili vajeni v preteklih 12 letih.  Če želimo ustvariti, stvari premikati naprej, na ključnih mestih potrebujemo ljudi, ki jim zaupamo, da bodo svoje delo opravili strokovno in učinkovito. Mora pa Vlada pri imenovanju na vodstvena delovna mesta dosledno upoštevati veljavno zakonodajo in hkrati slediti izključno strokovnosti in neoporečnosti kandidatov, ne pa kriteriju politične pripadnosti. Njihovo imenovanje mora biti zakonito, njihovo delo pa uspešno. Nas pa v Novi Sloveniji motijo dvojna merila, ki jih ima pri kadrovskih menjavah trenutno opozicija. Če menja levica, je to strokovno, neodvisno, neoporečno in apolitično, če menja kdo drug, gre za politične menjave, uslužne in vodljive, ubogljive kadre. Le redkim še lahko prodajate to logiko. Predlog priporočil zato na matičnem delovnem telesu nismo podprli.
Hvala lepa.  Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!    ŠZ) – 14.20    Poleg epidemije koronavirusa je od nastopa nove vlade ena izmed stalnic v aktualnih novicah, tudi stalno politično kadrovanje. Dejstvo je, da vsi vemo, da si vsaka vlada ob nastopu mandata na nekaterih ključnih položajih postavi ljudi, ki jim lahko zaupa in s katerimi lahko izpelje program, ki ga je obljubila ljudem. E  na od takih področij so področje varnostno obveščevalnih agencij, kjer si vsaka vlada takoj ob začetku mandata postavi svoje ljudi. Za druge, ki si jih je tudi mogoče zamenjati, zakon določa jasno zakonsko podlago in taksativno našteva, koga je ob menjavi vlade mogoče in kdaj. Obstajajo pa organi, kjer je mandat pri najvišjih položajih jasno časovno določen. To so predvsem organi, ki morajo biti po svoji naravi delovanja avtonomni in neodvisni od politike, katerekoli že to je. Zlasti je to pomembno pri organih na področju preiskovanja in pri regulativnih organih, kot sta to na primer NPU ali urad za preprečevanje pranja denarja. Zanje oziroma za njihove vodilne zakona tako določa točno obdobje, za katerega so imenovani na funkcijo in tudi točne razloge, zaradi katerih jih je mogoče zamenjati. Izven teh razlogov in na drugačen način, so menjave na teh organih nezakonite.  V času delovanja te vlade, ki je svoj mandat nastopila 13. marca letos, je kar nekaj menjav ni bilo v skladu z tem, kar je bilo prej povedanega in je zbodlo v oči tudi zato, ker so bile imenovane osebe, ki so bile izrazito politično opredeljene. Le malokatera stranka do sedaj si je pri kadrovskih nastavitvah na najvišje organe privoščila, da je imenovala tako politično definirane osebnosti, celo bivše svetnike ali kandidate za poslance.   V opozicijskih vrstah, kamor sodi tudi SAB, smo seveda to takšnih menjav kritični. Naloga opozicije je v vsakem demokratičnem sistemu in upam, da še tudi v Sloveniji je, da opozarja na nepravilne prakse, da opozarja, kadar se ne strinja z delovanjem koalicije in še posebej, da opozarja kadar so menjave nezakonite. Menjave, ki so bile v tem času, v času vlade Janeza Janše opravljene, so bile že tolikokrat naštete, da jih ne bom omenjala. V oči pa gotovo bode menjava na NPU, kjer imamo zdaj že tretjega oziroma četrtega vodilnega na tem položaju. Zakaj ljudje, odrasli ljudje, ki pristanejo na imenovanje na določeno funkcijo, čez dva meseca odstopijo iz osebnih razlogov, si vsak izmed nas lahko razlaga po svoje. Gotovo pa je to zelo slaba popotnica za delovanje neodvisnih organov, avtonomnih, od vsakokratne vlade, kot jih to vidi zakon.   Da je menjava direktorja NPU, Darka Muženiča bila sporna, je potrdilo tudi Upravno sodišče v Novi Gorici. To je v sodbi zapisano, da je bila razrešitev nezakonita, saj je direktor NPU uradnik na položaju in ne politični funkcionar. Zakon namreč onemogoča neposredno vmešavanje politike v položaj direktorja NPU, pravi sodišče, saj bi bilo tako vmešavanje nezdružljivo z načeli samostojnega in strokovnega dela policije. veliko prahu je dvignila tudi menjava članov nadzornega sveta RTV. V SAB smo že večkrat opozarjali, da je razrešitev nadzornega sveta bila v nasprotju z zakonom, saj zakon določa mandat in razloge za razrešitev tudi v tem primeru. To je kasneje potrdilo Upravno sodišče, ki je zadržalo sklep vlade o imenovanju novih nadzornikov. In še bi lahko naštevala takšnih zadev, ki so se zgodile v času te vlade, a za nas v stranki SAB je ključno nekaj drugega.   Ta vlada ves čas poudarja in poziva, dajmo usmeriti vse moči za boj proti koronavirusu, v zdravje, v to situaciji s katero smo soočeni in to, da bomo iz nje izšli čim lažje in čim boljše. In v stranki SAB smo prepričani, da v tej situaciji vlada nima in ne sme imeti pooblastil in mandata, da v ozadju tako velike zdravstvene krize, na hitro spreminja še našo državo in jo spreminja v drugo republiko. Kadrovske menjave, o katerih je govora danes, so samo del tega in v stranki SAB bomo na takšne prakse še naprej opozarjali in bili do njih izjemno kritični.  Hvala.
Hvala lepa.  Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Predsednik hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav.  Naj začnem. Stališče Poslanske skupine DeSUS, z besedami bivšega premierja gospoda Marjana Šarca. Če hočem kot nov človek kaj spremeniti, potem         je nujno izvesti kadrovske menjave.« Te besede je izrekel v intervjuju, ki je objavljen na portalu RTV Slovenija, natanko 2 meseca po izvolitvi na mesto predsednika Vlade Republike Slovenije. Ne smemo pa pozabiti, da je pred tem pa bila levo sredinska vlada Mira Cerarja. A moj namen nikakor ni, da bi vam očital. Namreč, v vsem tem času, ko sem kot poslanec sedel v tej dvorani, se ne spomnim, da vladajoča politika ne bi opravila določenih imenovanj na različne položaje v državnih institucijah in gospodarskih družbah, v lasti države. Ne bom se ustavljal pri tako imenovanih kadrovskih cunamijih iz leta 2018, niti ne toliko o kadrovanju danes.  V Poslanski skupini Desus se namreč zavedamo, da če nimaš zaupanja vrednih in strokovnih ljudi na določenih mestih, je praktično nemogoče delati oziroma vlagati. Svoje ožje sodelavce si moramo izbrati med ljudmi, ki imajo potrebna znanja in jim popolnoma zaupamo. In to pravico vedno izkoristi vladajoča politika, tudi gospod Šarec je to pravico izkoristil in o njej brez sramu spregovoril tudi javno. Pa ne samo on, vsi pred njim in tudi za njim so to počeli. Je pa dejstvo, da je bil določen kadrovski načrt prejšnje vladajoče politike nepričakovano prekinjen in na tem mestu lahko v imenu Poslanske skupine Desus rečem, da to ni bila naša krivda, niti ni bila krivda naših tedanjih koalicijskih partnerjev.  Res smo imeli med seboj marsikatera nesoglasja, vendar smo za dobro državljank in državljanov znali tudi stopiti skupaj. Do trenutka, ko je kapetan vlade čez noč preprosto rekel, da ne zmore več in naključje ali morebiti preračunljivost je naneslo, da je obupal ravno pred eno največjih kriz, ki je kadarkoli pestila našo državo in ves moderen svet in po tem, gospod Šarec, se vas bodo zapomnili ljudje. V času, ko je nova vladajoča koalicija dan in noč delovala z namenom popraviti škodo, sprejeti ukrepe za zajezitev zdravstvene krize in ukrepe za pomoč gospodarstvu in posameznikom, ter se pripraviti na nepričakovane jesenske izzive, je opozicija agresivno nastopala proti ukrepom, ki so bili usmerjeni v dobro državljank in državljanov.  Še več, različnim populističnim predlogom, ki so nasprotovali razumnim zmožnostim, je opozicija večkrat pokazala, da ji je bolj malo mar za javno sliko in politične točke, kot pa za poslanstvo, ki ji je bilo zaupano in tako nadaljuje tudi danes, ko bolnišnice pokajo po šivih, zdravstveno osebje pa je na robu zmogljivosti. Na tem mestu naj poudarim, da v Poslanski skupini Desus, ostro obsojamo takšno obnašanje. Očitki nedemokratičnosti in nespoštovanja dejstva, da je Slovenija pravna država, so več kot očitno le besede na papirju, vsa imenovanja, ki so bila opravljena v času nove vlade, so bila izvedena v skladu z veljavno zakonodajo in prav tako se na položaj imenuje kompetentne ljudi, kar v svoji zahtevi za sklic v opoziciji tudi večkrat poudarjate. Moti vas le to, s kom so v preteklosti sodelovali ali si delijo politične poglede.  Za zaključek naj še povem, da v Poslanski skupini Desus nasprotujemo politični praksi, ki smo ji priča te zadnje mesece s strani opozicije. Večkratno vlaganje enakih predlogov zakonov, zasipanje Državnega zbora se tematikam zgolj iz razloga, da lahko nastopate pred kamerami, predvsem pa agresivnost v izražanju(?) nekaterih zoper koalicijske poslance je absolutno neprimerno in nedostojno za vsakogar. Upam in apeliram, da se s takšnimi obnašanji nemudoma preneha in s tem tudi neha iskati pozornost v medijih.  Ko bo prišel znova čas volitev, se bomo lahko pošteno pomerili do seboj, do takrat pa, bodimo spoštljivi drug do drugega, ostanimo strpni in stopimo skupaj, v dobro vseh prebivalcev naše, sicer majhne,        a prečudovite domovine. Hvala in ostanite zdravi.
Hvala lepa.   Zmago Jelinčič Plemeniti bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Dober dan vsem skupaj.   Ko je gospod Šarec prevzemal oblast, je rekel: Če bom izvoljen in če bom izbran, bom jaz odgovoren. In jaz bom kadroval. Kar je logično in pravilno. Ampak zdaj, ko gospod Šarec ni več na tej poziciji, potem je odgovoren nekdo drug in kadruje nekdo drug. To je logično v vsaki demokratični državi, razen v Sloveniji, za katero se človek vedno bolj sprašuje, ali je demokratična, pa ne zaradi vlade, ampak zaradi dela opozicije, ki ruši vse, kar bi bilo treba graditi.   Pravzaprav, če pogledamo menjave, hvala bogu, da so menjave, kajti gre za menjave nesposobnih kadrov, ki so v veliki meri škodovali tej državi in ki so tej državi prinesli ogromne obremenitve na finančnem področju, na pravnem področju, na področju, bi rekel, spoštovanja države Slovenije v Evropi in v svetu. Zdaj smo padli nekam od spodaj, dol, skorajda do dna, in s to vlado se počasi dvigamo na pozicijo, na kateri smo bili leta 1992, ko smo bili zvezda v Evropi in še širše. Do tja je še kar dolga pot, ampak do tja nas morajo pripeljati tisti, ki danes kadrujejo in menjavajo slabe kadre.   Jaz bi vas vprašal, kdo od teh, ki je bil zamenjan, je tako kvaliteten, da je bil oziroma da je nenadomestljiv. Lepo vas prosim. Kdo od teh ljudi se lahko pohvali z izjemnimi rezultati? Niti enega samega ni. Jaz mislim, da bi morali zamenjati še bistveno več ljudi. Žal je naše zakonje takšno, da tega ne dopušča, in tisti, ki so bili v prejšnjih mandatih tisti zaviralci razvoja in progresije Slovenije, so ostali na svojih pozicijah, zamenjali so sicer sobe, zamenjali so imena in nazive, ampak ostali so na ministrstvih, ki se debelijo in kamor se odlaga vse te kadre, kajti ne moreš jih ven vreči. Ne moreš jih odpustiti. Čeprav bi zaslužili, da so zamenjani na ta način, da jih ni več tam notri. Ne. In potem se zgodi, da imamo recimo na ministrstvu za kulturo, ki je imelo leta 1992 mogoče malo čez 40 ljudi, da jih imamo danes okrog 400. In ti ljudje sedijo v svojih sobanah, v svojih pisarnah, in mečejo pesek med kolesje, ki bi moralo pripeljati Slovenijo naprej. A je to razvoj?   A je to tisto kar hočemo? Konec koncev, ko gledam kolego Bandellija, on je vedel, da je treba zamenjati marsikaj, in ko je začel metati ven slabe kadre, kaj se mu je zgodilo? Lastna stranka ga je izdala in lastna stranka ga je brcnila, da ne bom rekel, kam. Da je odletel in ni bil več minister. Pa lepo vas prosim, to je tisto, kar je narobe v tej državi. Slabe kadre je treba zamenjati, slabe kadre je treba odstraniti s pozicij moči, ne glede na to, kako se pišejo, katere politične strukture podpirajo in kdo stoji za njimi. V kolikor je kdo nesposoben, ga je treba zamenjati s sposobnim človekom. In tukaj govorim za to pozicijo danes, za tisto včeraj pa za tisto jutri. Tukaj je treba narediti en red in spucati, spucati javni sektor vseh tistih priseskov, ki, kaj jaz vem, če je kdo zdaj gledal         (Nadaljevanje): pred parimi dnevi neko znanstveno fantastiko, tam notri je bilo polno enih takih priseskov, ampak lahko bi prišli snemati v slovenski parlament in v slovensko Vlado, ki bi teh priseskov našli bistveno več kakor v vsakem filmu znanstvene fantastike. To je treba nekaj narediti. In ne govorim zdaj o tej Vladi, govorim na splošno, še posebej pa je prav, da ta Vlada, prva, ki je začela do neke mere čistiti, res pa je, da bo treba spremeniti marsikakšen zakon, kajti slovensko zakonje je grozljivo kar se tega tiče. In je prirejeno za lenuhe, delomrzneže, goljufe in pa tiste, ki iščejo svojo pot. Nobena država nima takega zakonja, Slovenija ga ima. Kajti, če je nekdo slab, se ga ne odstrani iz pozicije, ampak se mu da drugo pozicijo nekje v eni sobici kjer dobiva enako plačo kot prej, dela pa nič ali pa škodo. To je tisto kar je narobe. Zato je prav, da se kadruje drugače, da se zamenja slabe kadre, treba bi bilo slabe kadre tudi kaznovati, sankcionirati, ne samo na ta način, da izgubijo svojo pozicijo v političnem smislu ali pa, da izgubijo svojo pozicijo na službenem mestu, ampak morali bi jih udariti tudi finančno, kajti če je nekdo naredil škode, recimo za 9 milijonov, tako kot smo brali po časopisih, nekdo ki zaradi svoje nesposobnosti ni vložil pritožbe in je morala država zaradi neke cuker fabrike plačati ogromne denarje, takega človeka ne moremo prestaviti v drugo pisarno, ampak ga je treba kaznovati, ga je treba sankcionirati, kajti samo takrat naslednji ne bodo več delali takih svinjarij. Danes jim je pa vseeno, nihče nič ne plača, nihče nič ni odgovoren in ta zadeva se kobali naprej in naprej in naprej. Recimo en primer, en primer. Poglejte gospod Jenko je na primer že sam po sebi moral odstopiti zaradi sodbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 70 % davčne stopnje. On tega ni naredil. Vlada ga je zamenjala in Vlada mu je tukaj pomagala pri stvari, ona je opravila tisto kar bi moral narediti on sam, če bi imel pozicijo oziroma, če bi imel stališče, da je treba biti odgovoren do svoje države. Koliko je odgovornih do svoje države tukaj pri nas v Sloveniji? Hudičevo malo. Hudičevo malo, kajti bistveno večine javnega sektorja in tistih, bi rekel, v javnem sektorju, to je medklic, je približno 30 % ljudi, ki ne delajo nič, ampak samo vlečejo in črpajo državni proračun in znotraj tega javnega sektorja bi morali spucati te stvari, zamenjati neustrezne kadre, jih poslati domov, se jim zahvaliti za sodelovanje v kolikor so naredili probleme, pa gospoda žlahtna, plačajte to. Držav ni molzna krava. Država je odgovornost do katere in v tej odgovornosti morajo javni sektorji biti tisti, ki odgovarjajo. Mi vsi smo tukaj notri zato, ker država razmišlja, da je treba nekaj narediti, tudi volivci mislijo, da moramo nekaj narediti, žal se volivci dostikrat motijo in potem dobimo tukajle notri čudne osebke, ki ne vedo kaj hočejo, razen da hočejo ali zavestno ali pa podzavestno rušiti tole našo državo in našo edino domovino, vsaj zame je to edina domovina. Za vas, nekatere od vas, ne vse, ki pa razmišljate da je bolj pomembno imeti poln žep kot pa lastno domovino pa, jaz ne bom tega rekel, ampak na štajerskem bi marsikdo rekel »pojdite v rit«.
Spoštovane kolegice, kolegi, prosim, da se držimo pri nekem nivoju razprave.   Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!  Danes seveda ni to nobena seja o nekem brutalnem kadrovanju je pa to seja, ki dejansko razgalja brutalno sprenevedanje sedanje opozicije, kajti poglejmo predlagatelja, stranko Liste Marjana Šarca. Citiram: »Če nimaš pravih ljudi na pravih mestih boš težko delal.« je dejal premier in to je dejal premier Marjan Šarec na slovenski televiziji ob začetku svojega mandata. To je bilo izhodišče, s katerim je začel. Še več, dodal je: »Če hočem kot novi človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave.«, to je bil celo naslov tistega intervjuja. Danes, ko je v drugi poziciji ta stranka pa se seveda obrača na glavo in ko se tako očitno politične kadre menja in se išče bolj sposobne ljudi, ki so se pripravljeni in sposobni odgovorno soočiti s krizo, ki smo ji priča se pa vpije proti temu in se na vse načine posluša to zaustaviti. Zakaj? Ker je isti Marjana Šarec rekel, če hočemo kaj spremeniti je potrebno zamenjati ljudi, se pravi, očitno je edini interes opozicije, da se nič ne spremeni, da vse ostane po starem, kar seveda pomeni, da opozicija zavestno dela Sloveniji v škodo in vse že sam sklic in vse, kar ste danes poslušali je eno samo sprenevedanje v luči teh besed, ki sem jih sedaj predstavil. Če bi sprenevedanje gorelo bi ob sproščenem sprenevedanju, ki ga je danes prinesla opozicija v ta Državni zbor lahko ogrevali celo Evropo celo zimo. Izgubljamo čas, ki bi ga lahko koristno porabili za to, da bi dejansko se soočali z vsem, kar danes Sloveniji bremeni. Vsaka Vlada mora seveda izvesti določene kadrovske menjave, vsak podjetnik, ki je kdaj vsaj kot lastnik videl podjetje od znotraj in seveda vsakdo, ki je vodil kadarkoli katerokoli institucijo ve, da mora okoli sebe postaviti ekipo, ki deluje usklajeno, ki lahko vsaj minimalno zaupa, ki uresničuje tisto, kar je namen in cilj posamezne institucije, podjetja ali pa če želite politiko Vlade, zato ima vsaka Vlada pravico opraviti določene kadrovske menjave in ne samo pravico tudi dolžnost. Zanima je ta sprevržena logika, ki smo jo poslušali že zadnjič na odboru in danes znova tukaj. Soočamo se krizo, soočamo se s pandemijo Vlada pa se ukvarja s kadrovskimi menjavami. Ja, saj ravno, zato mora pospešiti kadrovske menjave, da pridejo sposobni ljudje na prava mesta tako kot je vaš predsednik Vlade nekoč rekel, da so sposobni uresničevati tisto politiko, ki je Sloveniji v korist in da jo tudi želijo, kajti vsakdo, ki je bil kdaj v vodilni funkciji ali če želite vsaj eno podjetje od znotraj videl kot lastnik ve, da ni največji problem, če imaš ti enega nesposobnega največji problem je, če imaš sposobnega saboterja, ki načrtno ne želi uresničevati tistega, za kar ste se odločili, zato so potrebne seveda spremembe, zato je potrebna in tudi odgovorna vsaka Vlada, da postavi take ljudi na tista mesta, da lahko normalno funkcionira, kajti s tem normalno funkcionira cela država, to je državi v korist, da se uresničuje neka politika drugače ni mogoče veljati. To velja od najmanjšega podjetja do države kot celote, zato govoriti o tem, da je tukaj neko brutalno ravnanje in podobno je seveda čisto sprenevedanje. O tem mimogrede tudi nekaj zelo zanimivih številk: letu in pol je Šarčeva vlada naredila 240 kadrovskih menjav. Ta Vlada jih je naredila bistveno bistveno manj pa to še ni nič. Pahorjeva vlada je nekoč naredila v treh mesecih 730 kadrovskih menjav, ta podatek lahko preverite v časopisih ali pa mislim, da rekord absoluten ima pa Ropova vlada, ki je na eni seji naredila okoli 200 kadrovskih menjav, tudi ta podatek lahko zasledite nekje v sredstvih javnega obveščanja kot se jim je reklo včasih oziroma v medijih.         Ko pa govorimo o sprenevedanju je treba povedati še tole, zmeraj se potem pojavi Levica in se distancira od ravnanja prejšnje Vlade, čeprav je Šarec bil izvoljen samo in izključno zaradi njihovih glasov. Zato je vredno prebrati še tale citat: treba je dati dobra vodstva v državne službe. SDH, se pravi Slovenski državni holding mora biti bolj pod nadzorom Vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb, in če si kot Vlada lastnik Slovenski državni holding ne more delati po svoje. Slovenski državni holding je očitno preveč neodvisen. Gospe in gospodje, spet citat gospoda Marjana Šarca, ampak to je pa izrekel preden je bil izvoljen za predsednika Vlade, to se pravi to je tista osnova, na kateri mu je tudi Levica, ki danes govori o neodvisnosti in vse ostale floskule, ki jih poslušamo, njemu namenila glasove zato, da je lahko leto in pol vodil slovensko Vlado, preden je seveda vrgel puško v koruzo in skočil na glavo v prazen bazen. Tako se neslavno končajo vsi taki eksperimenti. Tisto, kar je dejansko slovenski problem je to, da je v veliki meri prisotna negativna kadrovska selekcija, to je nekaj, kar se je potegnilo iz prejšnjega režima in česar se še vedno nismo v celoti znebili. Danes sem bil osebno zelo vesel, ko je v teh prišla pobuda s strani profesorja Jambreka in še nekaterih, da bi ponovno pretehtali uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Sam sem ga nekoč, ne samo predlagal, ampak tudi pripeljal v parlament; prvič v zgodovini samostojne Slovenije zbrane podpisane za izvedbo referenduma in ta referendum je bil tudi dobljen. Potem se je žal spremenilo Ustavo in iz tega sledi vse tisto negativno o čemer govorimo. Če bi bil večinski volilni sistem, ko bi se ljudje primarno odločali za človeka in bi bila stranka šele sekundarna bi bilo neprimerljivo več odgovornosti, o tem sem trdno prepričan o vseh nivojih v družbi in kar je še bolj pomembno, tudi med institucijami družbe bi se spremenila medsebojna razmerja. Ne toliko po formalni plati, ampak po dejanski, kar bi bilo dobro. Več odgovornosti bi bilo boljše za Slovenijo. Če kaj, to danes potrebujemo. To potrebujemo tudi, ko govorimo o ocenah tega, kar so predlagali predlagatelji. Na prvo mesto postavljajo NPU. Zdaj pa se vprašajmo, kaj pravzaprav je NPU takega naredil v tem času, da bi opravičil vse to, o čemer se danes govori. Zamenjanih je bilo še in še direktorjev NPU, tako da to, kar se dogaja zdaj ni prav nič posebnega in sploh nič bistveno ne odstopa od časov začetka NPU. Ampak to je manj pomembno, pomembno je, kakšen je učinek neke institucije, kaj je ta storila za uresničevanje tiste naloge, ki je bila takrat predstavljena kot njen namen. In jaz mislim, da bi zelo resno se morali namesto take debate kot je danes vprašati ali je ta institucija bila v resnici s strani tistih idejnih botrov te institucije predlagana zato, da bi raziskovala največji kriminal ali zato, da bi prikrivala oziroma pokrivala največji kriminal. Kajti vse najbolj odmevne preiskave v Sloveniji je izvedla kriminalistična policija. Povejte mi eno res odmevno, ki jo je uspešno dokončal NPU. Še več, marsikdo v Ljubljani, ljudje pravijo so pripravljeni tudi pričati, če bi bilo treba, mi prav, da se posamezniki iz NPU hvalijo s tem, da niso nič odkrili v vseh letih svoje kariere na NPU, to pa je nekaj, kar bi jim moralo dati zelo misliti, ali je ta institucija res ustanovljena v resnici s tistim namenom, ki je bil deklarativen za javnost ali pa je namen nekaj drugega, predvsem pa ali opravičuje svoj obstoj. Ali ne bi bilo boljše jo združiti v enoten sistem kriminalistične policije in to hierarhično organizacijo narediti maksimalno učinkoviti. Jaz mislim, da bi tudi to bilo vredno pretehtati. Ministru sem to že predlagal na seji mojega odbora. On kolikor vem tako zaenkrat zavrača, ampak tudi to je legitimno in tudi o tem bi veljalo premisliti. Predvsem pa pretehtati v luči takih trditev kot so bile danes tukaj dane.         Zdaj če želimo uspešno se soočiti s sedanjo pandemijo, če želimo uspešno opraviti tisto, kar je naš temeljni namen, to se pravi narediti bolj učinkovito razvojno usmerjeno ekonomijo, tudi v teh sicer v mednarodnesm pogledu oteženih razmerah, potem seveda je potrebno maksimalno postaviti tiste, ki so sposobni na najboljša mesta. Veliko bi bilo možno narediti že z možnimi spremembami v okviru sedanje zakonodaje, marsikaj bi morda zahtevalo še spremembo zakonodaje. Ampak tukaj danes recimo se pa vse obeša na isti nivo. Ne omenja se niti kaj sedanja zakonodaja ureja, niti kje omejuje recimo določene monopole. Tudi na področju medijev, če želite, recimo na področju radijskih medijev. To ni problem. Problem je vse kaj drugega. In se potem reče, da je problem poseganje v novinarsko oziroma uredniško politiko. Jaz ne vem kdo naj bi to delal, kajti razen lastnika tega itak nihče ne more. Lahko pa poveš svoje mnenje.   Ampak če povem svoje mnenje – ravno malo prej, ko sem dajal izjavo tamle, sem dobil vprašanje kako je z nekim mojim sorodnikom, ki naj bi bil lastnik ne vem česa in pri tem je bilo že zraven napletanje o nepotizmu pa ne vem kakšne žalitve zraven, kar vprašanja. Seveda sem malo čudno pogledal pa sem lepo odgovoril. Potem sem pa preveril stvari. Tisto, a veste, kar bi moral naredi novinar, kajti novinar je zavezan prvič, novinarskemu kodeksu, ki pravi, da mora preveriti nekaj in drugič tudi zakonu. In tudi zakon, ne boste verjeli pravi, da je treba preveriti nekaj. No, jaz sem preveril in seveda tisto ne drži. Tudi v enem procentu ne drži. Nič ne drži. Izmišljotina, čista laž.   In zdaj mi govorite, da je to uredniška politika. To je kriminal, kajti lažna obdolžitev pa lažno kvalificiranje in tako naprej, da ne naštevam vseh elementov, sodi v kazenski zakonik. In tukaj smo edino na enem nivoju, kjer bi se morali vsi strinjati. Zakone je treba spoštovati in zakon mora na enak način veljati za vse. Ampak kako bi to dosegli, če poglejte – še ko gre za tako temeljno vprašanje, kot je normalno učinkovito funkcioniranje Vlade, vključno s kadrovanjem, ne moremo doseči tistega temeljnega konsenza, ki ga nekatere države z dolgo, stoletno demokratično tradicijo imajo /nerazumljivo/ tipičen primer. Popolnoma jasno je, da nekdo, ki začne nekaj delati, naredi svojo ekipo in da na ključnih mestih moraš imeti ljudi, ki jim zaupaš, za katere se zaneseš, da so prvič sposobni in tudi pripravljeni uresničevati tisto, kar je cilj posamezne institucije ali pa želite vladne politike ali pa politika nekega podjetja. Saj v tem delu, ko gre za kadrovanje, tukaj sploh ni v resnici temeljnih razlik. Če nimaš pravih ljudi na pravih mestih boš težko delal, je dejal premier Šarec. In zakaj ste potem sklicali to sejo? Da bi pospešili te menjave, kajti pravi ljudje je res treba postaviti na prava mesta. Kajti, če bi kaj bil danes logičen sklep, bi bil samo ta. Pa takega sklepa seveda niste predlagali. Vi ste predlagali samo sklepe, ki so šli v smeri, da se ne spremeni nič, kar bi bilo za Slovenijo ekstremno slabo. Kajti dve stvari, ki sta se odvili na seji odbora, pa tudi danes tukaj, zaslužita še vedno komentar.  Prvo je vprašanje kako je s tem, da nimamo kadrov recimo v zdravstvu. Zakaj ni dovolj zdravnikov, zakaj ni dovolj medicinskih sester. Odgovor je preprost – ker so plače prenizke. Vse plače v Sloveniji so prenizke, gospe in gospodje. Vaše, vseh zaposlenih, vseh v podjetjih, vse plače so prenizke. A veste kakšna primerjava je tista, ki pove kaj je bistvo te zgodbe? Najboljša je primerjava Gorenjske s sosednjo Avstrijo. Gorenjska je do druge svetovne vojne bila po kriterijih trikrat, po nekaterih celo štirikrat bolj razvita od sosednje Avstrije. Potem je prišel socializem. In kje je Gorenjska danes in kje je Slovenija danes in kje je Avstrija. To, gospe in gospodje, je pa razlog, da so plače prenizke. In katastrofa je, da živimo v državi, kjer se smrtno resno zato, da bi se odpravilo te         najbolj negativne posledice socializma, kot rešitev ponuja še več socializma. Kar bi že govorili lahko o omejenosti človeškega uma ali pa o tistem, da če eno stvar ponavljaš, potem ko je dala negativne rezultate in to ponavljaš vedno znova in pričakuješ drugačne rezultate, je to definicija človeške neumnosti. Kar berite Alberta Einsteina. Drugo je pa seveda vprašanje kako bi lahko preprečili posledice sedanje pandemije. O tem je danes govoril predstavnik LMŠ tu, bivši minister Šarčeve vlade, je pa o tem imel veliko za povedati na odboru. Gospe in gospodje, tega si pa jaz ne dovolim. Kajti, jaz sem januarja meseca pošiljal vprašanja, na koncu že tvite slovenski Vladi, takratni Šarčevi vladi in Evropski komisiji, zakaj ne omeji prometa s Kitajsko, zakaj ne izvede preventivnih ukrepov, se pravi, v prvi vrsti karantene, zakaj dovoljuje prosta potovanja kar naprej. Takrat bi se dalo pandemijo ustaviti, gospe in gospodje in to je najbolj tragičen del te zgodbe, ki smo ji priča. Ampak takrat se je to preslišalo. Od Evropske komisije nikoli niti odgovora nisem dobil, pač nisem evropski poslanec, če bi bil, bi bilo morda vse drugače, kajti takrat bi se moralo odgovoriti. Od slovenske vlade sem pa dobil take odgovore, da vam jih lahko berem celo uro. V živo, ker sem to postavljal tudi v živo, pa na sejah odbora in v pisni obliki. Naredilo se ni pa nič. Namesto, da bi se uvedlo karanteno, namesto, da bi se takrat zaprlo meje in bi se pandemiji v celotni Evropi, če bi to storila cela Evropa, dalo izogniti, se je dovoljevalo, da so se še januarja turisti iz Vuhana, centra pandemije vozili po Sloveniji. To je bilo pa ravnanje prejšnje Vlade. Gospe in gospodje, to je pa vprašanje tistega koliko daleč vidiš in na koncu koncev je to bistvo nekega kadrovanja. In zaradi tega sem rekel, da si tega pa jaz ne dovolim.  Zdaj, pred nami je nek čas, ki bo izjemno težek, ki bi zahteval, da bi dosegli en vsaj minimalen konsenz po mojem mnenju in v večini razvitih držav se to dela. In zadnja stvar, ki se postavlja pod vprašaj je takrat to ali je nekdo v nekem trenutku storil vse, da bi pač ohranil status quo, tako kot je očitno nekaterim v interesu ali pa se iščejo rešitve, ki so potem najboljše za celotno državo. Rešitve, ki so bodisi kadrovske, bodisi politične, ampak zato, da najdeš prave politične rešitve, moraš najprej imeti tisti kadrovski pogoj, prave ljudi na pravih mestih. Zaradi tega sem prej dejal, da mi je samo žal, da ob marsikateri današnji razpravi sem to pomislil, nimamo v Sloveniji večinskega volilnega sistema, ko bi bil v ospredju človek, njegova osebnost, njegovo znanje in njegove vrednote. Vsaka politika vedno temelji na vrednotah. Ampak, da bi do sistema, ki bi nas do tja pripeljal, do več odgovornosti lahko prišli, se pa bojim, da bi morali najprej spremeniti pač referendumsko ureditev. Sam sem vedno zagovarjal švicarski model, po katerem ima ljudstvo prvo in zadnjo besedo, odloča lahko o vsem, celo o ustavi, pod določenimi pogoji in kar je bistveno, ko se enkrat ljudstvo odloči, to tudi velja. Sam sistem je pa tak, da je odločitev popolnoma ločena od pač odločitev v Državnem zboru oziroma v parlamentu in v ničemer ne more vplivati kot neko orožje za zavlačevanje postopka. Zato, gospe in gospodje, je Švica Švica. To bi lahko imeli kot eno skupno izhodišče, če bi se kdo bil pripravljen resno pogovarjati. Rešitve, ki gredo v korist Slovenije, ki gredo v korist razvoja, ki gredo v korist blaginje, ki gredo v korist več varnosti. Vključno s kadrovskimi rešitvami. Tukaj ste imeli ponujeno roko, večkratno, večkratno ste to zavrnili. Kljub temu, je to še vedno ohranjeno. Vedno je z naše strani pripravljenost na pogovor in vedno pripravljenost na pogovor bo o vseh ključnih vprašanjih. Gre samo za vprašanje ali smo sposobni vsi narediti ta korak čez, da dokažemo, da smo državniki, da znamo postaviti svoj pač interes v ozadje         in skupni interes, interes države, interes naroda, v ospredje, kajti to, gospe in gospodje, je definicija državnega. Sam osebno bom vedno storil vse, da bo to tudi spoštovano.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev, predlogov, priporočila. Najprej pa ima besedo predstavnica predlagatelja Nataša Sukič.   Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo.  Pazljivo sem poslušala vsa ta stališča in ugotavljam, da seveda poskušate zavajati v teh stališčih na številne načine. Med drugim se pogovarjate ves čas o tem, kako je to popolnoma normalno, da zamenjaš kadre, češ da so to počele vse vlade. Seveda, jaz sem to sama povedala uvodoma. Da ne gre samo za to, čigave glave se sekajo, ker navsezadnje na določenih položajih to naredijo vse vlade, ampak gre tudi za to, koga se postavlja na ključna mesta v državi, katera so tista kadrovska merila, in to bom zdajle v svoji razpravi malo bolj nazorno ponazorila. In gre seveda predvsem za to, da bi morale biti določene institucije, kar se tiče kadrovskih, političnih posegov, pač avtonomne, nedotakljive, ne na dometu te ali one politike, pa je čisto vseeno, ali bi bila to Šarčeva vlada ali je to vlada Janeza Janše ali bo to katera druga vlada.   In v tej luči nas posebej skrbijo pritiski na, ko omenjamo NPU, še posebej na NPU, ker bi moral biti neodvisna institucija, če želimo v tej državi vsi, levi, desni, sredinski, zares priti do tega, da se neki najhujši kriminal, najhujša tovrstna dejanja zares neodvisno raziščejo. Čim se politika vmeša, ta ali ona, pač lahko začnemo zelo resno dvomiti v nepristranskost teh preiskav. In, spoštovani minister, rekli ste, da ne poznate primera, kjer bi vlada opravljala svoje delo popolnoma skladno z zakoni sredi najhujše epidemije, pa bi se potem take seje dogajale. Problem je v tem, minister, da čisto vse, kar počnete, ni ravno skladno z zakonom. In to so vam povedali strokovnjaki in to vam bom ponovno morala povedati zdajle v razpravi jaz, kje ste prestopili mejo zakona, kje ste si privoščili stvari, ki si jih ne bi smeli.   Seveda niste s temi potezami direktno kadrovali, ste pa izvajali neverjeten pritisk po celotni hierarhiji, od zgoraj navzdol, na zaposlene, enostavno se temu reče, po domače povedano, pritisk oziroma ustrahovanje zaposlenih, ki, logično, se bojijo za svojo eksistenco, in to je enostavno nedopusten teror, ki se dogaja ravno, recimo, na NPU. In bom vam malo osvežila spomin. V začetku avgusta 2020, spoštovani minister, takrat ste bili v odstopu, ste začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredili, da izvrši revizijo določenih že zaključenih kriminalističnih preiskav. In vsi, vsi živi so vam že povedali, zakaj si vi tega ne bi smeli privoščiti. Ker ste s tem posegli na področje sodne veje oblasti. Ampak vi tega ne poslušate in še dalje trdite, da ste imeli prav. Ne, niste imeli prav.   Potem dalje, malo zatem, 19. avgusta, je v bistvu sledil nov pritisk oziroma napad na preiskovalce NPU, in to je bil, izveden je bil izredni nadzor nad varovanjem in obravnavo tajnih podatkov, ki ga je odredil seveda skladno z vašo voljo v. d. glavnega inšpektorja Inšpektorata za notranje zadeve Severin Pek. Notranji minister, takrat v odstopu, in v. d. vodje Inšpektorata pri Ministrstvu za notranje zadeve sta tako dejansko dregnila ali pa stopila na območje, kamor politika ne bi nikakor, nikdar ne glede na vlado, levo, desno, katerokoli, ne bi smela imeti vstopa, in s tem ste se, spoštovani minister, znašli onkraj zakona. Drugič v istem mesecu. Najprej tista navodila, ki niso, ki so šla onkraj zakona, potem pa še to.     ŠZ) – 15.05    Minister za notranje zadeve, Aleš Hojs je z odredbo kriminalistom, naj revidirajo že zaključene postopke NPU, skratka prestopil mejo demokratično dopustnega, tisto kar ločuje funkcijo politike od funkcije policije.   Odredba revizije že zaključenih postopkov je nezakonit poseg politike v delo policije in v pravosodje. In seveda se lahko vprašamo in to sem se vprašala že na odboru in se ponovno sprašujem, zakaj se odpirajo pod preprogo pometene zadeve, ki so ves čas zanimale točno in edino stranko SDS. Afera Patrija, Zvon ena, Zvon dve, pralnica denarja pri NKBM in kreditni posli z Diano Đuđić pa ne. To pa vas ne zanima, ampak nas tudi to zanima. Spoštovani minister, kako to da niste tega potem odredili. Več kot očitno je, kam ste se usmerili in zakaj ste odredili. In najbolj zanimivo pa je, da ravno danes v medijih beremo, da vaša revizija ne prinaša, vsaj neformalno je tako, nobenih posebnih izsledkov. Torej kaj lahko iz tega sklepam? Da ste izvajali pritisk na zaposlen, da so ves čas pod konstantnim terorjem, pod nekim izrednim stanjem in enostavno na tak način se seveda podredi ljudi in si podrediš neko institucijo. In to institucijo, ki je izjemno pomembna, ker je pač tista, ki bi morala odkrivati najtežja kriminalna dejanja v tej državi in si ne bi smela biti dirigirana od nikogar.   Skratka, med vašimi revizijami prevladujejo tiste, s katerimi ste se v Državnem zboru, spoštovani poslanci SDS ukvarjali predvsem vi, v raznih preiskovalnih komisijah. Se pravi sanacija bank, in zlorabe v bančnem sistemu, žilne opornice, otroška kardiologija, da ne omenjam medijske hiše ProPlus, ki vam gre tudi v nos, ker hočete spreminjati medijsko krajino. Se pravi, da je treba disciplinirati tudi Kanal A in POP TV. Ampak da se vrnem k napadu na policijo, ker to pač ni kar tako.   Skratka ta napad, mislim to je nekako logično sledi jasnim ciljem in sicer s takšnim načinom vi želite zaustaviti preiskave spornih poslov, v katere pa so, ker določeni predstavniki SDS so bili preiskovanci, so torej vpleteni neki ključni posamezniki iz SDS in krogov blizu Janeza Janši. Na ta način želite diskreditirati in odstaviti kriminaliste, ki so v teh preiskavah sodelovali in ki očitno preveč vedo. Drugače si tega ni mogoče razložiti. In zato je to zelo občutljiva stvar spoštovani minister, to ni kar tako. In ta NPU ni kar tako. Ta NPU je zelo bistven v vsej tej zgodbi, poleg vseh ostalih zgodb, ki so.   Skratka, tem pritiskom o delu policije na žalost, kljub temu zelo burnemu poletnemu dogajanju še kar ni videti konca. Zdaj smo spet v neki situaciji, zdaj se bo že četrta oseba znašla na čelu NPU. Se pravi vaša izbranka, ne glede na to, da nima kompetenc in to kljub temu ne, da bi morali pravzaprav na to mesto vrniti direktorja, ki ste ga nezakonito razrešili. Ponovno, nezakonito spoštovani minister, ne da boste govorili, da je vse zakonito in to sredi hude epidemiološke situacije. Ni vse zakonito.   Skratka, nacionalni preiskovalni urad je torej zdaj že pri tem, da dobi četrtega direktorja oziroma direktorico. Ker začasni direktor Uroš Lepoša je v začetku oktobra seveda odstopil, je podal predlog za razrešitev. Jaz bi ga tudi, če bi bila pod takšnimi pritiski. Saj pravim, še vaši izbranci ne vzdržijo in odstopajo, kaj šele če niso vaši izbranci.   Skratka kot je videti in to je več kot očitno podrejanje družbenih podsistemov in rušenje neodvisnih institucij je cilj, ki ste si ga očitno dejansko zadali in dovolj izvežbana in dovolj poslušna izvrševalka in hvaležno orodje v vaših rokah bo očitno vaša izbranka, ki niti približno ne izpolnjuje, nima teh kompetenc, ki so jih imeli predhodniki        na tem mestu, pa vendarle bo očitno izbrana, kajne. Jasno, ker vemo, kdor obvladuje policijo, obvladuje marsikaj, ima veliko politično moč in lahko posredno vpliva na potek kriminalističnih preiskav, ki naj bi torej odkrivale najtežja gospodarska in druga kriminalna dejanja, ki žal pogosto vodijo tudi do politikov in tako je namen pač dosežen. In od nove šefice NPU, si upam trdit, oblast torej ne pričakuje, da bo ščitila delo kriminalistov, da bo zagotavljala pogoje za njihovo nemoteno delo, pač pa ravno nasprotno, z različni vzvodi bo morala skušati zaustaviti ali vsaj upočasniti preiskavo poslov denimo z zaščitno opremo, ki je zdaj najbolj aktualna in od katere bi bila slej ko prej odvisna tudi usoda, navsezadnje, Zdravka Počivalška in posledično tudi celotne vlade, Janševe, kajne. Logično. In to je to, kar se pravzaprav dogaja.  Ampak, kot rečeno, vi bi morali na tole mesto vrnit Darka Muženiča, ker je sodišče razveljavilo njegovo nezakonito razrešitev. Ste to naredili? Ne. Namesto, da bi upoštevali sodbo Upravnega sodišča, kaj ste vi naredili? – Ste nemudoma objavili torej razpis za novega direktorja NPU in pri tem celo spremenili zahtevane pogoje, ki so do zdaj vedno veljali. Po novem torej niso več potrebne vodstvene izkušnje, temveč le delovne in tako očitno ste vse pogoje prilagodili, na kožo napisali, sedanju v. d. direktorici, vaši izbranki, torej pripadniki SDS, Petri Grah Lazar, ki bo tako seveda izpolnjevala te nove pogoje za direktorsko mesto. In zdaj boste vi meni rekli, da je to strokovno kadrovanje. Ali je to strokovno? Ali je to tisto, da na najzahtevnejša in najbolj kompleksna delovna mesta daješ ne dovolj izvežbane in ne dovolj izkušene ljudi. Je to strokovno? To pač ni strokovno. To je politično kadrovanje.  No in, poglejte, spoštovani minister Hojs, ki ves čas zatrjujete, kajne, kako NPU deluje politično, kako ga je potrebno depolitizirati. S temi vašimi potezami, ga pač ne depolitizirate, ampak počnete isto ali pa še huje - zelo, zelo politično posegate v ta organ. In seveda, prav forsiranje Petre Grah Lazar, te vaše izbranke, je tudi ra- in to ženske, ki je bila ves čas v stiku z Rokom Snežičem, kajne, enim največjih davčnih dolžnikov, ki je preiskovan v več državah, tako da se razumemo, to so taki kadri, na takih mestih, no, zaradi nje, zaradi tega je mogel bit premeščen, kajne, kdo? – pomočnik direktorja, David Antolović, v posebno delovno skupino za migracije. In ta posebna delovna skupina za migracije je pa sploh farsa vseh fars, kajti vanjo so bili poleg Antolovića premeščeni sami vrhunski kriminalisti, na čelu z nekdanjo generalno direktorico policije, mag. Tatjano Bobnar, ki ste jo seveda nemudoma odstranili, ampak okej, to naredijo te vlade, nič ne bom rekla, ampak, posebna delovna skupina, lahko bi rekli, kazenski bataljon za kadre, ki so moteči, je ta posebna delovna skupina za migracije. In sploh, v zvezi s to skupino je še nekaj zanimivo, kajne. Mediji so namreč na policijo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosili za dokument, s katerim je v. d. generalnega direktorja policije, Andrej Jurič, v vladno skupino za migracije imenoval tudi tega pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, kajne, in odgovorili ste jim, da s tem dokumentom ne razpolagate oziroma, da ta dokument ne obstaja, zamislite si.  S tem, da kaj takega izjaviš, je jasno, da se je postavilo Andreja Juriča na laž, ker v policiji se pa res ne more nič zgoditi brez papirja. Tako da, to reči, lepo prosim, to izjavit medijem, to je, mislim, absurd vseh absurdov, no. Se pravi, za premestitve ali ustanovitve posebnih skupin enostavno morajo obstajati dokumenti in da tak dokument ne obstaja, ne more pomeniti drugega, kot da pomočnika direktorja NPU        Jurič ni izbral sam v to kazensko skupino, ampak ga je izbrala politika in čeprav Jurič lahko to sedaj 100-krat zanika, ampak s tem se je dejansko pokazala resnica in tukaj smo vas spet ujeli lepo na laži. Jasno po vseh teh peripetijah, ki jih opisuje pa sem zelo malo jih opisala lahko bi jih še mnogo več ni čudno, da je celo lepo še izgubil živce in potrpljenje in je enostavno, ker so hoteli ne vem kdo vse visoki uslužbenci, policije mimo njega usmerjati delo policije in delo NPU med njimi recimo zelo prednjači Vojko Urbas, ki je bil prvi mesec vlade Janeza Janše imenovan za začasnega direktorja uprave kriminalistične policije in tako naprej. Mislim, da takih vseh pritiskov, vmešavanj in zadev, ki sem jih opisala je logično, da je človek podal odstop, jaz bi ga tudi. Enostavno tega to je nemogoče vzdržati in to se je dogajalo. V nekaj bogih mesecih se je ta dobesedno politična srhljivka odvija nam vsem pred očmi na NPU. Pa je NPU samo eden izmed številnih primerov, ki so sporni to bo verjetno moj kolega sopredlagatelj še ostale omenil, če ne jih lahko jaz pozneje v naslednji razpravi. Skratka cilj vseh te pritiskov je več kot očitno: ukinitev NPU kot ga poznamo in predvsem preprečitev vseh preiskav, ki pač niso po godu vladajoče stranke SDS oziroma odpiranje tistih primerov, ki bi jih stranke SDS v bodoče lahko koristile kot municija za obračun s političnimi nasprotniki, to je to se pravi, uporaba NPU za hišno rabo, privatizacija NPU, če hočete ali pa privatizacija enostavno države kot take. Skratka, da bo to dogajanje dejansko nedvoumno kaže, da vrh policije nadaljuje izvajanje načrta SDS za de facto ukinitev NPU v obliki kot je bil ustanovljen in spomnila vas bom, da je premier Janša sredi julija v odgovoru na vprašanje Zmaga Jelinčiča sicer preiskovanca NPU v zadevi Azerbajdžan podaril, da je bil NPU postavljen kot politični projekt, citiram premiera: »To je organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati tako, da ne bodo sami sebi določali nalog.«, konec citata. Prosim lepo, avtonomna institucija, ki mora biti avtonomna, če želi zares preiskati stvari sedaj bo pa povedal premier kako ga bo depolitiziral. Ja tako, da bo nastavil verjetno / nerazumljivo/ načeloma super. Skratka, strašna depolitizacija organa se dogaja.   V Levici nam je kristalno jasno, da je cilj vseh teh politično motiviranih malverzacij in z niti ne preveč ometelnih zvijač, čeprav si mogoče mislite, da ste zelo ometelni pri tem in seveda vseh teh zlorab končna in popolnoma podreditev tako Policije kot NPU. Seveda si ne delamo utvar, da to ne bo trajalo vse dokler se ne boste v vaši stranki vladajoči SDS dokopali do vseh informacij in pridobili vseh zaupnih podatkov, ki se nanašajo na preiskave ljudi pač iz koalicije ali pa vseh, ki so povezani s stranko SDS. To je bilo jasno še preden je vaša Vlada sploh imela prvo sejo že takrat tiste grožnje Mahniča in tisto šopirjenje vse jasno. Že v naprej je bilo jasno kaj se bo zgodilo. Žal mi je samo, da to ne bo ostalo brez posledic, da bo to imelo zelo dolgoročne slabe posledice, družbene in da pri tem pač svečo dobesedno držite koalicijske stranke… Enostavno ste zakopali glavo v pesek kot noji in se ves čas sprenevedate, da to ni nič in ono ni nič pa spreminjanje pa napad na RTV Slovenije ni nič napad na NPU ni nič pa nič ni nič in boste seveda svojo nojevsko držo omogočili to demontažo podsistemov družbenih in pa seveda v končni fazi suspenz demokracije oziroma omogočili boste scenarij, ki ga je izpeljal Viktor Orban v sosednji Madžarski. Pozneje še nekaj drugih podrobnosti.   Hvala lepa.
Besedo ima predstavnik predlagatelja, Nik Prebil, potem pa dobi besedo predstavnik Vlade, Alojz Hojs.   Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik.         Bi se še sam odzval v imenu predlagatelja, nekaj je že načela kolegica Sukič.  Najprej pa naj rečem, da se pravzaprav strinjam oziroma mi je minister vzel iz ust en stavek in sicer, da je to zgodovinska seja iz dveh vidikov. In ja prvi je ta, da prvič v zgodovini naše samostojne republike lahko poslanci, ki pač ne morejo biti prisotni zaradi zdravstvenih vidikov ali kakršnihkoli drugih, tokrat gre za zdravstveni vidik odločajo na daljavo. In drugi vidik je ta, da se pogovarjamo o kadrovanju. Tukaj pa seveda obstaja ena bistvena razlika. Da se pogovarjamo o kadrovanju, kadrovanju torej Vlade Janeza Janše v času krize, še enkrat, v času zdravstvene krize epidemije, ki v naši državi trenutno poteka. In ravno v tem času ima ta Vlada očitno to, kar smo videli več kot dovolj časa za številne kadrovske menjave pa pravzaprav po vseh področjih. In potem se tukaj predstavniki koalicijski strank in pa seveda tudi Vlade sprašujejo, zakaj smo danes tukaj. Jaz mislim, da je ključno vprašanje in to pač predlagam vam, da se rajši vprašate, kako je pravzaprav mogoče, da ob tako resni situaciji, kot jo imamo, situaciji, ki bi jo verjetno vsaj v enem delu dalo preprečiti, kako je dovolj časa za vladno kadrovanje, obračunavanje z mediji, sodstvo, pozicijo danes smo slišali številne napade na opozicijo, zgodilo se je namreč ravno to, kar sem upal, da se ne bo, vsi koalicijski partnerji, ki so predstavljali stališče in tudi predstavniki Vlade so obrnili ploščo in speljali zadevo tja, kamor naj ne bi šla, torej v preusmerjanje pozornosti in iskanje krivcev drugje razen tam, kjer pravzaprav so, pri njih samih. In dnevni red spoštovani te seje ste si spisali sami oziroma si ga še pišete, ker to kar počnete presega resnično vse meje dobrega okusa. Minister je rekel, Vlada je opravila svoje delo in opravlja svoje delo. Če bi Vlada opravila svoje delo, spoštovani, potem se ne bi Slovenija soočala s tolikšnim porastom števila okuženih. Mi smo tretja država po deležu okuženih po ECDC-ju. Če bi Vlada opravila svoje delo, se danes ne bi pogovarjali tudi o pomanjkanju postelj v bolnišnicah, po zgrešenih nabavah medicinske opreme, po težavah v DSO in tako dalje in tako dalje in tako dalje. In, če bi Vlada opravila svoje delo, danes spoštovani te seje bilo ne bi. In, če bi ljudje o katerih ste govorili, ki jih ta položajna mesta imenujete bili resnično strokovni z ustreznimi kompetencami, se potem danes ne bi pogovarjali o kolapsu pravzaprav celotnega sistema.   Dotaknil bi se samo še na kratko nekaj razprava spoštovanih kolegov oziroma razprav v delih, ki so jih povedali v stališčih v poziciji. S strani NSi je bilo slišati resnično samo samohvalo na račun, kaj vse so njihovi ministri storili. Mene veseli, da hvalite projekte, ki jih je v celoti zasnovala Šarčeva Vlada, to je res dobro in me tudi veseli, da te projekte peljete naprej. To je znak, da je pač Vlada Marjana Šarca delala dobro. Nenazadnje smo vam državo pustili v odlični kondiciji, pa vidimo, kje ta država danes je.   Dotaknil bi se še kolega iz DeSUS. Nekoliko dvolično je, da o tem govori nekdo, ki je sedel v Vladi Marjana Šarca. Strinjam pa se, da vsekakor moramo stopiti skupaj. Mene resnično žalosti, da vsakič, ko stopimo skupaj oziroma želimo opoziciji podati roko predlagamo ne vem, čez 300 amandmajev, enostavno dobimo z vaše strani samo klofuto. Tako da, kar pravzaprav počnete je resnično zavržno Zdaj pa, minister je seveda omenil, da je prejšnja Vlada v 18-ih mesecih približno naredila več kot 240 menjav, mislim, da je to omenjal tudi predstavnik SDS. Zdaj pa bi jaz resnično želel, da me vsi v tem Državnem zboru pozorno poslušate in tudi tisti doma in mediji, ki spremljate. Na Odboru za notranje zadeve, ki je potekal točno teden dni nazaj so se nekateri predstavniki oglašali s seznamom        tako imenovanih 252-ih kadrovskih menjav v Vladi Marjana Šarca v obdobju torej skoraj 19-ih mesecev, kolikor je vladala. Zdaj videli smo, da so ga celo natisnili. Zdaj okoljska ozaveščenost je očitno vedno tuja, ko gre za politično diskreditacijo in natolcevanje. Slišati je bilo celo, da je tokratna Vlada Janeza Janše v sedmih mesecih naredila zgolj 40 menjav, kar bi v nekem primerjalnem obdobju zneslo 140 menjav. In zdaj tukaj povem jasno in glasno, da je to zavajanje in to je pravzaprav laž. Po pregledu in seštevku objav z vladne spletne strani – to smo si vzeli čas in pogledali, je Vlada Janeza Janše zgolj v sedmih mesecih opravila več kot 420 imenovanj in brez komisij. Teh je še dodatno 323, če bi temu dodali. To so podatki iz vladne spletne strani, spoštovani in tega se ne izmišljuje nihče.  Še enkrat torej, več kot 420, 424, če smo popolnoma natančni. In to, kar poslušamo danes, je popolno preusmerjanje pozornosti ob tej vaši objestni želji po oblasti in to je danes tudi več kot očitno. Tukaj bom na tej točki zaključil in se veselim nadaljnje diskusije.  Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima predstavnik Vlade, minister Aleš Hojs.  Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa gospod podpredsednik.  Torej bom začel tam, kjer je gospa Sukičeva nekako nanizala celo vrsto vprašanj in čisto za uvodoma povedal še enkrat in upam, da ne bo treba ponavljati tega večkrat danes popoldne. Torej Vlada na NPU-ju ni zamenjala nikogar. To sem povedal že večkrat. Pristojnost za zamenjave na NPU-ju ima direktor ali pa v.d. direktor Policije. Pristojnost, ki jih ima Vlada, je da na predlog ministra zamenja direktorja Policije, da zamenja direktorje direktoratov in nič drugega.   Zdaj že zadnjič na odboru, v medijih, ne vem kje še vse, v vaših glasilih, če temu tako rečem, se pojavlja navedba. Mislim, da jo je tudi zadnjič gospod Prebil večkrat izpostavil pa omenil, češ, da smo priredili ali pa zamenjali – ukinili smo – tako nekako je bilo rečeno, zahtevane vodstvene izkušnje za direktorja NPU-ja. Glejte, zdaj vam bom prebral zapis direktorja Urada za kadre, ki sem ga zahteval takrat po vaših navedbah in ga bom pač prebral tokrat, pa upam, da ne bo potrebno ga trikrat brati. »V zvezi z navedbami o nekaterih medijih, da so bili v primerjavi s prejšnjim razpisom spremenjeni pogoji za zasedbo tega delovnega mesta, pojasnjujemo, da to nikakor ne drži, saj so pogoji, ki so za delovnega mesta direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada določeni v javnem natečaju, ki je bil objavljen nazadnje 17. 10. povsem enakim pogojem, ki so bili v zasedbo tega delovnega mesta objavljeni v prejšnjih javnih natečajih. Celo več, edini javni natečaj, ki je bil drugačen od tega, je bil javni natečaj, ki ga je izvedel gospod Vinko Gorenak daljnega leta 2013«. Tam pa je dejansko zahteval tudi vodstvene izkušnje. Od takrat naprej ni bilo javnega natečaja, ki bi v samem razpisu zahteval vodstvene izkušnje. Torej očitno je razpis, kjer se to ne zahteva v času levih vlad primeren, v času desne Vlade pa ni primeren. Da nadaljujem; »v javnih natečajih namreč vedno določimo izključno samo tiste pogoje, ki jih je za posamezno delovno mesto določa veljavna zakonodaja in so posledično opredeljeni v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. glede na to, da v skladu z veljavno zakonodajo vodstvene delovne izkušnje niso pogoj za zasedbo delovnega mesta direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, jih niti v tem, niti v prejšnjih javnih natečajih za to delovno mesto ni bilo izrecno zahtevanih«.   Torej jaz ne vem, kdo vam pripravlja opomnike, ampak toliko bi se pa že lahko potrudil, da bi pogledal ali so bili razpisi prejšnji taki kot sem zdaj povedal ali taki, kot vi že štirinajst dni oziroma tri tedne tukaj razpravljate. Dejstvo pa je, dejstvo pa je in to je bilo v vseh razpisih enako; ko odprete razpis imate tam link na standarde uradniškega sveta, ki govori o tem. Dejstvo pa je,         da standardi strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi z dne 2016, 11. 4., v nadaljevanju standardi, ki jih v postopku, ki jih vodi, uporablja uradniški svet, določajo, da naj bi kandidat praviloma izpolnjeval pogoj tri leta vodstvenih izkušenj na tem področju ali na sorodnem področju v javnem ali zasebnem sektorju. V vseh javnih natečajih za položaj, ki jih objavi Ministrstvo za notranje zadeve, je v točki dve jasno, in v vseh primerih enako, zapisano, navedeno, da morajo kandidati svoji vlogi priložiti tudi v celoti izpolnjen življenjepis, iz katerega mora biti posebej razvidno izpolnjevanje vodstvenih in delovnih izkušenj v skladu s standardi. Torej upam, da smo ta del, to poglavje, kar se tiče razpisa, ki ni tak kot prejšnji, pod narekovaji, popolnoma enake, kot sedem zadnjih, tokrat zaključen. Torej, nič drugače ni razpis, kot je bilo šest zadnjih.   Zdaj, mnogokrat se je danes pojavila teza, to je v uvodniku tudi gospod Prebil povedal, gospa Sukičeva je to večkrat povedala, da naj bi naročila oziroma da naj bi s podreditvijo NPU-ja dosegli, da se bodo določene preiskave ustavile. Pa lahko že nekdo enkrat pove, katere preiskave pa se naj bi ustavile? Sam sem večkrat pozval Nacionalni preiskovalni urad in Policijo, tudi javno, gospa Sukičeva, to se boste spomnili, celo na tistem odboru, hearingu, ta prvič, ko ste mi očitali neka nezakonita financiranja, ne vem kaj vse, da javno pozivam Policijo in NPU, da čim prej in čim bolj natančno to preišče. Večkrat sem jih pozval, da naj preiščejo čim bolj in čim natančno, kaj se dogaja v slovenskih državnih gozdovih. Večkrat sem jih pozval, v tem primeru celo s tem, da sem zahteval revizijo, ne da ne delajo, ampak da bolje delajo. In vi govorite o tem, takole ste se izrazili, vsi živi so vam povedali, da so zadeve nezakonite.   Zdaj, jaz ne vem, kaj to vsi živi so, moram reči, da vam lahko, pod narekovaji, vseh živih, naštejem tudi jaz ene deset uglednih pravnikov, od Boštjana M. Zupančiča naprej, ki je povedal, da je taka uvedba revizije povsem zakonita. V končni fazi pa zakonitost ali pa nezakonitost, o tem odloča sodišče, ne vsi živi, o tem, kar govorite.   Govorili ste o reviziji, ki je obravnavala, kako se obravnava oziroma kako se upravlja, kako se dela s tajnimi podatki na NPU-ju. Povedali ste točno, kar ste točno povedali, torej, to revizijo je odredil glavni inšpektor MNZ-ja, in nanašalo se je na to, da se ugotavlja, ali zaposleni recimo nosijo domov računalnike in s tem, kar ne bi smeli početi, dejansko opravljajo doma, kako ščitijo tajne podatke in tako naprej. In glej ga zlomka, danes se ravno vi ozirate ali pa tukaj predstavljate navedbe 24ur.com, torej, to sem že večkrat povedal, očitno hišnega medija NPU-ja, ki govori o tem, da izsledki revizije niso dali nič takega, kar sem jaz zahteval. Ja, torej, a se s tajnimi podatki na NPU-ju ravna kompetentno in ustrezno ali ne. Ali je bolj prav, da revizija, ki še sploh ni končana, o kateri nisem seznanjen nič, čeprav sem jo jaz zahteval. Najprej poročajo o njej na hišnem mediju NPU-ja na 24ur.com. Ja, torej, če mene vprašate, se s tajnimi podatki ne dela tako, kot bi se moralo. Če vsi drugi, posebej ti, izvejo stvari prej kot tisti, ki bi jih morali. Tistim, ki bi jih, tisti, ki so delali revizijo, morali poročati.   Tudi na vaše navedbe o tem, zakaj se odpirajo, zakaj se ne odpirajo Zvon 1 pa Zvon 2 pa Patria pa tako naprej. Spoštovana poslanka, to sem zadnjič poskušal, halo, sem, aha, sem mislil, da ste mi nekaj pripomnili. To sem vam že zadnjič poskušal pojasniti. Torej, poglejte, Patria, Zvon 1, Zvon 2, vsi ti         (Nadaljevanje): postopki, vsi ti primeri so dobili tako ali drugačno konotacijo na sodišču. Vsi. Prav pri vseh se je začel proces. V vseh teh, kjer sem jih pa jaz zahteval, da pride do revizije, da se pogleda kako je mogoče, da ob tako eminentno ugotovljenih kršitvah zakona, ki ste jih tukaj v tem parlamentu ugotavljali, seveda skozi parlamentarne preiskave, ta zadeva sploh ni prišla do sodišča, ne pri otroški kardiologiji ne pri preplačanih žilnih opornicah, ne pri POP TV, ki tako silno veselo zdaj povzema neke neuradne informacije, tako piše, naslov piše, neuradne inforamcije, iz zanesljivih virov smo izvedeli, torej strašno dobro se obravnavajo tajni podatki na NPU, neverjetno dobro, odlično pravzaprav bi lahko rekel, torej vsi ti, ki ste mi jih navedli, so dobili postopek oziroma neko končno odločitev na sodišču. Vsi ti, ki sem jih pa jaz zahteval, da se revidirajo, pa tja sploh niso prišli. Torej pravi nonsens je, ko mi očitate, da želim, da se nekaj Ustavi, da se nekaj Ustavi, še enkrat poudarjam, ne vem kaj sem ustavil, tudi dajte mi že nek case, ko boste povedal, tega ste zahteval, da se Ustavi, istočasno pa mi govorite, da sem zahteval revizijo postopkov za to, da se bo kaj naredilo, istočasno povejte, zahtevam, zahteva da se nekaj Ustavi, istočasno poveste, to kar pa je že bilo končano, se pa ne dotikajte več. Torej ali vas samo to boli, ker se zahteva, da morda NPU ni od vsega odredil ali pa izpeljal tako kot mora. Povedali ste tudi to, med drugimi, to je vaš stavek, NPU je tista inštitucija, ki naj bi najbolj neodvisno preganjala kazniva dejanja. Pa še enkrat vprašam, katera kazniva dejanja v zadnjih štirih, petih letih, ki so končala ali pa, ki se procesirajo na sodišču, pa je preiskal NPU? Dajte mi povedati katera. Najbolj eminentne strokovnjake imamo tam, najbolje plačane, pa TEŠ 6 ni naredil NPU. Kaj se dogaja v slovenskih gozdovih ne vemo? Tega očitno ne dela NPU. Kaj je s krajo milijonskih zneskov v postopkih nabave žilnih opornic, ne dela NPU ali pa zaključil NPU, s sporočilom, se pravi, nič ni bilo narobe. Povejte mi en primer, ki ga je naredil NPU v teh zadnjih štirih, petih letih. Vesel bom, če mi ga boste povedal. Lahko vam pa jaz povem vsaj dva, tri kjer pa očitno gre stvar dosti bolje. Političen preiskave, NPU, eminentna družba, eminentna kriminalistična družba za preiskavo največjih in najhujših kaznivih dejanj preiskuje parlamentarce slovenskega Državnega zbora. To pa je res najhuje kar se lahko v tej državi zgodi. In to tiste, tiste parlamentarce, ki NPU pa policijo nadzirajo. Neverjetno. Tam pa so očitno usposobljeni, pa tudi hitro delajo. Mislim, da so v parih mesecih že, če se ne motim, zdaj že oba ovadli, tako Tonina kot Mahniča, torej ekspresna, učinkovito delo najbolj usposobljenih kriminalistov. Zdaj, tudi povedali ste ali pa ste nekako želeli namigniti, da je ta skupina, ki se naj bi ukvarjala z migracijami, nek kazenski bataljon ali tako nekako ste rekli. Torej zdaj, če so ti ljudje po vašem najbolj usposobljeni ljudje v tej državi za vodenje policije ali pa so bili najbolj usposobljeni, ker smo recimo gospo Bobnarjevo zamenjali pa gospod Lindav tudi ni na svojem delovnem mestu, potem ne razumem zakaj te ljudi, ki so tako strokovno močne ne bi smeli ali pa ne bi morali poeti tisto kar je v bistvu tudi velika rak rana te države, torej ukvarjanje z ilegalnimi migracijami, dajati predloge kako stvari izboljšati, svetovati direktorju policije,         dati mogoče kakšen predlog ministru zato, da bo ustrezneje usmeritve napisal in tej ljudje niso bili imenovani s strani direktorja policije, gospa Sukičeva, niso. Tej ljudje so bili imenovani na Vladi, skladno z zakonom, ne samo to iz policije, tudi ljudje iz SOVE, tudi ljudje iz OVS, torej cel kup ljudi, ki bi lahko ali pa morajo prispevati k boljšemu obvladovanju migracij in drži to, kar ste povedala. Res je, nekaj so, nekaj teh ljudi je predlagala policija pisno, nekaj pa ustno. Ali pa, da bom bolj natančen, enega pa ustno. In nikakršnega problema s tem ne vidim. Torej, ni policija tista, ki imenuje. Imenovala je Vlada. In Vlada je tiste, ki so bili imenovani z Ministrstva za notranje zadeve oziroma s policije, imenovala na predlog direktorja policije. Enako je bilo v SOVI in enako je bilo na OVS. In zdaj, poglejte, da morda za ta del zaključim. Ko govorite o razpisih in o datumih. Tudi ta zadnji razpis, o katerem govorite, se ni začel 27. 10.. Ta razpis se je začel tako kot vsak razpis, morda pojasnim še to, da bo tudi to morda bolj jasno, torej vsak razpis za delovno mesto kateregakoli direktorja direktorata ali pa direktorja policije ali pa predstojnika organa v sestavi, se izvaja na podlagi javnega natečaja. Torej, v trenutku, ko nekomu preteče mandat, v tem primeru, ko mu preteče mandat, ima predstojnik celo pravico imenovati taistega, ki je nekoč že šel skozi postopek brez javnega razpisa, v kolikor tega ne naredi, ima pravico imenovati VD predstojnika tega direktorata oziroma organa v sestavi in v tistem trenutku mora začeti tudi javni natečaj. Ampak javni natečaj se ne začne tako, da minister objavi razpis, ampak se začne tako, da uradniški svet, to je posebno komisijo, obvestijo o tem, da je potrebno začeti ta javni natečaj. Nakar ta uradniški svet najprej izmed sebe, tam imate seznam kdo vse je v uradniškem svetu, imenuje komisijo, ta komisija potem določi kakšen bo razpis in razpis se na podlagi tega izvede. In torej ta razpis, ki je trenutno objavljen za direktorja NPU, je pravzaprav tisti razpis, katerega postopek se je začel z neimenovanjem ne Lindava in ne Lambergerja na zadnjem razpisu. Torej, tudi te trditve, ki jih nekako navajate, da je bil v trenutku, ko je bil Muženič razrešen, da smo v tistem trenutku naredili nov razpis, vam lahko tule z datumi jaz postrežem povsem drugo zgodbo, torej 12. 8. smo dali predlog za razrešitev oziroma za sprožitev javnega natečaja za NPU, 12.8.. 11. 10. je bil razrešen gospod NPU, razrešen zaradi tega, ker je to sam želel, ne ker ga je direktor zamenjal, sam je želel, da se ga razreši, da tega ne bo več počel in natečaj, ki je bil objavljen 27. 10., je pravzaprav tisti natečaj, katerega predlog za sprožitev smo dali že 12. 8.. Zakaj toliko časa trajajo razpisi se tudi jaz vprašam. Morda kot zanimivost vam povem, ko se prijavljajo ljudje na javnih natečajih na ministrstvo, torej ne samo na tega, ampak tudi na kakšnega drugega in nekoga izberete, potem vam pa ta človek pove, da odstopa, kljub temu, da je bil izbran, odstopa od kandidature, vi ne morete izbrati naslednjega, ki je bil po točkah najbolj primeren. Ne morete ga, tako zakonodajo imamo. Potrebno je narediti nov razpis, potrebno je zopet, bi rekel, 4, 5 mesecev se truditi, da nekoga dobiš.     ŠZ) – 14.45    Za razliko od razpisov v evropskih inštitucijah, kjer ne samo, da lahko vzameš naslednjega, tistega ki je naslednji po vrsti, ampak lahko v roku pol leta izbereš kogarkoli iz te liste, v kolikor je razpis podoben ali pa zahteva enako strokovno izobrazbo oziroma kompetence, kot je bilo z obstoječim razpisom zahtevamo.   Torej poglejte, ta natečaj je natečaj, ki se je začel 12. avgusta in bo končan takrat, ko bo uradniški svet, na podlagi prijav ocenil kdo izmed kandidatov je ustrezen in kdo ni. Drži pa, tako kot je prav da je, torej ko uradniški svet pove ta ali ta ali pa trije so ustrezni, v končni fazi odločitev o tem, kdo koga izbere oziroma koga izbere je na predstojniku. Torej ni to na uradniškem svetu, ampak je na predstojniku. Ta pa lahko se odloči, da bo izbral koga od teh, ki mu jih predlaga ali pa nobenega. Torej direktor policije bo tisti, ki bo na podlagi predlogov uradniškega sveta izbral ali pa ne izbral tistega, ki mu ga bo uradniški svet v naslednjih tednih predlagal.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima predstavnica predlagatelja, Nataša Sukič. Izvolite.
Ja, glejte spoštovani minister Hojs. Brez zamere. Ampak vi mene gledate v oči in dejansko si, mislim prav lažete mi v obraz. Zdaj bom šla pa dejstva našteti, ker očitno prav vse, kar ste povedali je kar nekaj. Malo zavijete pa po svoje.  Najprej, že poslancu SD, danes tudi mediji o tem poročajo, ste se na odgovoru na poslansko vprašanje gladko zlagal in zavajal, tako kot zdaj meni tukaj. Čeprav ste od policije recimo dobili točne podatke o izidu končanega notranje varnostnega postopka, to je v zvezi s tem vprašanjem, ste poslancu odgovorili, da postopek še vedno poteka. In ste ga mirno gledali v oči, tako kot mene zdaj in zatrjevali, da je to tako. Glejte, zdaj vi trdite v sredo, je bil objavljen nov razpis za direktorja NPU, pa čeprav ste še v petek iz policije z dopisom zagotavljali, da ste pristopili k realizaciji sklepa, glede Darka Muženiča, ki je prišel. Ampak v sredo ste objavili nov razpis. Torej ne mi govoriti, da ste ga objavili 12. avgusta.   Govorim o razpisu, ki je bil objavljen v sredo. In kaj je s tem razpisom drugače, kot ste mi vi zdaj povedal? V tem razpisu ste dejansko spremenili pogoje, pa ne meni govoriti, da so enaki, kot so bili prej. In bom citirala, ker se dobesedno zmišljujete. Zato so, kot pravi Leben že podali predlog za zaustavitev razpisa, tukaj pravijo da bodo poskušali ta razpis zaustaviti. Razpis pa je zanimiv tudi zaradi tega, ker so v njem spremenili razpisne pogoje. Po novem zdaj niso več potrebne vodstvene izkušnje, ampak le še delovne. Seveda, saj dotična Petra Grah ni niti enega primera sama reševala, nima v svojem delovnem historiatu teh potrebnih kompetenc za to, zato je bilo seveda treba vse prilagoditi. Očitno pogoji, ki so pisani na kožo sedanji v. d. direktorici Petri Grah Lazar, ki bo tako izpolnjevala pogoje za direktorsko mesto. In vi mene gledate in mi lažete, da gre za popolnoma enake pogoje. Ne, ne gre. Razen, če so že vsi mediji munjeni in ne vedo kaj pišejo, vi ste pa edini, ki govorite prav in tudi poslancu SD se niste zlagali, ampak to so si verjetno spet izmislili mediji, kajne.   Zdaj pa vi meni povejte. Gledat me in se mi lažete dobesedno spoštovani in to ni enostavno prav. In ko sem vam rekla vsi živi, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, Miroslav Žabel recimo glede tovrstnega spreminjanja pogojev pravi in če je sedanji razpis dejansko prilagojen enemu kandidatu, potem pa lahko to ocenim nič drugače kot za kadrovsko korupcijo, ki je popolnoma nesprejemljiva. Tako pravijo strokovnjaki, to se nisem jaz izmislila spoštovani. Istočasno pa na policiji še vedno pojasnjujete, da še vedno proučujete različne možnosti za realizacijo sodbe in tako naprej. V glavnem mešate meglo, spoštovani. Darko Muženič je bil odstavljen protizakonito, seveda ga niste odstavili vi direktno, ampak vaš izbran generalni direktor je to naredil normalno, da so vaši podaljški, vaši nastavljenci to izpeljali. In o tem govorim, zato je to sprenevedanje čisto        absurdno. To je isto, kot bi na RTV Slovenija rekli, »saj nismo mi politika odrezali, urednikov in novinarjev, ne, ne, ne, to je naredil novi generalni direktor, nova generalna direktorica…« Seveda, tisti oziroma tista, ki jo boste ali ga boste nastavili, ko boste danes odrezali Kadunca in tako vi to delate in se tu sprenevedate in me gledate v oči in mi pripovedujete pravljice in mislite, da smo mi vsi z lune padli. Ne nismo, spoštovani. Točno se vidi in ve, kaj se dogaja in predaleč greste v tem, samo to bom rekla. Predaleč, ker se sprehajate po terenu, ki je dejansko občutljiv. Tukaj gre za preiskave, v katere so, oprostite, vpleteni tudi ljudje, ki so blizu vaši stranki in vi imate obraz mene gledat in se delat, sprenevedat, da je vse čisto in da je vse v redu in da je z vašimi navodili vse v redu in z vašimi izrednimi nadzori je vse v redu, to ni nič protizakonito, vi delate zakonito, sredi epidemije, in mi, nesramna opozicija, si drznemo vas tukaj prej izpraševat in sploh dvomit v vas, mislim, kaj takega…  Nezaslišano, no, ne vem. Mislite, da ste tako pametni, da smo pa mi vsi tako neumni ali kaj? Ja ne, nismo, spoštovani, in to, kar sem vam prebrala, pišejo mediji, ki so pridobili informacije, kajne, po tem, ko so vas vprašali, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. To so vaši odgovori medijem. In zdaj pa vi meni povejte, kdo se tu heca in kdo si tu izmišljuje?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima predstavnik Vlade.  Minister Aleš Hojs, izvolite.
Aleš Hojs
Zdaj, če vas prav razumem, gospa Sukičeva, najprej bi rad rekel, da nikoli nisem govoril o tem, da vi nimate kakšne pravice karkoli tukaj spraševat. Tega iz mojih ust niste slišal. Zdaj, drugo stvar, bi pa rad res vedel zdaj, o čem vi govorite, vi govorite zdaj o tem, kaj govorijo mediji, vezano na razpis, na Muženiča ali tisto, kar govorijo na poslansko vprašanje Bakovića? Bom oboje razložil.  / oglašanje iz dvorane/: oboje.  Oboje. No, če pa oboje, pa še toliko lepše. Glejte, to kaj pišejo mediji okrog Muženiča, jaz ne vem, jaz samo to vem, kaj je pripravila naša strokovna služba, ki je povedala, se podpisala pod to, da so vsi razpisi v zadnjih nekaj letih za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada identični. Torej, če lažejo mene, potem jaz lažem vas. Ampak ne verjamem. Ne verjamem, da bi naša kadrovska služba lagala in govorila nekaj, kar ni res. Če pa to pišejo mediji ali pa če to piše Muženičev odvetnik, je pa to seveda povsem razumljivo. Verjetno je to v duhu procesa diskreditacije ministra in ministrstva in tako naprej.  In poglejte, gospod Žaberl, kajne, dežurni profesor za našo Vlado, kajne, ali pa za mene, kajne, pravite, je povedal, da v kolikor bi bil tak razpis prirejen za enega, bi to bilo lahko, imelo znake korupcije in tako naprej. Ampak gospa Sukičeva, glejte, gospod Muženič je bil izbran na takem razpisu. / oglašanje iz dvorane/ Gospodu Majheniču, ki se je tudi prijavil na ta razpis, je bilo povedano, da se ga ne bo izbralo. Ponovilo se je razpis. Gospod Muženič je bil edini prijavljen, poglejte, edini. Kaj, ostali niso imeli interesa ali so ostalim že prej naročil, da je izbranec že vnaprej znan in da nima smisla, da se prijavljajo? Gospod Muženič je izbral na razpisu, ker je bil edini prijavljen.  Jaz seveda ne trdim, da je bil razpis prirejen za njega. Zaradi tega, ker trdim, da so bili vsi ti razpisi že zadnjih nekaj let enaki in glejte, jaz mislim, da to ni nikakor ne problem, gospa poslanka, preverit. »Sprintamo« razpis iz leta, ko se je prijavil gospod Muženič, pa »sprintamo« zdajšnji razpis, pa pogledamo, ali sta enaka, pa je. Pa boste potem lahko govorila, ali vas imam jaz za norca – pa vas nimam, kajne, vas tudi ne želim imet, kajne – ali mogoče mediji kako to drugače predstavljajo.  Zdaj, kar se pa tiče gospoda Bakovića, pa tega, kar mi tudi očitate, kajne, da sem povedal drugače. Res je, povedal sem drugače, kot je povedala policija. Najbrž imam pravico povedat nekaj drugače, kot pove policija. Ali mislite, da je minister v službi zato, da vzame tisto, kar je policija povedala, se spodaj podpiše, ne prebere nič in da to naprej? Glejte gospa, jaz imam tukaj dopis - 27. 10. 2020, torej, za tem, ko so bili vsi odgovori pripravljeni - specializiranega državnega tožilstva.        Kjer med specializirano državno tožilstvo sprašuje kaj je s temi navedbami vezanimi na obtožbo nekega posameznika, da se je policist pri njemu izposodil 6 tisoč evrov in jih ni vrnil. Torej to je tisto, kar policija trdi, da se to ni zgodilo jaz sem pa že takrat povedal, da je treba zaslišati tudi tistega, ki je to prijavil, da nimamo opravka kot tukaj govori specializirano državno tožilstvo, da si je policist pri nekomu izposodil 6 tisoč evrov. Poglejte ta nekomu ni nekomu, ta nekomu na NPU ima ime in priimek in ta ime in priimek je znan Policiji ne vem zakaj tožilstvo piše o tem, da je neznani storilec pa da ne vedo kdo to je. Če bi bil neznani, potem ne vem kako so pri njemu preverjali, če si je denar izposodil saj, potem ne morejo preveriti, potem samo lahko rečejo pri vseh na NPU-ju smo si pogledali ali si kdo denar izposodil pa smo ugotovili, da nihče. Ta gospod se je podpisal z imenom in priimkom, vse to je bilo odstopljeno Policiji s podpisom mojega državnega sekretarja Kanglerja in jaz verjamem, da bo specializirano državno tožilstvo zadevo preiskalo do te mere, da ne bomo govorili o neznanem storilcu pri nekom in tako naprej. Mimogrede tudi mojega priimka ne znajo prav napisati Hojc, upam, da ne bom kmalu tistem dol un kriminalec iz obale, ki ima tudi neki podoben priimek, vsaj to bi bilo prav, da bi prav napisali, če že drugega ne morejo. Poglejte gospa ta zgodba se bo itak nadaljevala. Ta zgodba okoli gospoda poslanca Bakoviča se bo nadaljevala. On je ponovno zaprosil nas in ministrstvo za vprašanje in mi bomo na njegova vprašanja odgovorili. Verjamem pa, da bo tudi SDT čim prej kaj naredil. Imamo ime in priimek policista, ki naj bi si denar sposojal, imamo tistega, ki je to ovadil, zadeva je za mene čisto čista naj preverijo in naj ugotovijo. Ne pričakujte od mene, da bom na vsak odgovor, ki ga bo Policija dala… Če imam na mizi prijavo, na mizi, ki jo je na ministrstvo poslal človek, ki se je podpisal pod to in na drugi strani policijsko notranjo preverko, ki povedala nič ni od tega, kar pometel pod preprogo. Ne, stvari gredo naprej, stvari naj gredo na tožilstvo in tožilstvo naj ugotovi ali je to, kar trdi gospod, ki se je pod to upal podpisati ali pa tisto, kar trdi Policija res. Edino tako lahko pridemo do konca. Mimogrede tudi pri preiskavi pranja denarja vezano na Iran – to je tisto, kar je Policija izvajala ne revizija, ampak nadzor, nadzor je bil izveden – je bilo ugotovljeno kup nepravilnosti in takrat torej v času ministrice Györkös je policija vse sume naznanitve kaznivega dejanja poslala na SDT. Kaj je SDT naredil, ne vem, ampak nadzorniki ministrstva so tu ugotovili. Morda pa bo tožilstvo spet reklo: »No, problem, gre za našo stvar. Pometimo pod preprogo.«. Gospa Sukićeva jaz res ne mislim tukaj lagati ali pa karkoli, ampak povem vam dejstvo in predlagam, da ta dejstva preverimo, kar sem rekel najlažje, da sprintamo eden in drug razpis pa ugotovimo ali mogoče mediji napačno poročajo ali mogoče odvetnik gospoda Muženiča stvari blefira ali pa dopuščam tudi to možnost, potem bomo seveda koga zamenjali. Naš vodja pravne službe to, kar mi je napisal, kar sem vam prebral, da to ne drži.
Hvala lepa.   Besedo ima Anja Bah Žibert. Pripravi naj se Lidija Divjak Mirnik.   Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo.   Spoštovani minister, državni sekretar!  Sedaj pravzaprav se človek resno sprašuje zakaj ta seja. Prej ste govorili ni problem kadrovanje. Vsaka oblast, ki je prišla do te točke je nekako poskrbela za tiste kadrovske ukrepe, ki bi po njihovem mnenju pripomogli k delovanju, ki so si ga zamislili. Očitate neko politično kadrovanje. Jaz mislim, da iz stranke LMŠ in SD kaj takega sploh ne bi smelo priti, ker ste popolnoma neverodostojni. Naj spomnim generalnega sekretarja Javševca iz stranke SD, ki je nosil kadrovski ključek.         Jaz ne vem ali je bilo to profesionalno kadrovanje ali je bilo politično kadrovanje. Zdaj, sekretar LMŠ Kralj je kar poklical in določil, kdo naj bi bil neki direktor. In oprostite, jaz dvomim, da je bila to edina stvar. Res pa je, da je pri tej zadevi prišlo do v bistvu informacij v javnost in potem je sledila seveda zgodba kot je sledila. Kajti za tako stvar ni pomoči, ni obrambe. Ampak pustimo to, dejstvo je, da danes očitate tej Vladi kadrovanje in očitate ji pač delovanje. Dajmo iti lepo po vrsti spoštovana opozicija. Ali bi bilo katero od teh kadrovanj, če bi vi ne vrgli puške v koruzo? Po 19-ih mesecih in vaš predsednik Vlade Marjan Šarec, to govorim vsem takratnim koalicijskim strankam je dejal, z vami ni mogoče ničesar doseči. Še toliko ni bil fer, da bi rekel, sem nesposoben, mi ne gre, ampak je seveda s prsti pokazal na ostale koalicijske partnerje. To so zapisi v medijih, to se ni spomnila Anja Bah Žibert. Če ste delovali tako dobro, če ste vse kadrovske spremembe, ki ste jih naredili v dobrobit po vašem mnenju države, zakaj po 19-ih mesecih kapitulacija in to v zelo težkih časih za to državo. Še več, veste, vi ste v bistvu, če rečem po tistem reku, jedli sami sebe. Osem ministrov ste morali zamenjati. Odstopali so tako kot rastejo gobe po dežju. Nekateri še do pravzaprav pravega hearinga niso prišli, pa ste morali že hitro menjati kadrovski predlog, ker ste se smešili. Ampak to je bila vaša kadrovska sposobnost, to je bila vaša kadrovska moč. Zdaj, kako ste sami sebe jedli, tudi tako, da so vam odstopali oziroma so vašemu predsedniku odstopali najtesnejši sodelavci. Naj spomnim na Vojmirja Urlepa, ki je bil nekako zadolžen za koordinacijo, sam je povedal, da zaradi določenih kadrovskih menjav v nekaterih državnih podjetjih, predvsem Petrolu in Telekomu, ki so se dogajale brez njega pač v takem kabinetu več ne more sodelovati. Odstopil je tudi Roman Kirn, ki je bil državni sekretar pristojen za zunanjo politiko. Vi ne samo, da ste menjali ljudi, vam so dobesedno ušli. Ministri so vam odšli, sodelavci so vam ušli, ampak glejte, zato ni kriva takratna opozicija oziroma danes koalicija. To je bil pač vaš način dela in očitno pač se ljudje v njem niso našli.   Dovolite mi, da nekako vendarle rečem nekaj v zvezi s tem, kar ste rekli, da se pač Vlada naj ne bi ukvarjala z ničemer drugim, razen z epidemijo. To so pozivi proti zakonu, spoštovanju Zakona o Vladi. Vlada je odgovorna za marsikaj drugega tudi in zato ta Vlada z odgovornostjo to tudi sprejema in z odgovornostjo to tudi počne. Ampak veste teh pozivov proti v bistvu spoštovanju Zakona o Vladi je pač že kar malo preseglo vse skupaj. Res je, največ pa se posvečamo soočenjem z epidemijo, ki je presenetila vse. Če bi ta drugi val bil samo v Sloveniji bi         še lahko vaše kritike sprejela. Tako pa jih ne morem. Ne morem jih tudi zato, ker je Vlada pravočasno začela s priporočili, usmerjala, pa dobro veste, kako so se posamezniki odzivali, tudi iz političnih krogov. Nikar vas pa prosim, da populistično ne govorite o tem, da vlada ni poskrbela za povečanje kadrovskih zmogljivosti in pa prostorskih kapacitet. Dajte mi povedati, 19 mesecev ste bili na oblasti, koliko kadrovskih kapacitet v zdravstvu ste povečali? Kaj ste dogradili ali vsaj začeli graditi? Danes se ta vlada muči, da bo poskušala izgraditi del, ki je deset let sameval. Nič od nič ni bilo.   In danes vi govorite, da bi ta vlada morala v treh mesecih poskrbeti za kadrovske kapacitete. Ja, zelo enostavno, planirajmo zdravnike. In da tukaj nadaljujem še pri tej vaši veliki borbi za epidemijo oziroma da jo nekako zajezimo. Vas potem pozivam, da je vaš naslednji projekt sklic nujne seje Odbora za kulturo, in sicer RTV Slovenija. Zakaj? Vas sicer ne motijo rdeče številke RTV-ja, po vaše tako pač mora biti. Ne motijo vas to, da so si izplačevali dodatke v vrednosti 770 tisoč evrov, ne moti vas konflikt interesov, kjer je urednica skupaj z možem zaslužila skoraj milijon evrov. Ampak če vas vse to pač ne moti, naj vas pa moti članek, ki si ga je privoščila RTV Slovenija in je laž glede zdravnikov.   Priča smo bili njihovemu velikemu protestu, ponovno, in zahtevi, da se ne samo opravičijo, ampak da se RTV Slovenija kot nacionalna televizija usmeri zgolj v poročanje, in to celovito poročanje o zadevi s covid. Glejte, to so pa pozivi zdravnikov. Nisem slišala, da bi jih podprli. Ampak seveda, radi pa govorite, kako so zdaj v prvih vrstah in kako rešujejo življenja. Tudi to je način, kako bi se jih morali ne samo podpreti, ampak tudi na nek način pomagati s tem, da vsaj na nacionalni televiziji so prispevki objektivni in predvsem v pomoč pri zajezitvi epidemije.   Saj, največ ste se seveda obregnili ob NPU. Pravzaprav se mi zdi, da na nek način odmeva samo to. NPU, NPU, NPU, NPU. Ampak preden se bom lotila tega NPU-ja, dovolite, da vas spomnim na nekatere vaše kadrovske odločitve. Ne očitam te kadrovske odločitve, očitam pa, kakšne osebe ste na določene funkcije postavljali. Zdaj, če začnemo z OVS-om(?). Zanimivo, kadrirali ste res novega direktorja OVS-a, ampak kaj to ni bilo dovolj. Takoj se je, kmalu po tistem, ko je bil imenovan, postavljen namestnik, oseba blizu vašega Damirja Črnčeca, se je zgodil tudi znotraj mreže premik. Vodja enega od sektorjev je prevzela Špela Boc, ki je tudi tesna sodelavka Damirja Črnčeca. Tesna sodelavka Damirja Črnčeca se je pojavila tudi v Petrolu. Zanimivo, ampak vi ste kadrovali zgolj strokovno. SOVA, ni bilo dovolj, da ste menjali direktorja. Šele v takšno službo, ki je zelo občutljiva, in vemo, da mora biti zelo preverjen kader, se je celo kadrovalo kot vsem znani primer lepe N(?). To so vaši kadrovski izkupički in dodana vrednost za na primer omenjeni dve službi.   Naprej, danes zelo obračunavate z ministrom za notranje zadeve, včasih je dobil človek občutek, kot da je zopet na interpelaciji, ampak         nič zato. Njegovi odgovori so toliko boljši.  Naj vas pa spomnim kaj je počel vaš notranji minister. Še enkrat, ne govorim o tem, da ne bi smel menjavati oziroma, da si ne bi smel imenovati ljudi v svoj kabinet. To je njegova pravica, ampak poglejte vašo kadrovsko kakovost. Nekdanji policist Franci Kregar, odgovoren za hude nepravilnosti pri delu kriminalistov v civilu, dobil zaposlitev na zaupanje v kabinetu notranjega ministra Poklukarja. In kaj se je omenjenemu policistu Franciju Kregarjsu očitalo? Tukaj pa bi si upala na nek način prositi, prositi Levico, da pove kako to, da so tako dvojnih meril, kajti pri tej zadevi jih nisem slišala. Bom pa povedala kaj se omenjenemu, ki je bil zaposlen v kabinet notranjega ministra očitalo – »notranje ministrstvo je v nadzoru leta 2017« - to ni medijski zapis, to je poročilo iz nadzora – »ugotovilo hude nepravilnosti pri delu Kregarjevih kriminalistov. Te segajo od nezakonitih vklepanj posameznikov in sledenja ničesar osumljenih oseb, do sumov potvarjanja policijskih dokumentacij, nepravilnih zasegov drog in izvedb hišnih preiskav, ki bi lahko ogrozile veljavno dokazano dokazov v sodnem postopku«. Ta oseba je bil najožji svetovalec vašega ministra za notranje zadeve.   Ampak vaš notranji minister tudi s tem ni bil zadovoljen. V kabinet je bilo treba zaposliti vašega kandidata za poslanca, gospoda Rupnika. Saj ni problem, da ga je zopet kabinetno zaposlil. Problem je nekje drugje, da so na to zaposlitev opozarjali tako sindikati, ki so zadevo pač posredovali tako KPK in Računskemu sodišču.  Zanimivo je še to, da gospod Rupnik kot član kabineta ministra ni deloval v kabinetu ministru, pri ministru, ampak spoštovanju v Gotenici, v vadbenem centru policistov. Tam je imel svoj sedež. Kaj pravzaprav pa je delal na odgovor medijev, ki so to spraševali, odgovora ni bilo, ker nihče ni znal povedati točno zakaj je tam. Ljudje iz tistega konca, bom rekla Ribniško-Kočevskega, vam bodo pa znali marsikaj povedati. Ampak jaz mislim, da to ni primerno niti za ta Državni zbor. To so bili vaši kadrovski potenciali. Tako s temi kadrovskimi potenciali ste vi reševali in delali Slovenijo bolj uspešno. Seveda ni čudno, da ste že po 19-ih mesecih vrgli puško v koruzo. Ampak še huje je to, da niti normalno sej vlad niste znali izpeljati, ne da bi se skegali. Spomnite se energetike in spopada Šarec-Alenka Bratušek. »Šalabajzersko!« Eden tako, drugi tako, šlo je pa samo za to kdo bo imel »predmat« nad elektro sistemom in seveda kdo bo pač tisti, ki bo odločal kateri nadzornik bo kje sedel. Ampak tudi to ni rekla Anja Bah Žibert. To je zapisano v medijih. Res pa je nekaj, spoštovane kolegice in kolegi, da v tako imenovanih nacionalnih medijih tega skoraj ne najdeš. To ni bil noben problem za nikogar. To je bil pač del folklore menjave kadrov, kar počne vsaka Vlada. Res, to je pa res strokovno menjavanje kadrov.   Veste, končala bom pa – aha, še tole. Mislim, da je gospa Sukičeva        govorila o tem, da je usmeritev ministra glede preiskav, ker sem povedala, da se bom na koncu le dotaknila tudi NPU-ja, da je nezakonit. Sklicujete se na svetovalca SD. On je zapisal to. On je zapisal to in o tem smo že govorili ob interpelaciji. In ni bilo napisano v imenu Fakultete za varnostne vede, ampak je Fakulteta za varnostne vede to posredovala tej osebi in ta oseba je potem odgovorila. Fakulteta za varnostne vede nima nič s tem odgovorom. To je njegov zapis, je pa znan član SD oziroma vsaj bil je. Tako da ne mi o strokovnosti, če govorimo o pripadnikih določene politične opcije. In o kadrih, spoštovana, na kar se tiče menjav nacionalnih televizij in tako naprej. Dajte mi povedati kdaj ste se ali pa kako ste se oglasili takrat, ko so celo eminentni pravniki, eden od njih je bil tudi kandidat za ustavnega sodnika, ki ste ga vi podprli, podpisan pod to, da je Šarec prekoračil svoja pooblastila, ko je javno govoril o tem, kje se sme karkoli oglaševati in v katerih medijih se ne sme oglaševati. To pa je hud poseg, spoštovani. Da predsednik Vlade govori kje bodo neki državni, državna podjetja lahko oglaševala in kje ne. To je poseg! Ne pa upravičene menjave po sistemih kot vemo nadzornih, programskih in tako naprej. Ampak glejte, to je vse zapisano v medijih.  Za konec pa, spoštovani, samo še tole. To pa leti predvsem na stranko LMŠ. Izjava Marjana Šarca v času, ko je bil še na funkciji predsednika Vlade. Dobro jo poslušajte, res jo poslušajte. Takole je dejal: »Zlasti imam rad razne bivše ministre, ki se sedaj delajo pametni. Mene ne boste sedaj slišali o Kamniku izreči ničesar, niti besede. In ko bom šel iz te Vlade,« poudarjam »in ko bom šel iz te Vlade, tudi ne bom nikoli komentiral svojih naslednikov. Nikoli ne bom komentiral svojih naslednikov. Ko si bivši, si bivši. Imel si priložnost takrat, zdaj pa bodi tiho.« Dajte poslušati vsaj svojega predsednika.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima predstavnica predlagatelja, Nataša Sukič. Izvolite.
Ja, spoštovana kolegica, glejte, tudi Policijski sindikat Slovenije je menil, da so ta… Ne vem, zdaj me ne posluša… Gospa Anja Bah Žibert, vam odgovarjam. Spoštovana, poslušate? Glejte, tudi Policijski sindikat Slovenije je takrat bil, je torej menil, da so ta navodila nezakonita, tako da ne vem, to pa ni verjetno človek, to pa niso bili zdaj ljudje iz kroga SD, če prav razumem. Zdajle tudi iščem kdo je to izjavil. Ne vem katerega strokovnjaka ste vi imela v mislih, ko ste prej omenjala nekega človeka s strani SD. Vem, da je eden teh, samo moment… A ste mislila Miroslava Žaberla, mogoče? Dobro, o njem ste govorila, v redu. Vi menite, da je s strani SD, glejte, jaz ne vem… / oglašanje iz dvorane/ Možno, glejte, nič ne bom rekla, glejte, ampak policijski sindikat je isto takrat menil, sindikat je pa vendarle sindikat. To pa ni kar nekdo, ampak je pač sindikat in je treba spoštovati, če se nek sindikat oglasi in verjetno premisliti zakaj so to rekli in se malo        (Nadaljevanje): zamisliti nad stvarmi, samo toliko. Hvala.
Hvala lepa.   Replika, gospa Anja Bah Žibert. Replika. Izvolite.
Spoštovana! Ja, se z vami strinjam. Če gre za sindikat, ki je sindikat in kjer je v vrhu, so ljudje, ki so pač tam nastavljeni zato, da bijejo sindikalni boj, ampak veste, nekje v globini me boste pa težko prepričali, če je v bližini vrha, mislim, da je eden od podpredsednikov tega sindikata tudi aktivni član stranke SD. Težko me boste prepričali v to dobronamernost, tako kot me boste težko prepričali v dobronamernost vedno. Ne govorim, ne posplošujem, ampak vedno, ampak v meni obstaja grenak občutek, ko poslušam gospoda Štruklja, ki je vanj vlagal liste, za volitve. Jaz težko sprejmem te ljudi kot objektivne in da niso politično vsaj malo motivirani. Težko.
Hvala lepa.   Predlagatelj, Nataša Sukič, izvolite.
Vidite, spoštovana kolegica, tako isto, saj potem pa imamo ta ping ponk. Tudi mi imamo dvome kadar gre za strankarsko pogojene ljudi. Recimo, ko sem omenjala Petro Grah Lazar, ni, članica je pa izrazita simpatizerka in povezana z nekimi ljudmi, vašimi, itn. Skratka, vedno obstaja ta, tako kot pri vas obstajajo zadržki, morate razumeti, da tudi tukaj obstajajo dvomi, zadržki, in da pač je prav, da se pogovarjamo o teh stvareh, da se stvari čim bolj razjasnijo, da so transparentne, itn., sploh ko gre za tako občutljiva kadrovska imenovanja v številnih institucijah, saj ni NPU edini. Danes smo se zapeli okrog NPU. / nerazumljivo/ smo menjavali kadre na FURS, to je tudi recimo zelo sporno, na Statističnem uradu Republike Slovenije. Le zakaj no. Mislim, veste, to so vse stvari, ki sprožajo pač pomisleke in dvome in zato pač je jasno, da moramo nekako o tem razpravljati, pa nič zdaj to za slabo vzeti, pač tukaj imamo razpravo zato, da se pogovorimo te stvari.   Hvala.
Replika gospa Anja Bah Žibert.
Zelo kratka. Absolutno, jaz sem vedno za razpravo. Lahko pa vam povem, da kot dolgoletna članica od 1994. leta gospe Grah ne poznam. Nikoli ni bila na nobenih, tudi na tistih delih stranke kjer ni potrebno, da si član stranke. Prej sem pa govorila o točno določenih osebah, ki so strankarsko opredeljeni in jaz pač takrat podvomi. To pa, da nekdo natolcuje, da je nekdo blizu, oprostite, da je simpatizer in to, poglejte, vsak državljan je simpatizer nekoga. Potem lahko ukinemo vse skupaj. Govorimo pa o nekaterih, ki so res strankarsko motivirani.
Hvala lepa.   Besedo ima Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se Mateja Udovč. Izvolite.
Hvala lepa podpredsednik za besedo. Lep pozdrav, spoštovani predstavnik Vlade, ker ministra več ni, kolegice, kolegi!   Zdaj namesto uvoda bi dejala, da tako kot smo danes v Sloveniji razdeljeni, še nikoli nismo bili in to je rezultat dela te Vlade.   Zdaj pa za uvod. V Listi Marjana Šarca jasno povemo, še enkrat, da kadrovske menjave same po sebi niso sporne. Niso, če gre za redne ali druge upravičene menjave, in če se seveda kadruje strokovno podkovane, sposobne osebnostno zrele ljudi, ker je bilo rečeno, da je Vlada Marjana Šarca menjala 240 ljudi v letu in pol. Mimogrede, Vlada Janeza Janše je v teh sedmih mesecih menjala 424 ljudi plus 323 tistih v komisijah, ampak to je pa okej, to je pa v redu. Zdaj, kdo kakšne kam nastavlja, ne bom razpravljala, ker je brezveze. Bi se pa v svoji razpravi, ker sem omejena, rada na RTV Slovenija in pa na STA omejila. Zdaj, kaj je Vlada naredila na RTV Slovenija.    ŠZ) – 16.25    Vlada je izvedla predčasno razrešitev treh od štirih nadzornikov, vendar je to zamenjavo ustavilo upravno sodišče. In zato celo dvakrat, in zato v nadzornem svetu sedijo še vedno tisti, ki so jih v vladi Janeza Janše hoteli razrešiti.   Zdaj mandat članov nadzornega sveta RTV traja štiri leta. Zakon v svojem 26. členu med razlogi za predčasno prenehanje mandata navaja neizpolnjevanje pogojev ali pa pravi, če je član odstopil sam. V nadzornem svetu RTV ne more biti imenovan nekdo, ki je bil kadarkoli v petih letih pred imenovanjem funkcionar ali član organov politične stranke ali generalni direktor ali direktor organov v sestavi ali župan ali kdorkoli drug. Z drugimi besedami, spoštovani podpredsednik ali lahko prosim te dame opozorite, da gredo ven pa naj tam debatirajo do onemoglosti.
Oprostite, spoštovane kolegice prosim, da ne motite govornico pri govoru. Hvala lepa.
Hvala lepa za posredovanje spoštovani gospod predsednik.  Zdaj z drugimi besedami, za predčasno razrešitev teh treh nadzornikov, ni bilo nobenega zakonskega razloga. Preprosto nobenega. Ampak ker to te vlade seveda ne moti, so jih oni zamenjali. Potem jim je Upravno sodišče povedalo, da to ni okej, pa jih tudi to ne moti. Toliko o tem, kar je prej kolegica razlagala. Zakaj? Zato ker si pač SDS nastavlja poslušne, zveste, vdane, kimajoče in kar je še podobnih pridevnikov, ki bi jih lahko rekla. S ciljem brezpogojnega izpolnjevanja navodil. Lastna glava je v napoto, bi lahko rekli. In to je to. ni velike filozofije zadaj. Res ne.   Zdaj to še seveda pri RTV-ju ni vse, pri nadzornem svetu RTV-ja, ker na programskega bomo še prišli. Namreč vlada ni poskušala predčasno, nezakonito razrešiti samo treh nadzornikov, ki so v njeni pristojnosti, ni debate, samo fajn je da to zakonito narediš, ampak je želela zamenjati še dva nadzornika od petih, ki jih imenuje Državni zbor. To ji seveda tudi ni uspelo, ker smo v opoziciji, seveda povedali, da je to že fajn, če se dela zakonito in pa to jim je povedala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. In to da je razrešitev nezakonita in protiustavna, jih je sicer potem ustavilo. Res pa je, da tudi mislim, da so v koaliciji imeli malce težav s tem.  Jaz se spomnim tiste seje MVK-ja, kjer so predvsem iz SDS-a razlagali, da njim to pripada. Si predstavljati vi to perverzijo. Njim to pripada, zato ker oni zdaj vladajo in njim to pripada, ne glede na to, kaj v zakonu piše, ne glede na to ali kdo izpolnjuje pogoje ali ne, njih to ne zanima. Zdaj, če grem še na Slovensko tiskovno agencijo, ta je še bolj zanimiva. Zdaj vlada se je odločila, da bo manjkajočega petega nadzornika, da bo za manjkajočega petega nadzornika predlagala gospoda Radovana Cerjaka. O njem smo že govorili in o tem se je tudi glasovalo, 29. septembra v tem Državnem zboru in 47 za, 35 proti, je seveda bil ta gospod imenovan. Zdaj v Listi Marjana Šarca smo glasovali proti.   In zakaj smo glasovali proti? Prvič, gospod ni izpolnjeval niti razpisnih pogojev, delovnih in vodstvenih izkušenj, kot bi jih moral imeti, ni imel. Drugič, očitno je pomanjkanje strokovnosti, glede na položaj, za katerega je bil imenovan. Tretjič, konflikt interesov. Redno namreč sodeluje z SDS trobilom, Novo24. Demokracijo pa še s katerimi drugimi mediji, ki so povezani z SDS-om.         In ne boste verjeli, celo je pravni zastopnik oziroma odvetnik v pravnih postopkih teh glasil. Ampak to za Vlado in za poslance koalicije nič ne pomeni, to je brez veze. Potem četrtič, ne ustreza pričakovanim etničnim merilom v ravni komunikacije dialogov spoštovanja človekovega dostojanstva, o tem niti ne bomo govorili. Petič, javno izraža nestrpnost do manjšin, istospolnih usmerjenih, socialnih delavk, uglednih profesorjev. In pa šestič, ima podcenjujoč odnos do človekovih pravic. Ampak to Vlade in koalicije in tistih 47 poslancev, ki so glasovali za nič ne moti. In to je ta strokovnost, o kateri govorijo. Kaj je cilj pravzaprav te Vlade oziroma predvsem največje stranke, vse ostale ji pač tango v tem držijo? Cilj je zelo preprost – prevzeti nadzor nad sistemi in podsistemi, s tem pa potem seveda tudi na družbo. Kako pa to najlažje dosežeš? Tako, da kontroliraš medije, saj ni zadaj velike filozofije, kot sem že rekla. Zato je potrebno utišati kritike, ukalupiti poročanje, odprti pot samo eni zveličavni resnici in prevzeti nadzor nad informacijami ter seveda tudi njihovo interpretacijo. In to je to. Kako so to naredili na Madžarskem, na STA smo(?) že povedali parkrat. Prvo so ljudi menjali oziroma prave kimače nastavili, potem so začeli filtrirati informacije, potem so dali te informacije zastonj ostalim medijem in rezultat je enoumje. In to je očitno tudi cilj danes tukaj. In to je narobe. Namreč ta Vlada počne točno tisto, česar ne bi smela. To je namesto umika politike iz javnih servisov, govorim javnih, ne državnih ali vladnih, si jih politično podreja. Kdo pa je največji spodbujevalec tega? Naš predsednik Vlade. Zakaj? Poglejte njegov Twitter, on cele dneve samo twitta, jaz ne vem kaj še drugega počne, razen twitta. Njegovo komentiranje naslovov člankov, novinarskega dela, pikre pripombe, zasmehovanje novinarjev in to v času najhujšega zdravstvenega problema v Sloveniji v zgodovini. On pač to počne. Včasih imam občutek, da nam hoče sporočiti, da rabimo nagobčnike vsi tisti, ki kaj povemo ali celo razmišljamo drugače kot on. Dragi moji, temu se v neki naši zgodovini je nekoč rekla diktatura. In jaz si srčno želim, da do tega v Sloveniji ne prihaja več. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Mateja Udovč. Pripravi naj se Violeta Tomić. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, en lep dober dan.   Danes seja poteka že kar nekaj ur, pa sem šele tretja poslanka po vrsti, ki lahko danes razpravljam. Ko sem se pripravljala na današnjo razpravo sem imela zelo mešane občutke, pravzaprav sem upala, da bom lahko argumentirano in konstruktivno razpravljala o problematiki, ki mi je dobro poznana. Namreč vrsto let sem bila zaposlena v državni upravi na ministrstvu in verjemite mi, lahko bi o tej problematiki govorila cel dan in ne bi povedala vsega do konca. Vendar sem ob pripravi na sejo prišla do zaključka, da danes ni primeren čas niti niso primerne okoliščine za obravnavo te tematike. Že naprej je jasno, da je predlagana razprava namenjena le političnemu populizmu, ne glede na naše razpravljanje, na naše modre misli, bo šla karavana dalje tako kot do sedaj in zato so zaslužne vse, čisto vse dosedanje politike. Objektivno gledano pa je mogoče le delno odstopala Vlada Mira Cerarja, ki si je prizadevala za pravno in strokovno korektno kadrovanje kompetenčnih kadrov. To kažejo tudi vse analize,        če jih pogledate nazaj v celotnih tridesetih letih. Pred kratkim je kolega, dolgoletni poslanec iz opozicije v svoji razpravi pozval vse poslance in politike, naj v tem času strnemo vrste, pozabimo na vsakodnevne razprtije in se osredotočimo izključno na reševanje problema, nastalih v zvezi z epidemijo covid-19. Njegova razprava mi je bila v prvem delu, v prvi polovici, zelo všeč. Ker sem bila prepričana, ampak resnično prepričana, da misli in govori resno. Vendar pa se v zaključku ni izneveril sam sebi, ponovno je obrnil ploščo in prišel na utečen besednjak obtoževanj in napadanj aktualne vlade. Tako da tudi v našo iskrenost tukaj, v tem parlamentu, imam, nimam več takega zaupanja.   Sem pač še vedno mlada poslanka in lahko si kdo misli, malo je še naivna. Morda se še spominjate reklame, hah, je sicer že zelo stara, za salotejp, tovarna Aero Celje, ki si ga je želela opica znebiti iz roke in ga je z ene dlani dala v drugo in se je nenehno prilepil na drugo roko. Tako pa je tudi s tem kadrovanjem. V državnih institucijah in gospodarskih družbah. Kot sem že omenila, so se vse aktualne vlade prizadevale za zamenjavo vodstvenih kadrov v določenih državnih institucijah in pomembnih gospodarskih družbah. Nobena skrivnost ni, da gre pri tem za nagrajevanje posameznikov in utrjevanje pozicij v določenih okoljih. Po drugi strani pa je res, da sam minister z zelo ozko ekipo ne more v kratkem času spremeniti politike in delovanja določenega resorja. Večina uradnikov po svoji naravi stremi k temu, da se zadeve ne spremenijo in da jim, da jim ne bi bilo potrebno vlagati dodatne energije za spremembo pri svojem delu.   Včasih sem dobila, oziroma velikokrat sem dobila občutek, da uradnik naredi vse, tudi spremeni zakonodajo, če je potrebno, samo zato, da mu ne bi bilo potrebno spreminjati načina dela. Zato sploh ne razumem, zakaj naj bi bili določeni kadri povsem nedotakljivi, po katerih merilih? Skratka, razprava na to temo je vsekakor dobrodošla in potrebna, vendar ob pravem času, predvsem pa ob pravi klimi. Prav neodgovorno je, da si v tem času za to problematiko izpostavljamo svoje zdravje, energijo in čas, vse skupaj uporabimo za pripravo ustreznih ukrepov pri odpravljanju posledic bolezni covid-19. Tako ravnajo zreli, odgovorni in modri politiki.   Ob tem pa si postavljam še kontrolno vprašanje o naši demokraciji, ki naj bi bila s tem ogrožena. Kaj pa je največja vrednota naše družbe v hierarhiji vrednost? A ni to življenje? In zdravje ljudi? Za te dobrine moramo najprej poskrbeti, in kaj komu tukaj ni jasno? O samem kadrovanju pa toliko. V realnem sektorju se zelo dobro zavedajo, da so bistveni elementi za uspešno vodenje in delovanje podjetij kompetentni kadri. Zato kadrovske službe gradijo njihove poklicne kariere na pozitivnih selekcijah         in razvoju kadrov. Predvsem so pomembni vodje, ki morajo biti sposobni povezovati vse dane resurse in jih optimalno izkoristiti za dosego ciljev podjetij. Vsem enak princip bi moral veljati za kadrovanje v javni upravi oziroma v državnih institucijah. Najodgovornejša delovna mesta in položaj bi morali zasesti kompetentni kadri, strokovnjaki s področja vodenja. V praksi pa se nam vse prevečkrat dogaja, da iz vrhunskih strokovnjakov delamo slabe vodje in s tem povzročamo tudi slabo učinkovitost in delovanje samih institucij. Dejstvo je, dejstvo, da je bil nekdo odličen dolgoletni preiskovalec, ni noben garant, da bo uspešen vodja. Prej obratno. Metode dela enega in drugega se precej razlikujejo oziroma celo izključujejo. Seveda za to je kriv tudi naš sistem nagrajevanja, ampak o tem kdaj drugič.   Pri teh razpravah danes, predvsem s strani pobudnika te razprave, pa je dobro pogledati tudi števec kadrovskih menjav v času Šarčeve Vlade. Ne boste verjeli, ustavil se je pri 252 menjav. Zelo zanimiv podatek. Upam, da so bile vse dobro premišljene in strokovno utemeljene. In ko nam nekdo govori danes, da nekateri »držimo«, če dam to pod narekovaj, štango nekateri Vladi, se vprašam a se mogoče oni vprašajo, da smo nekoč ravno mi držali štango neki drugi Vladi.   In če pa se vseeno še malo poigramo z dejstvi na tem področju, pa lahko ugotovimo, da imamo pravne podlage za zamenjavo teh kadrov. Temeljni pravni akt na tem področju je Zakon o javnih uslužbencih. Tematika pa je urejena še v področni zakonodaji, pravilnikih in drugih internih aktih, tako da so pravne podlage že zdavnaj zagotovljene in se niso zagotovile šele danes s to Vlado. V zadnjem času je večji problem pri pravilnosti uporabe teh pravnih podlag. Tudi v trenutno najbolj razvpitih primerih; menjavi generalnega direktorja Sursa in direktorja NPU-ja sta se prikradli ti dve napaki oziroma zmoti, ki pa sta bili s pridom izkoriščeni v medijih. Ja, tu se je pa res potrebno povprašati po kompetentnih uradnikih, po kompetentnih uradnikih v kadrovskih službah, njihovih vodij in svetovalcih. Ali pa gre pri tem samo za neke cenene politikantske manevre, da so lahko vzrok za neskončne prepire in očitanja in tako dalje. Vsekakor pa Slovenija dejansko potrebuje kompetenčni sistem javnih uslužbencev, ki bo vlival zaupanje uporabnikov in ki bo zmogel zagotoviti kakovostne storitve vsem državljankam in državljanom. Prav tako pa mora biti ta sistem varen, prilagodljiv, odziven in pregleden.  Čas je, da presežemo stanje izgovarjanja na neke kadrovske števce in primere političnih kadrovanj, ampak začnemo odgovorno vzpostavljani kompetenčni sistem javnih uslužbencev, pri katerem bo glavno merilo uspešnost dela, ne pa politična pripadnost. Tega pa nista sposobni zagotoviti nobena, ne leva in ne desna,         naša politična realnost. Takšna je pač naša organizacijska kultura, takšna je danes naša realnost. To stanje je sposobna preseči le sredinsko liberalna demokratična opcija, ki je še najmanj obremenjena s tem kadrovanjem. Upam, da se bomo še v tem mandatu začeli resno ukvarjati s to problematiko in skupaj poiskali ustrezne rešitve.  In ko danes poslušam, poslanka, ki pravi, da se z Janezom Janšo ne da pogovarjati in da on samo ukazuje, očitno ona nikoli ni sodelovala z njim, nikoli mu ni resnično nekaj predlagala, mu osebno nekaj povedala, ker sama osebno sem imela to priložnost in možnost in vse moje predloge, ki sem jih na vrhu koalicije izpostavila, je vzel resno, odgovorno in vsi moji predlogi so zapisani v zakonu in sem ena tistih poslank, tukaj, Levica, se smeji, Socialni demokrati odkimavajo, žalosti me, ker jih ni bilo zraven, vendar jim je on nasprotoval, je kljuboval, ampak, predlogi so z dobro argumentacijo pristali v zakonu.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Violeta Tomić, pripravi naj se Iva Dimic.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči.  Ne vem, kako gospa Mateja Udovč, vidi, da se smeji kdo iz Levice, če imamo vsi nagobčnike na ustih. Skratka, jasnovidno.  Seveda, vsi, zdaj koalicijski poslanci govorite, kot da so te menjave najbolj normalna stvar na svetu. Niso – kršite razpisne pogoje. Pred koncem mandatov zamenjujete ljudi, kršite »meritokratske« standarde in imenujete svoje ljudi na mesta, kjer so bili prej strokovni kadri. Se pravi, po sistemu, samo da je naš, pa ni važno, če kaj zna. Skratka in tukaj smo imeli kadrovski cunami, od NIJZ-ja, Darsa, nadzornikov SDH, DUTB-ja, DSU-ja, Kad-a…  Skratka, gremo v smer, kjer je partija zavzela mesto, kjer je bila prej država in kdor tega ne vidi, ali je popolnoma zaveden ali pa slep. Očitajo nam populizem – nam, opoziciji, zato ker delamo. A vi bi radi, da mi molčimo, da smo doma, da smo globoko v karanteni, medtem ko vi delate, kar hočete. Mislim, res, kako si predstavljate demokracijo. In če se dotaknem kulture, imeli smo od menjave nadzornikov RTV-ja in potem rečete, pa ne, mi politiki se ne mešamo, to nadzorniki delajo. Ja, prvo ste jih nastavili in to svoje, še kako. Pa »četvorček« medijskega zakona, pa strokovne komisije pa metanje ven »vladnikov« z Metelkove, pa »neizplačevanje« dogovorjenih sredstev za film, pa kadrovanja in tako naprej.  Skratka, da ne naštevam in to je katastrofa, ki nam bo dolgoročno zelo, zelo škodila in res je, tudi razklali ste ljudi, skregali med sabo, predvsem gospod »Tvito«, predsednik Vlade, ki bi moral bit državnik in samo hujska, kar je res izpod vsakega nivoja. In 20 % državljanov, vaših volivcev, mislite, da vam daje kredibilnost za vse te ukrepe ali kaj? Pa ta Vlada je ukradena Vlada, sestavljena iz strank, ki so glasove volivcev pridobile zato, ker so rekle, da z Janezom Janšo ne bodo sodelovale. In kaj pomeni »koalicija KUL«, ki jo večkrat, se norčujete iz nje. »Koalicija KUL« je koalicija ustavnega loka po vzoru Italije, po 2. svetovni vojni, ko so se vse stranke, pa tja do krščanskih demokratov, zavezale, da s fašisti ne bodo sodelovale in tako so doživeli Italijani »denacifikacijo«(?).  Skratka, tukaj pa se nam dogaja, da bi radi, ne vem, 30 let nazaj, poslanec reče, da 30 ali pa 100 let nazaj je še dolga pot. Ja, krasno.     ŠZ) – 16.50    Skratka vsega so krivi državljani, krivi so mediji in kriva je opozicija za porast okužb. Vi v sedmih mesecih niste naredili ničesar, naj si bomo na jasnem. Ukvarjali ste se sami s sabo, s kadrovanjem, daleč od tega, da bi karkoli naredili za epidemijo oziroma proti epidemiji. V sedmih mesecih nič ni bilo govora o pripravah na drugi val. Niti enega dodatnega zdravnika niste zaposlili, niti ene medicinske sestre, niti ene postelje v domovih starejših občanov, nobene negovalke in potem govorite, da se spopadate z epidemijo, medtem ko delate kadrovskih cunami svojih kadrov.   Ja policija, vojska, NPU, predvsem tisti posamezniki in posameznice, ki so preiskovali nečedne ali pa nezakonitosti ali pa nezakonitosti, nepravilnosti, ki bremenijo posameznike, kako prikladno stranke SDS. Skratka, najprej ste govorili, kako ste rekordno uspešno premagali epidemijo, potem pa so se pojavili protestniki in grozen, oni so krivi. Izkoriščate epidemijo za brutalen prevzem oblasti, do zdaj. Zakaj se nam prvič to dogaja? Zato ker kadarkoli je bil kdorkoli na oblasti, jaz sem zdaj drugi mandat, smo se demokratično pogovarjali in demokratično sodelovali. Opozicija je imela besedo, danes te besede nimamo, onemogočate nam razprave, onemogočate nam delo.   Skratka, pri vas napredujejo ljudje, zdaj je na notranjem ministrstvu napredoval gospod, ki tvita da so slovenski centri za socialno delo leglo feministk, zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov. Vi spodbujate sovražni govor, sovraštvo in kako naj bi se opozicija odzvala na to, kar počnete. Seveda vi pravite, da je kriva opozicija, državljani in mediji za porast okužb. A vaši ministri hodijo okuženi okoli. Lepo vas prosim. Potem za napačno in nestrokovno kadrovanje bomo verjetno krivi državljani, mediji in opozicija. Za preplačano medicinsko opremo smo krivi kdo drugi kot državljani, mediji in opozicija, kajti kako si upate govoriti o stvareh, ki niso prijazne za vlado. In potem imamo na vsak način poskus metanja generalnega direktorja, kajti po oddaji Tarča vemo kaj se je dogajalo. RTV je postala glavna tarča te vlade.   In veste, niče se ne vpraša pravi moja predhodnica, joj SMC je pa res kadroval tako neobremenjeno. SMC je postavil predsednika nadzornega sveta RTV-ja, gospoda Andreja Graha Whatmougha, ki je do leta 2018 bil nadzornik v družbi Meta Ingenium, ki je opravljala dela tudi na področju televizijske produkcije in to nam je poslala skupina zaskrbljenih državljank in državljanov. Skratka, gospod je bil že več let član nadzornega sveta RTV, izvoljen kot kandidat SMC, ki ima skladno z zakonom RTV, 13. členom in statutom RTV Slovenija številne pomembne pristojnosti. Lahko celo odloži predlog za razrešitev generalnega direktorja, čemur smo bili priča danes. Skratka, ima tudi vpogled v vse zaupne in tajne podatke RTV Slovenija, videl je vse oglaševalske cenike in jih potrjeval, odločal o cenikih.   Skratka, ampak on je zamolčal svoje članstvo nadzornemu organu, ker tako skladno z zakonom RTV sploh ne bi mogel biti imenovan v nadzorni svet, lepo vas prosim, RTV-ja kaj šele da ga vodi. Skratka, 17. in 26. člen Zakona o RTV pravita, da v nadzorni svet ne more biti izvoljene osebe, ki so člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže. Prav tako pa tudi ne osebe zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija. Skratka ves čas je v komunikaciji z odvetnikom Vladom Hribarjem prijavljal generalnega direktorja RTV na KPK in pošiljal prijave zoper         generalnega direktorja. In potem je rekel na seji programskega sveta tale vaš gospod, da če bi ga pa kdo predlagal za vršilca generalnega direktorja, bi pa to sprejel. Oh, krasno. Bil je tudi v stalnih stikih z gospodom Počivalškom in vsi se spomnimo, kako je ravno oddaja RTV-ja razkrila sume nepravilnosti pri dobavi te zaščitne opreme. In kolikokrat recimo poslanci v parlamentu potem citirate sklepe, ki jih za Nadzorni svet napiše ravno gospod Grah. Skratka, da je Grah ob novo vloženi razrešitvi generalnega direktorja spet predviden za vršilca dolžnosti generalnega direktorja, so pisali tudi v Večeru. Potem se lahko dotaknemo tudi gospe Jelke Strgelj, ki je dolgoletna članica programskega sveta, pa cveti tudi posel podjetja njenega moža, ki ji je z RTV-jem zaslužilo že 1,5 milijona evrov in tako naprej. Skratka, pri teh vaših nadzornikih, ki se tako trudijo zamenjati vodstvo RTV-ja, imamo cel spisek zelo zanimivih biografij. Ampak o tem bomo drugič.   Pa bomo rekli, oddaja Tarča, sporna nabava, ko je žvižgač Gale izgubil službo na Zavodu za blagovne rezerve. In vi spet kadrujete, kadrujete, kadrujete dalje. Kolikokrat smo omenili – Natova letala so preletela konec marca oziroma konec maja DSO-je in ubogi starostniki, ki so se že tako in tako bali vsega, so morali še to hrumenje poslušati, mi smo jim pa ploskali. V redu. Pa smo vas vprašali, pa zakaj niste ta Natova letala poklicali na pomoč, tako kot so to naredile druge evropske države. V okviru programa Salis so vsak dan Natova letala prevažala zaščitno opremo različnim državam v Evropi. 25. marca v Bratislavo 48 ton zaščitne opreme. 26. marca Bukarešta po naročilu romunske vlade prepeljala opremo iz Koreje. 1. aprila v okviru Natovega programa Salis tretjič pristalo na Češkem s 106 tonami medicinskih pripomočkov iz Kitajske. 18. maja največji avion Antonov, ne, ta ni največji, 124, 54 ton zaščitne opreme na zahtevo poljskega obrambnega ministrstva. In največji, Antonov 225, je največje letalo, baje, na svetu, 27. aprila v Nemčijo dvesto ton opreme s Kitajske. Mi bomo dali pa 780 milijonov za nakup opreme, pa smo spet pri spornih poslih. Kaj smo dobili v času krize od naših zaveznikov Nata?  Očitno bi nam pripeljali, če bi kdo zaprosil. Ampak so bili posli te vlade in sumljivi posli očitno pomembnejši. Skratka, mi bomo zopet krivi. Opozicija, ker vas opozarja na mednarodno blamažo naše države, nas, kadrovanje, ne vem, na Roka Snežiča, Dijano Đuđić, na Petro Grah Lazar, prej omenjeno, na Radovana Cerjaka, lepo vas prosim. In govorite o neki kompetentnosti, da vas še slišim tole, strnimo vrste, je pa višek dvoličnosti, kajti v opoziciji ves čas želimo strniti vrste z vami, ampak vi nas ne potrebujete, mi vas motimo. In nastavljate kadre, ki se grejo revanšizem in tako smo tukaj, kjer smo.   Tudi, veste, obstaja spletna peticija državnega, ki poziva Državni zbor, in pravi, skrajno neodgovorno in družbeno škodljivo je, da vlada, sedanja, stanje izrablja za uveljavljanje svoje ozke politične agende, strankarsko kadrovanje, privatizacijo, razgrajevanje socialne države, koruptivne posle, zdravstveno opremo, zlorabo javnega denarja, podrejanje policije, uničevanje kulture, javne RTV, napade na medije, civilno družbo in vse drugače misleče. Pa ne mislite, da so vsi ti ljudje kar pripadniki ali pa člani Levice, ker kdor ni z nami, je proti nam, in je skrajni levičar. Skratka, mi bomo očitno krivi za vse, kar ste vi zafurali. Zafurali ste pa globoko.         Čaka nas težka gospodarska kriza, zdaj imamo zdravstveno in vi ne delate drugega kot kadrujete nesposobne strankarske kadre in odstavljate ljudi, ki pač obvladajo svoj posel. Skratka, naj vam povem, da ne sprejemam odgovornosti, nobene, za vaše nestrokovno in napačno kadrovanje, za preplačano medicinsko opremo, za nezdravljenje bolezni, za pomanjkanje postelj, za prodajo tovornega prometa Slovenskih železnic tudi ne sprejemam odgovornosti. Za pogrom nad protestniki, ki izražajo svoje nestrinjanje z vašimi nelogičnimi ukrepi. Ne sprejemam odgovornosti. In nesorazmerne kazni za državljanke in državljane, ki dobijo za jedenje rogljička kazen 700, 800 evrov, ne sprejemamo odgovornosti in tudi ne sprejemamo odgovornosti za sramotenje Slovenije v krogu Evropske unije.   Toliko zaenkrat, hvala.
Hvala lepa.   K besedi se je sedaj prijavil državni sekretar.  Gospod Lampret, izvolite.
Uroš Lampret
Hvala, predsedujoča.  Najlepša hvala. Jaz bi želel samo na kratko podati dve pojasnili. Omenjena sta bila dva programa. Noben od teh programov ni zavezniški program, sta pa oba programa znotraj z drugimi zaveznicami, prvi program je Salis, ki uporablja, res je, ukrajinska letala Antonov, drugi program je SAC 17, ki je prav tako omejeno število zaveznic, ne vse, so pa tiste zaveznice, ki smo se v ta program združile, imamo tudi letala C17.   Zdaj, neposredno vprašanje je bilo zakaj se nismo posluževali od teh dveh mehanizmov. Najprej je treba vedeti, da ta dva mehanizma govorita, omogočata strateški lift, se pravi, strateški prevoz. Ta strateški prevoz ni zastonj, ampak je ure tega strateškega prevoza potrebno plačati. Ure strateškega prevoza so zelo zelo drage. Zdaj, če govorimo o letalu C17, je to letalo zmožno prepeljati 77 ton. Antonov, ukrajinska letala še nekaj več. Sama ura naleta tega je precej dražja kolikor je bilo omejeno število potrebne robe, ki jo Slovenija ne samo na enem koncu na Kitajskem ampak na več koncih. Da se omejim, moj odgovor na Ministrstvo za obrambo, na podlagi izračunov in racionalnosti, ki so bili narejeni, je bilo uporaba omejenih ur, ki so nam na voljo, enostavno predraga.  Najlepša hvala.
Hvala lepa.   K besedi se je javil tudi gospod minister.  Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa, gospa podpredsednica.  Jaz bom zelo kratek, samo gospe Tomićevi bi rad povedal, da od vseh pomoči, ki smo jih bili v prvem valu deležni, torej od jedrnih, nejedrnih, katerihkoli evropskih držav, glede na to, da so se vsi, vse države spopadale z izrazitim pomanjkanjem kakršnekoli zaščitne opreme, moram reči, da smo dobili zgolj dve pomoči. Obe sem osebno koordiniral, torej eno s češkim notranjim ministrom. Češka je bila prva, ki nam je karkoli poslala, torej zaščitne maske in ostalo opremo in drugo z madžarskim notranjim ministrom, ki je ravno tako priskočila na pomoč, celo več, Madžari so nam zagotovili celo brezplačen prevoz od njihovih, bi rekel, blagovnih rezerv na brniško letališče.
Hvala lepa.   Repliko ima gospa Violeta Tomić.  Izvolite.
Glede na to, da je gospod minister v odstopu, Hojs, spregovoril, bi ga samo eno stvar vprašala. Imeli smo ministra za kulturo, ki je odstopil, ko se je vratar obesil, pa zdaj imamo smrt policista zaradi preobremenjenosti. Ali boste sprejeli odgovornost tudi za to? Ker verjamem, da pritiskate na policijo in sindikat policije se je večkrat oglasil in da niso srečni, da morajo državljanke in državljane preganjati na tak način kot zahtevate od njih. Zgodil se je samomor. Kaj boste storili glede tega? Mislim, a boste častno, končno, ker odstopate že toliko časa, vendarle to končali?   Hvala.
Hvala lepa.   Zdaj jaz vse razpravljavce prosim, da se držimo teme, ki je danes na dnevnem redu. Je pa res, da je današnja zelo široka z obeh strani, tako s koalicijske kot z opozicijske strani, tako da, če se bomo vsi skupaj malo omejili pri tem, bo razprava bistveno bolj         učinkovita. Nadaljujemo, gospa Iva Dimic ima besedo, pripravi se gospod Marko Bandelli. Izvolite.
Hvala lepa spoštovana predsedujoča. Razprava je taka kakršno predsedujoči dovoli, tako da jaz upam, da bomo tudi mi lahko imeli razpravo, ki bo šla mogoče nekoliko širše izven sklica današnje seje. Pa sem svojo razpravo začela nekako takole želim začeti. Želim začeti z izjavo nekdanjega predsednika Vlade gospoda Šarca, če hočem kot nov človek kaj spreminjati potem je nujno izvesti kadrovske menjave. Drugo zadevo, ki sem jo hotela izpostaviti je pa to, da danes govorimo tukaj kaj vse in kako se je kadrovalo v teh sedmih mesecih, en kup enih laži. Ampak definitivno pa moram povedati, da smo vsi pozabili in tudi verjetno gledalci in gledalke, da je sekretar, generalni sekretar LMŠ po telefonu klical nadzornico Uradnega lista in glede imenovanja direktorja tega podjetja podal sporočilo, da država pričakuje, da naj to postane Igor Šoltes. Seveda je Brane Kralj takrat svojo funkcijo zapustil, ampak po telefonu se je to kadrovalo. Kako lahko se očitke daje pri vseh več kot 254-ih menjavah, katerih se bom lotila za čas svoje poslanske razprave. Pa gremo.   Določene sem spustila, pod 11. točko Vlada Marjana Šarca, dne 4. 10. 2018 razreši generalnega direktorja policije Simona Veličkega, s 5. 10. 2018 je za vršilko dolžnosti generalnega direktorja imenovana mag. Tatjano Bobnar. Grem k točki 13. - Vlada je 11. oktobra 2018 z mesta generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo razrešila Franca Trbovška, za novega generalnega direktorja je za obdobje petih let imenovala Dejana Matijeviča. Ne bom vsega prebrala, je pa to dostopno na spletnih portalih. Pod točko 22. – Vlada Marjana Šarca dne 27. 11. 2018 z mesta načelnika Generalštaba Slovenske vojske razrešila Alena Gedarja, na njegovo mesto z dnem 29. 11. 2018 imenovala Alenko Ermenc. Pod točko 23. – Vlada Marjana Šarca je 29. 11. 2018 imenovala Tina Kampla za v.d. direktorja Urada za mladino z dnem 1. 12. 2018. Vlada je 29. 11. 2018 razrešila Roka Primožiča s položaja Direktorja Urada Republike Slovenije za mladino. Vlada Marjana Šarca je 6. decembra 2018 Damjana Oražma imenovala za Direktorja Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Se pravi, lahko še naštevam, imam še take zadeve označene, če želi to kdo poslušati. Če želi kdo poslušati. Ali lahko zadevo zastavim drugače, da očitki, da se Vlada ukvarja samo s kadrovanji ne držijo. Očitki, da Vlada ni naredila nič za zajezitev epidemije ne držijo. Vlada se je v spomladanskem in poletnih mesecih intenzivno pripravila na morebitni drugi val, za katerega ni nihče želel, da bi prišlo do tega vala. Pripravila je celotno zbirko in poslanci smo to dobili, vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah povezanih s COVID-19, modeli in priporočila. Točno na strani 86., točno piše, obravnava učenca, dijaka, zaposlenega s sumom na COVID-19, lahko vam spet preberem, uporabnost, priporočila za načrtovanje in izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti, se pravi, zadeve so bile pripravljene. Ravno tako so bile pripravljene zadeve Nacionalnega inštituta za javno zdravje po modelih,        ki so vezani na število hospitaliziranih bolnikov, tako v bolnišnici, v intenzivni negi, kot tudi na število bolnikov na respiratorjih. Zadeve so bile pripravljene. Ta Vlada dela. Ta Vlada dela in lahko rečem, da Vlada rešuje trenutno zatečeno stanje v slovenskem zdravstvu. Ja, res je, prav ste slišali. Rešuje 13 let, 13 let star projekt v UKC v drugem nadstropju, kjer se ni nikoli znašlo, da bi se te zadeve uredile. Trenutno se urejajo prostori za covid. Kako lahko nekdo trdi, da se ni nič naredilo? Vlada rešuje in tudi Slovenska vojska, za katero seveda sem prejšnji teden v tem Državnem zboru poslušala, da bi jo najrajši ukinili Slovensko vojsko. Seveda bili ste za ukinitev Slovenske vojske. Kdo danes rešuje stanje v slovenskem zdravstvu? Pripadniki Slovenske vojske premeščajo po Sloveniji, po bolnišnicah postelje in tudi ostale aparature, kar se tiče rentgenskih naprav in tega. Slovenska vojska je prva, ki je na razpolago pri zajezitvi te epidemije.  Da grem naprej; šolstvo. Centri za šolske in obšolske dejavnosti so dani na razpolago za vzpostavitev rdečih con. Se pravi šolstvo je šlo nasproti. Velikokrat sem poslušala v tem Državnem zboru, pa mogoče celo upravičeno, da ni poskrbljeno za tiste, ki so doma in so v hudih socialnih stiskah, da nimajo toplega obroka. Ministrstvo za šolstvo je omogočilo vsem, ki učencem, dijakom, ki nimajo toplega obroka in so iz socialno šibkih družin, da pridejo do tega toplega obroka. Res pa je naložilo lokalni skupnosti dostavo tega obroka k tem družinam. To je omogočeno. To je omogočeno. Vsi, pa tudi zdaj povem, ki so iz teh šibkih socialno ogroženih družin imajo možnost, otroci seveda, da pridejo do toplega obroka na dan. Seveda morajo sporočiti to željo in lokalna skupnost je zadolžena, da jim ta topel obrok dostavijo. Lahko rečem, da smo v tej fazi vseeno veliko velik korak naprej naredili, kar se tiče zagotavljanja tudi neke socialne pravičnosti.  Lahko grem naprej kakšne so še menjave bile. Vlada je 7. 2. 2019 v Svet javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine za mandatno dobo petih let od ustanovitve seje Sveta zavoda imenovala Barbaro Mlakar, Luko Ivančič, Roka Žnidaršič in mag. Bojana Kureža. Vlada Republike Slovenije je razrešila dosedanjega člana upravnega odbora Univerze v Ljubljani, predstavnika ustanovitelja mag. Urbana Krajcarja in imenovala nadomestno članico mag. Tanjo Vertelj. Razrešila je tudi predstavnika delodajalcev mag. Vojmirja Urlepa in imenovala nadomestnega člana Radovana Bolka. Oba sta bila imenovana do izteka mandata upravnega odbora, do 23. aprila 2021.   Vlada je 28. februarja 2019 potrdila spremenjene sestave štabov Civilne zaščite. Lahko jih še naštejem vse skupaj kolikor jih je, da se bo vedelo; Koroška 16, Obalna regija 4, Notranjska 19, Pomurje 2, se pravi veliko. Vlada je 7. marca 2019 imenovala Cvetko Jurak za zastopnico pacientovih pravic za območje enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Se pravi veliko, ne? Veliko se lahko bere. Ne vem od kje sicer, pa tukaj bom prosila kolegico Lidijo Divjak Mirnik, da je rekla, da je ta Vlada razrešila v sedmih mesecih 424, če sem si prav zapisala oseb.         (Nadaljevanje): Jaz bi prosila ta podatek točen. Pričakujem, da ga bom dobila danes do konca seje. Jaz želim ta podatek videti tak kot imam jaz z imeni in priimki, ker drugače je to eno samo natolcevanje in zavajanje in laž. Vlada je 28. maja 2019 odločila, da je vršilcem dolžnosti in direktorju centra za socialno delo podaljšalo mandat, s 1. oktobrom je zaživela nova organizacijska struktura centrov za socialno delo, ustanovljeno je bilo 16 CSD, ki so nastajali s pripojitvijo dotedanjih 62 centrov za socialno delo, se pravi, so bili vsi direktorji na novo imenovani. Vlada je 10. maja 2019, razrešila generalno direktorico Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje, Tanje Mate s položaja. Vlada je 6. 6. 2019, mag. Harija Furlana imenovala za vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Lahko še kaj povem, če želite še kaj slišati ali si boste sami prebrali pa vendarle si sami sebi lahko nalili čistega vina. Tukaj piše in bom prebrala. Vlada Marjana Šarca, ta je brutalno kadrovala na praktično vseh svojih sejah, ki so mnogokrat trajale le nekaj minut. Kadrovskih menjav je bilo vsaj 200 in medtem, ko se je v parlamentu Šarčeva poslanka zgražala nad tem, se mi zdi, da je prav da, še enkrat jo prosim za podatke, koliko je bilo teh menjav, danes do konca te seje, in da lahko tudi jaz predam tele kadrovske menjave, z veseljem. Mislim, da je prav, da še enkrat povemo, da se ta Vlada trudi za zajezitev epidemije, in da je odgovornost na vseh nas kako bo.   Hvala.
Hvala lepa.   Najprej postopkovni predlog, gospa Sukič. Izvolite.
Hvala predsedujoča.   Spoštovana predsedujoča, prosim, da nekako opomnite poslanko Ivo Dimic, saj razumem, da si razgret pa strasten pa pripaden svoji stranki pa svojim idejam, ampak vendarle tako lagati v zvezi s tem, da češ, da kdo hoče ukiniti Slovensko vojsko v razpravi, ki se niti ne dotika tega, je pa malo preveč. V glavnem, to da opozoriš na absurdnost vložka 780 milijonov dodatnega denarja za vojsko, ki je namenjena predvsem za nabavo orožja za tuje misije, Natove misije, pač ne pomeni, da želiš ukiniti Slovensko vojsko in prosim za…
Gospa Sukič,…
…in prosim za opravičilo, prosim da poslanko opomnite…
Ja…
…in bi prosila za opravičilo…
Hvala lepa.
…prav tako pa še ena stvar. Zavajajoče je tudi napihniti primer telefonskega kadrovanja, pozabi pa povedati, da je ta oseba bila razrešena…
Gospa Sukič?
…tako kot mora biti in to prosim…
To je, gospa Sukič, to je…
…da opozorite poslanko, da ne zlorablja. Ja, hvala.
…bila razprava, vsebinska oziroma vaš postopkovni predlog po opravičilu ni opredeljen v Poslovniku, tako da ga ne morem upoštevati kot postopkovni predlog. Bi pa jaz na tem mestu rada opozorila na vsebino točke, ki je na dnevnem redu. Gospa Dimic, vi ste govorila večinoma o prejšnji Vladi, vsebina točke pa je kadrovanje te Vlade, tako da zdaj, verjamem, da smo prej dopuščali zelo široko debato, tudi jaz jo bom, vas nisem vmes prekinila, ampak vseeno od Slovenske vojske do obrokov šolskih otrok, do leta 2018, 2019 ste vse pokomentirala v svoji razpravi, to ni točka dnevnega reda, ki jo danes obravnavamo. Če pa še vseeno želite postopkovni predlog, pa naj bo res postopkovni predlog.   Gospa Dimic, izvolite.
Spoštovana predsedujoča!  Jaz mislim, da kot postopkovno lahko povem, da jaz nisem zamolčala, da je bil sekretar         takratne, Brane Kralj, razrešen. Jaz sem to povedala…
Gospa Dimic, to ni postopkovni predlog…
…Jaz sem to povedala…
…To je vsebinska razprava…
Razpravljala sem pa zato, ker je kolegica Lidija Divjak Mirnik govorila o številnih menjavah in ni nobene…
Gospa Dimic…
Povedala konkretno.
Gospa Dimic, jaz vas opozarjam, da prenehate s tem ravnanjem, ker zlorabljate postopkovni predlog. Tudi…
Jaz nič ne zlorabljam…
…Gospo Sukič sem prekinila in jo opozorila…
…Ampak niste vi mene zaščitila, kot predsedujoča, ko so navajal, da jaz nisem prej razpravljala…
Gospa Dimic, jaz, jaz vas ne bom ščitila v vaših vsebinskih razpravah - to ni moje delo - moje delo je, da skrbim za to, da seja poteka v skladu s postopkom in vi ste zdaj ta postopek kršila s tem, ko ste zlorabila postopkovni predlog. Mi ga niti niste podala, da bi ga sploh lahko jaz ovrgla kot ne formuliranega pravilno, tako da, jaz vas opozarjam, da to v prihodnje ne počnete in noben izmed poslancev. Prosim, da se tega držimo no, vsi striktno. Razprave so na voljo vsakomur in tudi replike, tako da, dajmo se tega držat.  Zdaj se je k besedi javil predlagatelj, gospod Nik Prebil.  Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.  Ja, bi se rad na hitro odzval. Sem sicer mislil majčkeno še počakat, ampak, moram. Zdaj, kar se tiče generalnega sekretarja stranke LMŠ. Zdaj, jasno je, da se, ko zmanjka tistih argumentov, na katere bi se lahko obesili, zatekate k stvarem, ki so že zdavnaj pase. Generalni sekretar stranke Liste Marjana Šarca je odstopil oziroma je to od njega terjal predsednik naše stranke. Zakaj? Ker je povedal, da pač je njegovo početje bilo neprimerno in za razliko od nekaterih v tem Državnem zboru, v naši stranki imamo določene higienske standarde in določeno politično higieno, ki jo pa očitno nekateri v tem Državnem zboru ne premorete.  Potem je bilo govora, spet, kajne, kolegica je govorila o teh, t. i. 252-ih menjavah vlade Marjana Šarca. Zdaj, lepo da prebirate gradivo, ki vam ga pripravi Nova24, to je spodbudno in vam jaz povem, kolegica, kajne, ne rabi niti kolegica Divjak Mirnik vam odgovarjat, ker sem to si sam pogledal. Če greste na spletno stran Vlade Republike Slovenije in pogledate nazaj vse seje, ki jih je ta vlada imela, pa zelo veliko je dopisnih, in boste na vsaki seji našli neko kadrovsko menjavo in teh vseh skupaj je bilo na dan, ko smo to delali, 424, brez vseh imenovanj v komisije in druge različne odbore, tistih je bilo še dodatnih 323, v pol krajšem času, kot v času, ko je vladala vlada Marjana Šarca. Tako da, prosim, ne se res sprenevedat, ker je to že za bruhat počasi, tukaj noter.  Jaz bi tudi rad slišal, kdaj ste slišali mene, da sem rekel, da se Vlada ukvarja samo s kadrovanjem. Tega jaz nisem nikoli rekel. Rekel sem, pa da ko ima čas, da se ukvarja s kadrovanjem, nima časa, da bi se ukvarjala s čim bolj pomembnim v tem trenutku in jaz popolnoma lahko razumem, da je na določena mesta treba dat ljudi, ki se jim zaupa, ki pač delajo in tako dalje. Ampak, ko na mestu direktorja NPU štirje ljudje grejo v pol leta. Pa… mislim, jaz ne vem, a vi svojim ljudem potem ne zaupate ali komu ne zaupate? Ali pač ne delajo to, kar vi ukazujete, pa pač delajo strokovno. Ali potem strokovnost nima več veze? No, to… Te stvari mene zanimajo in to ni edini kraj, kjer je prišlo do takšnih menjav. Tako da, vsekakor je opozarjanje na to več kot nujno in to bo opozicija tudi počela.  Bi pa še se dotaknil samo tiste preljube odgovornosti. Jaz mislim, da je bil gospod Jelinčič, ki je v svojem stališču rekel, »danes je na položaju nekdo drug, kadruje nekdo drug, odgovornost prevzema nekdo drug.« Jaz sicer vidim, ja, da kadruje nekdo drug, samo odgovornost se je pa nekje izgubila vmes, ker te odgovornosti ta Vlada več kot očitno ne sprejema, kajne. Predsednik Vlade reče, ministri, saj so se upravičili, saj so se upravičili. Pa je zadeva zaključena. Da ne govorimo o temu samo kaj o naši predragi ljubi Sloveniji, zaradi tega predsednika Vlade pišejo tuji mediji. Mene bi bilo sram. / nemir v dvorani/ Spoštovani kolegi, smem? Hvala.    ŠZ) – 17.25    Tako da in spet ta odgovornost, ki bi jo v bistvu v prvi vrsti mogla prevzeti vlada, se vedno prelaga na medije in na opozicijo. Dajte prosim enkrat si nastaviti ta špegu ali pa vsaj doma se poglejte, pa si odgovorite na svoja
Gospod Ivanuša, jaz vas res prosim, če nehate kalit mir v tej dvorani, pa da lahko drugi poslanci razpravljajo. Hvala. / oglašanje iz dvorane/
Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica. Saj bom zaključil kolega Ivanuša.   In to prelaganje odgovornosti pač ni higiensko. In samo še ena stvar, ko je bilo omenjenega kaj vse se počne. In ta izgubljen čas je bil ta čas. In ko se vedno tako radi primerjate s preljubo sosedo Avstriji ali Nemčijo, si poglejte, kaj vse so v tistem vmesnem času počeli v teh državah. Kako so v Nemčiji kratkem času med poletjem povečali kapacitete v bolnišnicah, kako so izobraževali tiste specializante in zdravnike, ki niso iz primarnih področij, da so lahko danes, ko imajo večje število okuženih, delujejo z bolniki s covidom in kako so izobraževali dodaten kader. Zakaj pa marsikaj v tej naši državi še danes po desetih letih ni končano, pa zakaj so v naši državi še vedno slabe plače, pa zakaj se ljudje za določene poklice ne odločajo, to pa prosim, da si tisti, ki ste pač deset let nazaj tukaj sedeli, greste pogledati, kaj vse je storil ZUJF, pa boste videli, zakaj je danes marsičesa ni, torej zakon Janeza Janše.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Gospod Marko Bandelli ima besedo, pripravi pa se magistra Elena Zavadlav Ušaj. Izvolite.
Hvala, predsedujoča.  Zdaj jaz bi prosim predsedujočo, če mi dovolite samo dva stavka glede nekaj, kar kolegica Dimičeva nekaj omenila. Zdaj, v drugem nadstropju v UKC-ju ste rekli, da rešujete postelje. Ampak saj je pohvalno, saj ne rečem nič, to je zelo pohvalno. Ampak šest mesecev, kaj ste delali? Čez celo poletje, šest mesecev, z vsemi napovedmi, ki so bile, da bo prišel drugi val. Nič niste naredili. Ta sestanek z UKC-jem na drugem nadstropju, v drugem štuku je bil prejšnji teden. A slučajno, potem pogledaš malo kaj se dogaja, pa vidiš da ena firma, ki ni nikoli sodelovala z UKC-jem, ki ni nikoli delala v tem okrilju, nikoli bila zraven, dobi 2,5 milijonski posel. Zdaj jaz ne bom rekel, da je to kakšna žlahta, prijatelj ali kar je, ampak veste, se ustvarja nek sum tukaj pri nas, ki smo poslanci in smo od posla, da razumemo malo kako ta zadeva gre. Ali se je čakalo šest mesecev, ker ta ni mogel, je mogel zaključiti kakšna druga dela na primer. Ker je premajhna firma, to je ena srednja firma, nič posebnega. Je začel delati notri ena dela, pa je kar naenkrat dobil potem milijonske posle.  Zdaj, a veste to da misliti, saj to da misliti. Zdaj tukaj imam ministra, saj njega ne briga to, itak so njihovi sodelavci ali znanci, pa ne bo sprožil nobenega postopka, da se lahko preveri, ne vem če je kaj narobe. Lahko da ni. Jaz samo vprašam. Kot poslanec imam pravico to vprašati tukaj. Ljudje morajo vedeti, jaz predstavljam ljudstvo tukaj in ljudje sprašujejo in mi jim moramo dati odgovor gospa Dimičeva. Ne se hvaliti kaj je bilo narejeno. Nič ni bilo narejeno v šestih mesecih. To je žalostno. In zato smo zdaj danes, ki ima 900 postelj polnih in nimamo kam dati drugih ljudi. A me razumete? Šest mesecev. In s tem bom zaključil argumente, ker je brez veze. Predsednica, hvala da ste mi dovolila.  Zdaj jaz bom šel na ta argument, ki smo danes, ki imamo točko danes. Zdaj, glejte osebno vam bom povedal, kaj jaz mislim. Ni problem kadrovanje. Jaz bom povedal pošteno. Saj vsaka vlada, ki pride gor zamenja svoje ljudi. Vsaka vlada, ki pride pač naredi neke rošade. Glejte minister, ko pride nov minister, ima pravico v enem letu zamenjati vse direktorje direktoratov po zakonu. Saj to ni noben problem. Saj to se da narediti. Veste ni v tem problem. Problem je en drug tukaj. Problem je v načinu prvo, koga postavimo na tisto mesto, ki ni važno da je stroka, ampak je važno da je         rumena plava izkaznica. Me razumete? In tukaj potem nastane problem. Postavljamo ljudi, postavljate ljudi, jaz postavljam, ker smo parlament, pač, ne, tukaj se nekaj dogaja. Ampak veste, tu je problem. In jaz mislim, da tukaj se je treba malo zamisliti, kaj je to. Zdaj, 424 kadrovskih menjav. Halo ste delali, kadar je Šarčeva vlada zamenjala dvesto v enem letu in pol. Seveda niste mogli delati nove postelje in kar je, če ste se ukvarjali s kadrovskimi menjavami, 424 ljudi. Malo potenciram, seveda, saj veste, saj me razumete. Ampak, glejte, tu so tudi številke, ki so resnične, je malokaj govoriti tukaj. Jaz, glejte, se opravičujem, 424 kadrovskih menjav.   Zdaj, ali vi mislite, morda, jaz vprašam, morda je pomembno, da dajete na določena mesta stroko. Jaz mislim, da ja. Ne povsod, veste. V določenih krajih so tudi lahko taki postavljeni ljudje, ki so samo kimavci, se temu reče. / nerazumljivo/, bi rekli. Razumete, taki, ki vam se splača, da so tam. Saj prav zaradi tega, spoštovani minister, si mislim, veste, da ste vi zamenjali toliko ljudi na določenih pozicijah. Verjetno niso bili kimavci. Verjetno niste mogli imeti nadzora nad njimi. Jaz se sprašujem, ne rečem, sprašujem. Ker če človek menja v šestih mesecih vašega ministrovanja, od, da ne bom govoril od odstopa do vsega, kar ste vmes naredili, ampak to je že zgodovina, ampak pustimo stati. Ampak če ste zamenjali te ljudi tam in na koncu koga postavite, z vsem spoštovanjem do te ženske, ki je ne poznam osebno, ampak kar sem bral, popolnoma neprimerna za tisto mesto. Ja, glejte, to pravijo. In mi tukaj poslušamo in moramo ljudem povedati. In vas vprašam, če je to res. Ali je res ali ni. Ker baje, da so bile kompetentne osebe na tistem mestu in so bile odstavljene. Zakaj? In zakaj, tudi mi hočemo vedeti tukaj, zakaj. In mislim, da je pravica, da narod in ljudje vemo, zakaj ste jih zamenjali. Samo to.   Zdaj, so določene funkcije, ki morajo biti stroka, minister. In tu se strinjava oba, oba se strinjava, vi ste inženir, gradbeni, po fohu. Tudi jaz sem inženir v eni fazi, ne nostrificiran, in potem še ekonomist. In veste točno, da razumemo situacije, kakšne so. Vi bolj lahko iz matematičnega sveta, jaz pa lahko malo bolj filozofskega tudi. Ker moja glava dela. Razmišlja. In potem se sprašujem, ali je morda stroka tudi pomembna pri vas. Za določene funkcije. Se sprašujem. Ma ne govorim od vas, veste, govorim tudi od vseh drugih ostalih ministrstev. Ker tukaj, človek je dobil eno listo, glavno, ne govorim o 424 imen, ki ne bi niti stala notri, ne bi stala notri tukajle na nevemkoliko listov. Ampak dam skozi par reči. Kot sem omenil, direktorja NPU-ja. A veste, kaj je najbolj eklatantno. Najbolj eklatantno, kar da misliti tukaj, direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, zdaj ne vem, zakaj takoj, ko se spomnim jaz za preprečevanje pranja denarja se spomnim na SDS, ne vem, zakaj, ampak tako mi pride, kakšenkrat na pamet tudi tako. Ampak kdo je ta nov človek, ki je Ivan Kopina, občinski svetnik SDS. Imamo človeka, ki je strankarsko opredeljen, čisti, na eni taki pomembni funkciji. Jaz vprašam vas, če se vam zdi to prav? Ma mar da ne bi bil vsaj od SDS-a, da bi bil en prijatelj njegov ali pa kaj drugega. Če že morate dati vaše ljudi.   Potem vidim nekaj drugega. Direktorica FURS-a, to so represivni organi. Ma vi razumete, za kaj se gre? To so organi, ki lahko škodijo marsikakšnemu samo, ker se zjutraj zbudijo. Tudi mene bodo lahko, ker zdaj to vam pravim, ampak prav zato sem zdaj povedal, da če bodo prišli do mene delat ne vem kaj, da so vedeli, zakaj pride. Pride, točno iz enega razloga bo prišel. Ampak glejte, oprostite, oprostite, to je, spoštovani kolegi tukaj, ki ste. Direktorica FURS-a Irena Nunčič, občinska svetnica SDS mi piše meni tukaj. Jaz zdaj ne vem, je res to ali ne? Direktorica FURS-a, glavni davčni urad, kar jih imamo mi v Sloveniji.        Izkaznica plavo-rumena. Me razumete, jaz se vprašam tukaj, če je to prav za vas. Mislim, kako razmišljate o tem, lahko da mi razmišljamo napačno minister, lahko mi napačno razmišljamo. Ker en dan, ko bomo mi na Vladi spet in upam, da bomo čim prej, bomo tudi to naredili enako. A bom prav videl, kaj boste vi naredili tukaj, kaj boste delali, noreli. Ker vem. Veste, kaj ste vi rekli prej minister. Vi ste rekli, vi ste nekaj obtožil prej javno in potem je mene predsednik Državnega zbora ustavil in mi dal celo opomin, ne vem zakaj, nobenemu drugemu, meni ga je dal, ma me ne zanima. Ampak glejte, kakšno laž ste vi rekli o kadrovanju SAB, o Alenki Bratušek in da je potem Marjan Šarec odmaknil točko z dnevnega reda, ker Marjan Šarec je odmaknil to točko z dnevnega reda iz drugih razlogov. Ampak veste, kaj ste vi rekli, da je Alenka Bratušek hotela spremeniti zadeve, mislim, da bi lahko ona kadrovala, mislim, da je Borzen(?) ali ne vem, kje je bil takrat ta problem, me razumete. A vi veste, kaj je hotela ona napraviti? Točno to, da prepreči to, kar vi delate, da ne bi Borzen(?) sam s seboj začel menjavati ljudi notri brez vednosti Vlade in brez vednosti ministra. To je bilo to. Ne kimati, jaz vam pravim, vi ste obtožil njo zelo vulgarno, če bom tako rekel, hudo ste jo obtožili, ona pa je hotela napraviti na tak način, da ne bi bilo odvisno samo od ene inštitucije, ampak da bi bile tri inštitucije, ki bi lahko zbrale primerno osebo strokovno, ne pa politično, me razumete to. To sem vam jaz hotel povedati prej, ko mi ni pustil predsednik Državnega zbora, kar je tudi prav, ker verjetno ni bilo v kontekstu. Se strinjam, sej nisem nič rekel. Veste, s kakšnim arogantnim poudarkom ste vi to rekel, kakor da je ona napako naredila, ona je hotela reševati zadevo, ona je reševala sistem zbiranja teh ljudi, to kar vi ne delate, razumete, vi ne dajete nobene druge možnosti, kot samo ravno tisto, ki ste si jo vi zamislili. In to je problem, jaz bi vas vprašal, če se vam zdi to prav. Če se vam zdi prav, samo to vas vprašam? Vest, kaj pravi vaša vest, če je v redu to? Ne vaša, jaz govorim vaša v smislu vladajoče, razumete? Če se vam zdi to pošteno? Jaz ne bom uporabljal izraza brutalno in ali pa, če je zakonito in nujno in kar je. To morate vedeti sami, koliko je to res. Veste, kaj imam še na listi, potem pa bom jaz zaključil, ker moram pustiti tudi drugim. Ne bom govoril, kam ste postavili, kot Vlada govorim zdaj, eno osebo na eno direktorsko mesto, če vam jaz povem, da bi ga prijavil enega, ma bom povedal, ne ime ne nič, ki je mene kot župana izsiljeval. In zdaj je eden glavnih direktorjev ene firme, ki ste ga postavili vi tam. Samo to bom, to bo še prišlo ven verjetno vsa ta zadeva, ampak pustimo stati. Glejte, še en primer, da zaključim, saj sem imel polno reči, ma moram pustiti. Glejte, predsednik Uprave Darsa. Ma kaj smo normalni? Vlada postavi podpredsednika stranke, ma vi me razumete kje je težava tukaj. Ta človek je bil v konfliktu nekega interesa, on je bil tisti, ki je dal lažne priloge, kako bi rekel, lažne reference za viadukt v Glinščici, me razumete to. On je dal lažne reference takrat, saj zato so šli v revizijo in ugotovili, da tisti zid in tisti temelji niso bili tako kot je bilo treba. In poleg tega so se zmenili in so še vedno dobili posel, ker so se zmenili verjetno, jaz si mislim. In kje je ta človek, kaj je šel podpredsednik neke stranke Nove Slovenije je šel za predsednika Uprave Darsa. Mislim, mediji niso nič več toliko govorili o tem. Saj jaz se sprašujem zakaj, ker toliko tolčete po teh medijih, da ne rečem drugo, kadar so take eklatantne zadeve pa ni, je vse tiho. Se pa ve, pa pride kakšen necenzuriran, ki pove kakšno reč tako, da mi preberemo kar je in potem rečete itak, tisto je fake. Bolj fake-a kot je Nova24 TV oprosti, to je nekaj neverjetnega. Ampak pustimo stati, ne govorimo o njih zdaj. Ampak jaz se sprašujem tukaj za taka kadrovanja, če se vam zdi prav. Zato pravim prej, kadrovanje ni problem, če je pošteno kadrovanje, če je smiselno, če je znanje, če je stroka in te reči.         Ampak postavlja določene ljudi samo zaradi tega, mislim, da ni prav, to sem hotel povedati. Kadruje se vedno, se bo vedno kadrovalo. Je malo kaj, da se tu filozofiramo. In je tudi prav, da se kadruje v določenih krajih, si pač postaviš tvoje ljudi kamor je treba, ampak mora biti vsaj stroka. In tukaj, v tem primeru, tle, oprostite, stroke ni. Ni. In če ste zamenjali toliko ljudi, tam so verjetno razlogi drugačni. S tem bom zaključil, sem imel še dve strani reči, ampak ne morem, ker moram pustiti drugim.  Hvala, podpredsednica. Se opravičujem.
Hvala lepa tudi vam za vašo razpravo.  K besedi se je prijavil gospod minister.  Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa.  Torej, gospod poslanec, jaz vam bom probal zelo na hitro odgovorit, seveda toliko kot je v moji moči. Glejte, najprej to kar ste začel na koncu. O inženirstvu, kadrovanju in tako naprej. Glejte, jaz ne morem in tudi ne bi želel zagovarjati nekih imenovanj v gospodarske družbe, ampak o konkretnem primeru DARS pa človeka dobro poznam. Bil je šef mojega kabineta pred 8 leti na Ministrstvu za obrambo in moram reči, da gre za kompetentnega človeka, da gre za poštenega človeka, da gre za visoko profesionalnega človeka in da je to človek, ki ima managerske sposobnosti. Ostalo si lahko narišete sami. Zid na Črnem kalu oziroma v Glinščici. Veste kaj, to sem jaz govoril leto in pol. Leto in pol, kjerkoli se je dalo. Na zbornici, na seminarjih in tako naprej. To je škandal za inženirsko stroko. To je bil škandal za inženirsko stroko. Zakaj? Zato, ker bi lahko za izmeritev tega zidu potrebovali točno 4 ure. Tja bi prišel stroj, zadeve bi odkopal, pomirili bi koliko je visoko in zadeva bi bila končana. Ampak zakaj mislite, da tega niso naredili? Zakaj ne? Ker si je kar naenkrat tam lastnik premislil in on je rekel, da tega ne bo dovolil. Pritoževali so se pa Kolektor, pa Riko, pa ne vem kdo še vse. Zanimivo, a ne? Zanimivo, da se ne da izmeriti enega navadnega zidu v štirih urah. To je, na napačnega so se spravili. Na izrazito napačnega. Jaz sem prepričan, da je tisti zid bil tako visok kot so tam napisali, ampak, da so vsi ostali naredili vse za to, da se ta zid ne bi izmeril, ker niso želeli, ker niso želeli, gospod Bandelli, niso želeli, da bi posel dobil nekdo, ki je bil več kot milijon evrov cenejši. Več kot milijon evrov je bil cenejši ta. In glejte, jaz tudi ne vem kdo je dobil posel na kliničnem centru. Ne vem. Vse to lahko pogledamo, lahko to preverimo. Vem pa nekaj. Da ga ni dobil eden od tistih posvečenih v tem našem gradbenem poslu. Saj vemo kateri so posvečeni. Vi ste delal v gradbeništvu, pa veste komu ste dobavljal. Ko je Ivan Izdar poklical, temu se ne dobavlja cementa, se je kljub predpogodbi, ki jo je Salonit Anhovo imel z izbranim izvajalcem, temu izvajalcu ni več dobavljal cement. A je to konkurenca? A potem je čudno, da je tisti zid namesto 8 milijonov, po drugi ponudbi bil vreden 12 milijonov? Po mojem ne. In po mojem s takim načinom dela ta Slovenija ne more prosperirati.  Zdaj pa samo še kar se tiče kadrov, glejte gospod Bandelli. Jaz upam, da ne bomo prišli do take faze, da ko jaz ne bom več tu minister, mi bo nekdo očital, ker sem član SDS, da sploh ne smem svojega gradbeniškega posla opravljati. Upam, da ne. In glejte, če je nekdo občinski svetnik SDS ali pa SD, ko bo SD na oblasti, ali pa vaš, ko boste vi na oblasti, pa če ima neke zveze, nekaj pojma o gradbeništvu ali pa financah, ali pa ne vem, o pranju denarja, je najbrž lahko imenovan za vodstveno funkcijo. Ali je zdaj to, da si član neke stranke, v tej družbi postalo, ne vem kaj, kužno? Mislim, jaz upam, da ne bomo prišli do faze, ko bomo gledali, ne vem, tako kot do leta ’45. Če nisi bil v partiji, pa ne moreš na nobeno mesto priti. Upam, da ne.  In glejte, zdaj pa še zaključim s svojimi imenovanji. Glejte, gospod Bandelli. Jaz sem na ministrstvu do zdaj imenoval dva človeka. Najprej sem imenoval direktorja policije, ne jaz, na moj predlog Vlada in potem, ko je direktor policije odstopil, sem predlagal in imenoval drugega direktorja policije. Potem sem imenoval človek, direktorja direktorata za nadzor nad policijo in poglejte, zanimivo, človek je bil tudi v vaši Vladi tam direktor, VD. Celo več. Bivši minister se je po pripovedovanjih, kot sem jih jaz imel, norčeval iz njega,        (Nadaljevanje): ha to je pa nesojeni minister, to je pa gospod, ki bi rad bil minister tukaj namesto mene in je bil leto in pol vede. Jaz nisem tako gledal. Jaz sem pogledal, ali je človek strokovnjak, naredili smo razpis, od tistih, ki se je prijavil, je bil najboljši in je zdaj imenovan, gospod Bandelli, pa ni član SDS. Jaz mislim, da je celo bližje politično levici, ampak me to ne zanima, ker je dolgoletni karierni policist bil, ker je strokovnjak, ker zna delati. Vsi ostali vedeji so še zmeraj tisti, ki so bili v prejšnji Vladi. Nobenega novega nisem imenoval, razen tistih dveh, ko smo spremenili sistemizacijo in smo postavili nova dva direktorata, direktor za logistiko in direktorat za migracije, pa tudi tukaj bodo razpisi, tako da lepo prosim gospod Bandelli, ne mi tega očitati. Pa tudi, če mi očitate, poglejte, ni noben problem, z vami se absolutno strinjam, tudi ko bomo mi v opoziciji, bomo verjetno ropotali tako kot vi zdaj, ampak poglejte, izrednih sej v času epidemije, ob tem, ko imamo danes oziroma včeraj spet več kot 20 mrtvih, pa ne bomo sklicevali. V tem primeru bomo mi, če, ko bomo opozicija, gotovo vse sile usmerili v to, da bomo Vladi pomagali, da bomo skupaj državljanke prepričali, da je čas resen, da se moramo vsi postaviti za to, da bo zadeva izzvenela, da bo epidemija odšla, in da bomo v največji meri vsi ostali zdravi.
Hvala lepa.   Repliko ima gospod Marko Bandelli.
Samo eno reč. V večini reči, kot ste rekel, se strinjam tudi z vami, da ne boste mislil, da ne. Ampak kar sem hotel povedati, ni problem izkaznica, ne sme biti problem, tudi za naprej ne sme biti, ampak je odvisno kam, na katero pozicijo. Me razumete, to sem hotel povedati. So določene pozicije tukaj, ki so bile / nerazumljivo/, z izkaznico, ki ni prav, so določene represivne službe, če kličemo represivne službe, ki ni prav. Samo to sem hotel povedati, razumete. Ona bo inšpicirala lahko eno firmo, ki so lahko bolj zraven levici, če dam primer, na kakšen način bo ona to nevtralno inšpicirala. To sem hotel povedati. Se mi ne zdi prav, meni osebno se mi ne zdi prav. Toliko z moje strani.   Hvala.
Hvala lepa.   Naslednja za razpravo je mag. Elena Zavadlav Ušaj, pripravi naj se gospod Rudi Medved. Izvolite.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Prav lepo pozdravljen minister in vsi ostali, kolegice in kolegi!   Predlagatelj je že na začetku svojega govora omenil, da sedanja Vlada opravlja kadrovske menjave zaradi sle po oblasti. Ali se sploh sklicatelji današnje seje slišite kaj govorite, saj se zdi je kot da predstavljate tisto in govorite o tem kar ste sami počeli, sedaj pa točite sedanji Vladi, Vladi Janeza Janše, ki ima ravno tako enake zakonske možnosti kot jih je imela Vlada Marjana Šarca. Pa poglejmo kako je to potekalo pod taktirko Marjana Šarca. V svojem mandatu je opravil, to kar smo že danes večkrat slišali, 252 kadrovskih menjav in to govorimo o menjavah na najvišjih uradniških mestih, ne o vseh ostalih. Samo v svojem odhodu je Šarčeva Vlada kljub temu, da je opravljala le tekoče posle, panično kadrovala na številna uradniška delovna mesta na raznih ministrstvih kljub temu, da je administrativni aparat v javnem sektorju že tako ali tako preštevilčen. Tako je bilo razpisanih vsaj 80 delovnih mest, roki za prijavo na ta delovna mesta pa so bili od tri do pet dni, kar je očitno, da tukaj ne gre za strokoven kader, pač pa le za politično pripaden kader. Nekdanji ustavni sodnik in sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, dr. Boštjan Zupančič, je opozoril, da nameščanje svojih ljudi v spodnje sfere globoke države ni tekoči posel, to je kaznivo dejanje, zlorabe uradnega položaja, tožilstvo bi moralo v takih primerih reagirati in Ustavno sodišče bi moralo izdati začasno odredbo. Pa poglejmo, ker je tudi predlagatelj takoj na začetku izpostavil kadrovanje v NPU, Kriminalistični policiji, Generalštabu Slovenske vojske in še enkrat bom poudarila, točno ta kadrovanja, ki jih je izvedla tudi Šarčeva Vlada. 13. 9. je Šarčeva Vlada nastopila svoj mandat in 24. 9. imenovala direktorja uprave Kriminalistične policije, 27. 9. direktorja Sove, 11. 10. generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe in 29. 11. načelnika Generalštaba Slovenske vojske. No, koga so zamenjali?         Točno te, ki jih je predlagatelj v začetku svoje predstavitve navajal. Potem pa bi rada izpostavila to, kar sta oba, tako državni sekretar kot minister izpostavila, da pri imenovanju je predvsem pomembno to, da gre za medsebojno zaupanje in kompatibilnost med ministrom in uradnikom na položajnem mestu. In seveda menjave kadrov so v vsaki Vladi del vsake Vlade in so legitimne. Vsak ustrezni, na ustrezna mesta je pa treba kadrovati ustrezne kadre, kar pomeni, da morajo biti strokovni kadri. To mislim, da se obe Vladi strinjata, tako Vlada Marjana Šarca, kot Vlada Janeza Janše. Ampak predlagatelj je tudi v svojem govoru rekel, da take ksadre bi pa tiste, ki so strokovno podkovani in zrele osebnosti, bi pa tudi podprli. Pa poglejmo, če to drži.  Vemo, da v javnem sektorju potekajo letni razgovori, kateri so vsako leto opravljeni v začetku leta. In v tem naboru v samih pogovorih se jasno vidi kateri so tisti kadri, ki so uspešni in kateri dosegajo za posamezne institucije nadpovprečen rezultat. In če bi želeli strokovne kadre pridobiti, bi samo te zapise pregledali, ne bi bilo treba iskati v politični pripadnosti. Ampak seveda imate med sabo tudi zelo, že stranke tudi zelo dolgo tradicijo kot je SD in vam je sigurno znala zelo dobro sugerirati kako se to počne, kajti sama vem, da v Novi Gorici do tistih najnižjih uradniških mest so v času svoje Vlade postavili svoje ljudi, ne glede na to, ali so bili strokovni ali niso bili strokovni. In tudi vam moram povedati, da v času Vlade Marjana Šarca je na posebni natečajni postopek, kjer se pač je šlo za imenovanje uradnika na položaju, so se prijavile tako strokovne osebe, kot tudi tiste, ki so bile politično pripadne in trikrat lahko ugibate kdo je bil na koncu izbran. Strokovna oseba vsekakor ne, politično pripadna pa ja. In to ne samo v enem primeru, v večih primerih. To vem iz lastne izkušnje. In dejansko, da kljub temu, da tiste osebe, ki so bile politično pripradne, so imele tudi za sabo nepravilnosti, ki jih je izrekla inšpekcija.   Potem je pa tudi bilo imenovano, je bilo povedano s strani predlagatelja, da kadrovanje Janeza Janše je nestrokovno in politično in da želimo zamegliti s tem resnico. Ali se vam zdi, da se želi res zamegliti resnica? Jaz mislim, da vi želite sami zamegliti resnico. Sklicevanje takšnih sej kot je današnja in kot tista, ki je bila dopoldan. Obe se nanašata na kadrovanje. In kam trčimo na koncu? Na koncu trčimo ponovno po tem, kar ste v začetku dejali, da bi radi imeli sla po oblasti, ampak ta sla po oblasti je za vas, ne za Vlado Janeza Janše.  Za konec bom pa prebrala samo še besede Marjana Šarca ob nastopu Vlade in sicer dva dni zatem, 15. 9. je za Sobotno prilogo Dela dejal: »Treba je dati dobra vodstva državne družbe. SDH mora biti bolj pod nadzorom Vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb. In če si kot Vlada lastnik, SDH ne more delati po svoje«. Se pravi ne more delati po svoje. SDH je očitno preveč neodvisen. Če premier reče, da se ne sme v nič vtikati, hkrati pa je odgovoren za vse, ne more pa dejansko nič, je torej vpliva Vlade premalo. Premalo vpliva. Več vpliva želim samo v tistih podjetjih, ki so ključna za Slovenijo. To so na primer Petrol, Krka, Telekom. A je to tudi način strokovnega kadrovanja ali političnega? Presodite sami.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo gospod Rudi Medved, pripravi se mag. Marko Koprivc.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, ostali predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  Ja, kar nekaj filmov poznamo, pa tudi kakšna gledališka igra je vmes, ki nosijo naslov »Vsega je kriv«,        ta ali on ali kdo ve kdo, kajne, mi pa zdaj več kot pol leta gledamo pa nadaljevanko v Sloveniji, vsega je kriv Marjan Šarec. Kako priročno. Zdaj, če Marjana Šarca ne bi bilo, bi si ga pa vi morali izmisliti. Nekdo vendar mora biti kriv. Če mi nismo, potem je nekdo drug. In Marjan Šarec je seveda zelo prikladen za to. Nespodobno je, nedostojno je pravzaprav, da smo danes tukaj slišali primerjavo in to v uvodnem nastopu Slovenske demokratske stranke ob predstavitvi stališč, ko so šli v primerjavo, v situacijo, ob začetku epidemije in ob sestopu vlade Marjana Šarca in zdaj.  Nedostojno, nedostojno in sploh nočem dajat za primerjavo teh številk, ker, 13. marca je bilo v Sloveniji 179 potrjenih primerov okužbe. To je desetkrat manj, kot imamo danes dnevno potrjenih. In je bilo dnevno potrjenih toliko, kot imamo danes žal, žal, dnevno mrtvih. In tukaj slišimo primerjave oziroma obtožbe, obtožbe, da je za epidemijo v Sloveniji kriv Marjan Šarec. Lepo vas prosim. Hkrati, seveda, smo pa slišali tudi še en, bistroumni nesmisel, kajne, to je pa res bistroumni nesmisel, ko govorimo o kadrovanju, ko je ta isti predstavnik Slovenske demokratske stranke dinamiko kadrovanja, tega eksponentnega kadrovanja, povezal z dinamiko omejevanja divjanja epidemije. To je pa res bistroumni nesmisel. Torej, bolj kot je eksponentno kadrovanje, bi potemtakem pričakovali, da se bo eksponentno epidemija omejevala, ne pa eksponentno rastla. Torej, bolj, ko kadrujemo, bolj raste ta epidemija. Tako bi lahko iz tega sklepal. Res bistroumni nesmisel.  No, ampak, če gremo zdaj k tej mantri, Slovenske demokratske stranke in koalicije v celoti, seveda, puške v koruzi ne izpustite, ne izpustite, to je res zdaj že ena, zguljena lajna, kajne, pa čeprav veste, vsi skupaj veste, kako je s to koruzo in kaj se je dogajalo lansko jesen. Vsi skupaj vemo, da sta se stranki takratna koalicije - Stranka modernega centra in Desus – skrivaje, lahko tudi v koruzi, no, če hočemo, saj v koruzo se da dobro skriti, pa recimo, da skrivaje v koruzi, dogovarjali z SDS o novi koaliciji, no, pa naj bo koruza in Marjan Šarec je s svojim odstopom to razgalil. Iz vsega, kar se je dogajalo z bliskovito naglico v nadaljevanju, je popolnoma jasno, kajne, da Desusa in Stranke modernega centra, ta odstop ni šokiral.  In druga, seveda, je pa ta, famozni spisek o brutalnem kadrovanju vlade Marjana Šarca. Meni je žal, da kolegi iz Slovenske demokratske stranke danes niso poskrbeli za inštalacijo v Državnem zboru, tako kot na seji odbora. Pač, v pomanjkanju najrazličnejših dogodkov je seveda taka inštalacija lahko dobrodošla, če drugega dogodka ni, ampak, zdaj ni ne vem kako estetska, pa še potratna je, no, zdaj jo pripravljajo no, hvala bogu. Torej to je zdaj dokaz tega neverjetno brutalnega kadrovanja        vlade Marjana Šarca. Zdaj, ker operirate z različnimi številkami, 252, no, je, to vam pomagam, 252 je teh brutalnih kadrovanj. Jih pa seveda vlečete na dan pač za rabo po potrebi. Za rabo po potrebi. Če je treba, se omeni kakšen direktor, da je bil zamenjan, nič se ne pove, da je pa morda prejšnjemu direktorju na istem mestu pa potekel mandat pa je bil imenovan drugi, ali da je kakšen direktor tudi odstopil, tudi to se dogaja, tudi to se dogaja. Dogaja se, da kdo odstopi, in tudi odstopi, tudi to smo lahko že doživeli. In mi nismo nič tajili, da je bila imenovana direktorica Policije, da je bil imenovan šef SOVE, že pri šefu kriminalistične policije se pa ne pove zraven, da je prejšnji šef kriminalistične policije ušel na drugo delovno dolžnost v Beograd ali mislim da nekam, pa je bil imenovan novi. Ampak vse ostalo se pa kar spusti, pa gre za, bom rekel, v mnogo mnogo primerih za rutinske, rutinska imenovanja, ki jih vlada pač mora opraviti po zakonu.   Za svete javnih zavodov različnih agencij in tako dalje. No, tukaj se je seveda znašla tudi kot primer enega res brutalnega kadrovanja. Sestava slovensko-bavarske mešane komisije, 18 članov, glej si ga no, grdo. In tisto, kar je pa najhuje, to smo slišali pa tukaj, je pa, pomislite, pomislite, spremenjena sestava pokrajinskih štabov civilne zaščite. Prikazano kot 98 brutalnih kadrovanj. No, ta je pa res dobra, ne. Verjetno smo vsi iz koalicije, pa še kdo nam je moral pomagati, hodili po celi Sloveniji in nabirali strankarske pripadnike koalicije, predvsem pa seveda LMŠ-ja, ne, da jih spravimo v to sestavo pokrajinskih štabov civilne zaščite, ker jih je bilo treba pač 98 nabrati. Pomislite. In da je bilo ob reorganizaciji centrov za socialno delo, veste, da je bila reorganizacija, da je bilo 15 direktorjem zaradi te reorganizacije podaljšan mandat. Ja, res brutalno, mislim, kako si je vlada dovolila kaj takega, da jim podaljša mandat. Pa predstavniki ustanovitelja, to je vlade v javnih zavodih. In še bi lahko našteval, na koncu boste ugotovili, da strašite z nečim, kar je votlo, kar je popolnoma votlo, okoli pa nič ni. S tem strašite zdaj že pol leta in ni nam treba priskrbeti tega spiska, kot se je ponudila prej poslanka, da nam lahko to priskrbi, ker seveda, saj to je bilo že Nova TV je to objavila že, mislim da drugi ali tretji dan po nastopu Janševe vlade.   In v nadaljevanju očitek, očitek, da je vlada Marjana Šarca kadrovala, in to brutalno, seveda, tudi potem ko je opravljala tekoče posle. Poglejte si, poglejte si na ta spisek. Tega spiska pravzaprav nihče seveda ni prebral ali pa je izpulil ven tisto, kar mu paše. Od januarja do sredine marca je bilo resda imenovanih cca 20 vršilcev dolžnosti, ponavljam, vršilcev dolžnosti direktorjev direktoratov. Torej, ko jim je potekel mandat. In vlada bi lahko vse te direktorje imenovala za polni mandat s polnimi pooblastili. Vse zakonske podlage za to so bile. Pa tega ni naredila. Pa tega ni naredila, tudi iz preprostega razloga seveda, ker smo tako ali tako pričakovali, da bodo vsi pozamenjani. Lahko bi jih imenovali za poln mandat, da bi vsaj odpravnino dobili, ne, če ste jih pozamenjali, pa tega nismo storili. Pa tega nismo storili.   In potem se tu govori o neverjetnem razpisu za 80, pazite    ŠZ) – 18.05    80 strankarsko pripadnih ljudi. Šlo je pa v bistvu za razpise za določen čas, za potrebe predsedovanja. In niti enega iz teh razpisov ni zaposlila vlada Marjana Šarca. Ti razpisi so se iztekli in pravzaprav je bila stvar odločanja za zaposlovanje teh ljudi v rokah vlade Janeza Janše. Zdaj jaz ne vem koliko jih je bilo zaposlenih, najbrž so bili vsi sami levičarji in kot taki popolnoma neprimerni. Ampak ne vem, ne poznam njihove nadaljnje usode, ampak takšni so bili te razpisi. Takšni brutalni. Seveda so bili brutalni.   Poglejte, rad bi opozoril na prisego ministrov in predsednika vlade. Tukaj v tem Državnem zboru, ob nastopu funkcije. Pa poglejmo kaj reče, kaj reče predsednik vlade, kaj rečejo ministri. Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Pa da ne bomo o ustavnem redu oziroma pravnem redu in ustavnem redu, marsikaj je bilo tej vladi danes na tem področju že očitanega, pa pojdimo na blaginjo. Deloval bom za blaginjo Slovenije.   Zdaj pa vas jaz vprašam, pa ne bom vlekel na dan zdaj popolnoma vseh menjav, ki so za nas sporne in bodo sporne, vam se zdijo pa popolnoma normalne. Ob 424 kadrovanjih vlade v sedmih mesecih in pol in 252, vsebino teh kadrovanj sem povedal, v 16 mesecih in pol. Zdi se mi, da ste bili sami presenečeni ob tej številki 424, kar se nekdo zavedel, da je vsega skupaj, kaj pa vem tam nekih 40 kadrovskih rešitev.   Poglejte, mi vam teh 424 kadrovanj ali imenovanj ali kakorkoli že temu rečemo sploh nismo očitali. Mi nismo pripravili te inštalacije, pa raztegnili plah čez parlament, ker bi seveda bile te plahte še enkrat daljše od vaših. Ne, tega nismo storili, ker nekatere obveznosti, ki jih ima vlada pri imenovanjih pač razumemo in poznamo. In marsikaj od tega za nas seveda ni sporno. Čeprav je pa resnici na ljubo ne, 424 pa tudi ni tako majhna številka.   Zdaj če je šlo res vsepovsod za izteke mandatov, pa kdo ve kaj še vse, je to nenavadno veliko, če primerjamo s številkami prejšnje vlade, ampak dobro, dopustimo možnost, da je temu res tako. In ne vem zakaj se je poslanka razburjala od kod nam ti podatki. Saj to je samo malo pridnosti treba, malo je treba pridnosti, se pogledajo, ti podatki so vsi javni. In pač se je bilo potrudili in prešteti.   Mi nismo tega problematizirali, nismo. Seveda dokler vi ne vlečete tega spiska 252, kot nekaj najbolj inkriminirane zadeve v tej državi in vas seveda postrešti s podatkom. Ampak saj ta podatek še tudi ni tako presenetljiv, kar zadeva delovanje vlade Janeza Janše. Pa poglejmo leto 2012. Za tri mesece gre, 312 imenovanj in 150 razrešitev, v treh mesecih. Torej, zdaj kdo bo zdaj komu očital brutalnost pri kadrovanju. Jaz bom na tej točki, kar zadeva te očitke o brutalnosti seveda tudi končal. Me pa zanima, kaj za vraga, bo k blaginji Slovenije prispevala         ukinitev neodvisnosti osmih javnih regulatornih agencij. Samo to me zanima in kaj bo k blaginji pripomogla zamenjava na čelu Statističnega urada in Finančne uprave. In ni treba dolgoveziti, ni treba nič utemeljevati. Mene zanima kot državljana te države, če Vlada dela z vsemi močmi za blaginjo, kaj bo k blaginji, kaj bosta k blaginji pripomogli ti dve menjavi. To me zanima. Poglejte, to me zanima. V končni fazi me zanima kakšen je učinek na proračun, morda imate tudi ta podatek. Predvsem pa seveda tako za lase privlečena utemeljitev te združitve osmih javnih regulatornih agencij, kot smo jih danes tukaj slišali, mislim ta pa ne zdrži tudi za osnovnošolca ne, kaj šele za ta Državni zbor in slovensko javnost. Brez kakršnekoli podlage, da bi vsaj poskušali prepričati, da ni res, da je v končni fazi seveda cilj isti, enak, kot pri mnogih drugih kadrovanjih, le da bo tukaj še elegantneje, ker se bo dalo pa skupaj, vse skupaj urediti naenkrat. In ne mi govoriti o tem – zdaj bodo ostali na položajih, potem jih bo pa Državni zbor imenoval. Ja, seveda jih bo. Ja seveda jih bo Državni zbor imenoval. Na čigav predlog? Kdo bo predlagal svoje kadre? Kdo bo pokimal, kdo bo pokimal? Kdo bo uresničeval kadrovski program nadstranke, ki ga seveda sama vendarle brez podpore poslušnih strančic okoli sebe ne more, da bodo na koncu vendarle izpeljane te kadrovske rešitve tudi na tem področju. In tu je seveda zmešano vse skupaj, ni da ni, hruške in jabolka rečemo pri nas. In seveda v dobronamernost teh ciljev ne verjamemo. Ne verjamemo.  Minister je bil že v dveh prejšnjih Vladah. Te agencije so bile vseskozi iste, delovale so. Jaz ne verjamem, da so zdaj v zadnjih parih mesecih ravno čez poletje začele delati tako slabo. Ali pa so že prej delale tako slabo, pa ga je bolelo pa je nosil v sebi. Pa je nosil v sebi, zdaj pa z vso silovitostjo sredi najhujše epidemije to udarilo na plan. Zdaj je pa udarilo na plan. Zdaj je pa to treba vse zrušiti. Briga nas za Bruselj. Briga nas za Bruselj in to moram ponoviti, čeprav sem to že na odboru, pravzaprav kakšen pritlehen izgovor, da delamo po nizozemskem sistemu. No, tokrat nam pa Nizozemska pride prav, ki je nekoč združila tri regulatorne agencije po dveletni javni razpravi. Po dveletni javni razpravi. Po dveletnem usklajevanju s pravnim redom Evropske unije. Mi imamo pa nizozemski sistem. Zdaj ne vem na kakšen način bi rekel, ampak z razpravo za eno noč. Pa še to ne javno razpravo. Eno noč so imele pač te agencije na voljo, da so, če so sploh upale dati pripombe na ta načrt.   Saj veste kako pravijo, kako pravijo Angleži v pubu, ko je treba plačati zapitek, rečejo »let's go dutch«. To pomeni, da vsak plača sam. Tukaj ne bo plačal vsak sam. To bomo mi plačali. Državljani bomo plačali. Vlada ne bo nič plačala tukaj. Državljani pa bomo plačali in gor plačali zaradi tega, pa še zaradi marsikatere druge, zaradi marsikatere druge stvari. Sicer pri tem kadrovanju Slovenske demokratske stranke tudi kakšna drobtinica kdaj pade z mize, pa je k NSi-ju priletela drobtinica v obliki Agencije za varnost prometa. Pa še to niso mogli izpeljati         na nek normalen način, še to se vlači po medijih, kar gre spet za čisto klasično politično kadrovanje v smislu a je pismen ali ni pismen ni pomembno, samo da je, seveda samo da je naš. In kot je rekel, ministru se je najbrž zareklo prej, ko naredi nekaj desna vlada je vse narobe, ko naredi nekaj leva vlada je pa vse prav. Sej to ali je to desna vlada ali je to desna vlada. Jaz sem do danes mislil, da ni desna vlada, če imamo notri dve stranki sredinski oziroma levičarske provenience. Ja seveda je desna vlada, seveda je desna vlada. To je koalicija, v kateri so štiri stranke, pa glede na način delovanja so vse štiri SDS. Takega občutka se težko znebiš, saj praktično vse zvesto uresničujejo program nadrejene stranke, ministri pa se praviloma v svojem delo niti ne vtikajo, ministri teh treh strank. In če se vrnem nazaj k temu nesrečnemu obdobju epidemije je pa eno stvar vladni govorec, najbrž se mu je tudi zareklo. Jaz dvomim, če je bil pooblaščen, da je to javno lahko povedal, pa tudi kakšnega odziva ni bilo. Res pa je, da je to bilo izrečeno na petek 16. oktobra ob 17. uri in 40 minut na nacionalni televiziji. Poudarjam, vladni govorec je to rekel, ni nacionalna televizija poročala in bi seveda takoj dobila očitek, da je potvorjeno poročala, ampak je vladni govorec povedal, citiram: Vlada, 16. 10. je bilo to, Vlada je čez poletje naložila pripravo načrtov za drugi val. Vendar so nekateri hibernirali in načrtov niso pripravili, zdaj pa hitijo na vrat na nos. To so pa besede vladnega govorca, to je človek na uradni poziciji, jaz upam, da ve kaj govori. Ali je znotraj Vlade takšna izjava naletela na kakršenkoli odziv, na kakršnokoli akcijo. On je s tem povedal praktično vse, vse. Nekateri, ne vemo kateri, niso pripravili načrtov, ker so hibernirali čez poletje. Kdo je hiberniral, to pa nas zanima zdaj. In jaz verjamem, da vse ljudi v tej državi, vsi smo prizadeti zaradi te epidemije, tukaj pa jasno povedano, da ljudje kot posledica ljudje zadolženi za določene naloge so posledica kadrovanj te vlade. V končni fazi so bili ti ljudje skadrirani tja, da naredijo to, to in to, to kar je njihova naloga. Niso naredili, ker so hibernirali. Zdaj jaz ne vem ali je to v isti sapi rekel vladni govorec, tega pa ne bom pripisal temu dnevu, pa tej uri, ampak kaj je še rekel vladni govorec. Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, torej je očitno vedel kaj govori, mi smo mislili, da je to fraza. Pač nekoč je rekel uživajte, dokler še lahko, zdaj je pa to malo zaostril pa vse skupaj pahnil še v večjo depresijo, ampak očitno je človek vedel, kaj govori. Če je vedel, da so ljudje hibernirali in niso naredili svojega, seveda bo še slabše in tako imamo žal po kadrovskem cunamiju še ta virusni cunami vzročno povezan na ta način, da bolj ko kadrujemo huje je.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo mag. Marko Koprivc, pripravi se gospod Željko Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, za besedo. Spoštovani minister, spoštovani ostali prisotni, vabljeni, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci.  Dovolite mi, da najprej odgovorim na to, kar so, kar je kar nekaj predstavnikov koalicije danes izpostavljalo, zakaj dejansko danes tukaj sedimo. Jaz vam povem, da bi se jaz najbolj strinjal, da bi bilo prav, glede na situacijo v državi, glede na to, da se rast okužb iz dneva v dan povečuje, da je situacija res kritična, lahko bi rekli, ena od najtežjih situacij v zgodovini sodobne Slovenije, da ta virus res močno ogroža tako gospodarstvo na eni strani, kot življenja in zdravje ljudi na drugi strani, bi na vsak način pričakoval, da bi Vlada podredila vse ostale stvari tej trenutni situaciji in se posvetila predvsem reševanju zdravstvene krize v Sloveniji, in v tem primeru, seveda, takšne seje, kot je danes, absolutno opozicija ne bi sklicevala. Žal pa je realnost zelo, zelo drugačna.  Namesto, da bi skrbeli, da bi v času, ko je kriza na nek način, ko je pač epidemija se zaustavila v času poletja, skrbeli za to, da se zagotovi dovolj bolniških postelj, da se zagotovi kader za drugi val, ki je bil napovedovan in je bilo jasno, da se bo zgodil, ste se raje vrgli v kadrovanje na vseh možnih področjih, seveda, po zgledu, kamor se radi zgledujete, Orbána na Madžarskem, na Poljskem in še kje. Priče smo dejansko poskusom razgradnje temeljnih družbenih podsistemov, s strani največje koalicijske stranke SDS, ob tihi podpori seveda tudi ostalih koalicijskih strank in ob tem, spoštovani kolegice in kolegi, opozicija res ne more bit tiho. In ne moremo, na noben način, prevzemati odgovornosti za ta vaša dejanja in molčati in vse skupaj spregledati.  Namesto, da bi se ukvarjali z zdravstveno krizo, ste se najprej lotili menjave na NIJZ in vse tiste strokovnjake, ki so morda videli drugačne rešitve pri reševanju teh krize, izključili iz samega procesa. Menjali ste vodstvo Fursa. Zakaj? To je bilo danes že večkrat izpostavljeno. Zakaj? Ne znate povedat. Ni šlo za konec mandata. Menjali ste direktorico oziroma direktorja Statističnega urada. Da ne govorimo o represivnih organih, da ne govorimo o tem, da imamo že četrtega direktorja NPU. Že drugega direktorja policije – namreč, prvi je skupaj z odstopljenim ministrom Hojsom, ko je napovedal odstop, odstopil, odstop pa je napovedal zaradi tega, ker se ni strinjal s hišnimi preiskavami pri podpredsedniku Vlade, ampak to je že druga zgodba, o kateri smo veliko govorili, je pa vsekakor to nesprejemljivo in neprimerno. In spoštovani minister, po tem, ko nepreklicno odstopite in danes še vedno tukaj sedite pred nami, imajo težko državljanke in državljani neko zaupanje v vas in v vlado, katero, v veliki meri, ravno vi in vaš predsednik, poosebljate.  Skratka, te politične čistke so sploh v teh res težkih časih neokusne in nehigienične in jaz se strinjam, seveda, z načelnim stališčem, ko je bilo večkrat izpostavljeno danes, saj vsaka Vlada menjuje, pa postavlja svoje ljudi. Res je, vsaka Vlada postavlja svoje ljudi. Morda smo lahko kritični tudi do prejšnjih vlad, da je bilo preveč kadrovskih menjav, ampak ni vsaka menjava enaka menjavi. Odvisno je, koga se postavi, koga se postavi in predvsem, v kakšnih okoliščinah.  Ponavljam še enkrat – gre za izredne okoliščine trenutno. Slovenija in celotna Evropa se nahaja v res težkem času zaradi zdravstvene krize in ob tem bi pričakoval, s strani predstavnikov Vlade, da se namesto s »tvitanjem«, pa s postavljanjem svojih kadrov na mesta,        ki niso niti ključna za obvladovanje te krize, ampak so ključna za obvladovanje družbenih podsistemov tudi v prihodnje, da bi se raje ukvarjali s pridobivanjem dodatnih postelj, z reševanjem domov za starejše občane in tako naprej. Celo pomlad smo poslušali kritike s strani nove Vlade kako je prejšnja Vlada slabo poskrbela in pripravila državo na zdravstveno krizo. In kako smo izšli iz prvega vala? V prvem valu mislim, da smo imeli največ 70 ljudi na dan okuženih, pa nekaj več kot 100 naenkrat v bolnicah, danes so te številke mnogokrat mnogokrat večje. In smo v samem vrhu Evropske unije. Se strinjam, da je temu lahko botrovalo več dejavnikov, ampak vsekakor pa ste imeli čas, da bi se na to bolje pripravili. Ampak ne, vam je šlo za to, da ste si lahko podredili vse družbene podsisteme, da ste napadali medije, da ste danes sicer neuspešno skušali preko svojih nadzornikov, ne direktno, gospod minister, da me ne boste popravili, zamenjati generalnega direktorja RTV Slovenija, pa vam ni uspelo, en glas je zmanjkal, ampak to so pač tej avtoritarni nameni te Vlade. Podreditev celotne družbe. In jaz vam povem še enkrat, da si takšne strahovlade v opoziciji res ne želimo in verjamem, da si tega ne želijo tudi državljanke in državljani in zato bomo na to glasno opozarjali.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Željko Cigler, pripravi se gospod Robert Pavšič.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča.  Kolegice, kolegi, predstavniki Vlade, gospod Hojs.  Glejte, diskusija, ki zdajle teče, je jasno izpostavila, da smo v času hude zdravstvene, socialne in tudi gospodarske krize, v kateri bi bilo treba osredotočiti vse napore zlasti v zagotavljanje zdravja in življenja ljudi v tej državi. Čas ni za druge stvar, zlasti ne za huda nesoglasja in tako kot se danes govori, brutalne kadrovske menjave. Še posebej ne tistih ljudi, ki svoje delo opravljajo uspešno. Ampak poglejte, preden grem na vsebino, bi rekel tole, gospa Iva Dimic iz Nove Slovenije, spoštujem kolegici poslanko, je prej provedla določene stvar, kar se tiče šolske prehrane, moram to povedati, ki ne držijo. Namreč, ministrica za šolstvo, gospa Kustečeva ni uredila ničesar kar se tega problema tiče, otroci v prvem valu so bili lačni, ona je pa prihranila 11,8 milijona evrov, otroci s socialno šibkih družin. Jaz sem dal pobudo, da zadevo uredi, odziva nobenega. Prav predloge, kako. Levica je skupaj s Socialnimi demokrati napisala predlog spremembe Zakona o šolski prehrani, naj se to takoj uredi. Pobude, odgovora nobenega, zaenkrat. Je pa imelo ministrstvo z občinami razgovor, kjer jim je povedalo, naj občine prehrano in prevoz prehrane do učencev, socialno šibkih, uredijo si same. To je vse, kar je bilo narejenega. Skratka, za lačne, socialno ogrožene osnovnošolcev Sloveniji ni poskrbljeno. Drugič, ko je gospod Hojs dobil pač pripombe na kakšen način se kadruje v NPU, je bil njegov odgovor tak, da je blatil in diskreditiral gospoda Darka Muženiča, bivšega direktorja oziroma direktorja, še vedno zakonitega verjetno, po tem kar je upravno sodišče odločilo, NPU.  Dalje, kar bi rekel pa naprej, točka današnje razprave je pa tole, glejte. Kadrovske menjave, ki jih Vlada Janeza Janše izvaja v vseh družbenih podsistemih in pa gospodarskih družbah z večinskim lastništvom države, dejansko rezultirajo vse bolj totalitarni in avtoritarni Sloveniji, ki se jo obvladuje na takšen način, da se na vse odločujoče organe in inštitucija postavljajo lastni, naši kadri, pri tem gre večino za člane Slovenske demokratske stranke. In z enim političnim kadrovanjem, ki v mnogih primerih zakonsko in ustavno je sporno, kar nase je praktično skoraj vsak diskutant že tule s strani        (Nadaljevanje): opozicije povedal in na kar opozarja tudi stroka iz različnih področij, od pravnikov, varnostnik strokovnjakov, ekonomistov, sociologov, konkretno pomeni en poseg v strokovnost in neodvisnost v teh inštitucijah, vse to pa vpliva na njihovo delo zdajle v tem trenutku. In policija, FURS, statistični urad, finančni urad, statistični urad, Urad za preprečevanje pranja denarja, poglejte, če se na načelu teh ustanov postavljajo člani Slovenske demokratske stranke, oprostite, vas sprašujem, ali vi boste sami sebe nadzorovali. Gre za eklatantne, eklatantni konflikt interesov. In menjujejo se vodilni na Darsu, n 2TDK, na Slovenskem državnem holdingu, NIJZ, direktorju javnih zavodov, nacionalnih muzejev, itn. In na drugi strani potem naprej napada se in nesprejemljivo žali pravosodje, tožilstvo v tej državi. Poglejte, k naštetemu je obvezno dal tudi napade na medije, okoljevarstvene nevladne organizacije, na kulturo, umetnost, na stroko. Če omenim stroko, sem omenil samo usode dr. Ržena, dr. Knafla, dr. Žagarja, na tožilce, pravosodje. In kar je ključno za državljane in to je zelo pomembno, prosim, vi ki prisegate na demokracijo, jemljete s svojimi zahtevami o prepovedi referenduma državljankam in državljanom Slovenije, da javno povedo svoje mnenje o mnogih ukrepih, zakonih oziroma v politiki, ki jo sedanja Vlada vodi. Ob tem je bilo pa zadnjič najbolj zanimivo, smešno za Državni zbor to, da je na eni strani vladna koalicija glasovala proti referendumu o uporabi, zato, da se porabi 780 milijonov za orožje, na drugi strani je pa celotno podprla poročilo Varuha človekovih pravic o tem kako je treba zaščititi človekove pravice v Sloveniji. Skratka, smešna pozicija. Poglejte, in moram reči, da pri tem omejevanju človekovih pravic gre dejansko za to, da te stvari absolutno dolgo ne morejo več stati. In če k temu dodamo še vse bolj pogosto omejevanje osnovnih človekovih pravic, to je svoboda gibanja, svoboda vzdrževanja, svoboda protesta ali pa svobodo do izražanja lastnega mnenja je jasno, da obstoječa vladan koalicija gradi drugo republiko. To ni ustavna demokratična in socialna Republika Slovenija. Jaz upam, da se poslanke in poslanci zavedate te odgovornosti. In Stranka modernega centra, Desus, Nova Slovenija in tudi Slovenska demokratska stranka, za to vam na volitvah niti zdaj nihče ni dal mandata, ker kot je bilo prej povedano, ko ste ministri prisegli, kot ministri ste rekli, spoštoval bom Ustavo Republike Slovenije. Praktično vsi poslanci in poslanke iz opozicije, strokovna mnenja, mediji, in tudi ljudje v petkih vam sporočajo, da kršite mnoge ustavne pravice. Kar na nekaj teh je opozorilo že tudi Ustavno sodišče oziroma Upravno sodišče v Novi Goroci, gospod Hojs. Mislim, da ste že zdavnaj kot koalicija in Vlada prekoračili eno svojo ustavno in zakonsko določene pristojnosti, hkrati s tem se je Vlada osredotočila na kadrovski obračun in kadrovsko čiščenje ne naših, v vseh državnih in javnih ustanovah in je praktično popolnoma vseeno za vsebino in pa družbeno vlogo teh ustanov, vsebino in namen teh ustanov. Vlada praktično ignorira vprašanje javnosti, stroke, pa tudi nas opozicije v Državnem zboru, kaj za delovanje tako policije, NPU, Državnega holdinga, Finančne uprave ali pedagoškega inštituta ali pa statistične uprave ali pa NIJZ, pomenijo brutalne kadrovske menjave na vodilnih mestih teh inštitucij. Kaj to pomeni za delo teh inštitucij? In kar je bistveno, odstranjujejo se kadri, ki so te ustanove kvalitetno in uspešno vodili. Namreč porazne, porazne, in skrb vzbujajoči so rezultati vladnih oziroma koalicijskih kadrovskih ukrepov, ki jih vidimo vsak dan, vse bolj kruto in konkretno namreč čutijo državljani. Poglejte, zdravstvena kriza je vse hujša. Zdravstvo se zapira, postaja nedostopno za bolnike. Alarmantni so podatki obolelih in umrlih zaradi Covida in to so dokazi, da ta Vlada oziroma premier Janez Janša absolutno ne obvladuje     ŠZ) – 18.35    več epidemije. Gospodarstvo se destabilizira, ustavlja, zapira, odpušča zaposlene. Šport, kultura, turizem, gostinstvo, trgovine, storitvene dejavnosti, teh ni več. So ustavljeni. Revščina, brezposelnost, brezup in jeza strmo naraščajo v tej državi. In kultura in umetnost sta se z ukinitvijo njunih dejavnosti in pa financiranja praktično likvidirali. Vrtci, šole, fakultete so zaprti, bum. Otroci in mladi kot da ne obstajajo več. In kar je ključno, javni programi so z izgovorom izrednih razmer, za katere se zlorablja ekonomija praktično ukinjeni.   Še to bi rekel. Sprašujem dejansko koalicijske stranke. Se zavedate svoje objektivne in konkretne odgovornosti, da se s tem, ko glasujete za ukrepe, da za kadrovanje vlade Janeza Janše rušili in zrušili demokratični ustavni red Republike Slovenije, ter blagostanje in pa javno zdravje naših državljanov. In o tem govorimo danes. O rezultatih in posledicah delovanja vlade Janeza Janše in njegovega kadrovskega cunamija. In to politiko državljani Republike Slovenije ostro zavračajo in zahtevajo njen konec.  Hvala.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Robert Pavšič, pripravi se gospa Eva Irgl. Izvolite.
No na današnji seji vam argumenti iz nasprotne strani nenehno takoj padejo v vodo. Že te primerjave 240, 420 niti minister ne kupi več. Samo na začetku je navrgl, ker je točno videl, da ste ga pihnili mimo. Dejansko gre, ne samo za spopad dveh oblasti, ampak dejansko za podreditev vseh vej oblasti enemu samemu človeku. Zakonodajno to mu je že uspelo. 44 glasov, odvisno od načina glasovanja. To je rezultat. Izvršna, ta je tako ali tako popolnoma vaša. Pravosodna, ta vam je največji trn v peti, no danes ste pa poskušali še zelo brutalno, še s četrto vejo oblasti narediti 425 menjavo, pa vam k sreči ni uspelo. In policija vam gre tudi izredno na jetra.   Še preden je bila primopredaja narejena, je ta vlada že zamenjala prvo gospo, prvo žensko policije. Zamenjal jo je gospod Travnar. Ta je oddelal svojo nalogo. Najprej pri nabavi zaščitne opreme, kjer je po moje nezakonito posegal v proces nabave, potem pa še z odstavitvijo gospoda Darka Muženiča. In kaj je dobil za nagrado? Službo na DARS-u. Kakšno službo? Takšno, ki je do tega trenutka, dokler on ni prišel, sploh ni bilo. In kaj se je pred tem zgodilo? Pred tem je postal predsednik uprave, podpredsednik stranke, ki je danes govorila, da se mora politik umakniti iz posla. Iz Nove Slovenije. In na koncu je Nova Slovenija s predsednikom uprave, tudi plačala ta račun, da je dobila svojega človeka na vrhu DARS-a. ustanoviti je bilo potrebno novo delovno mesto in tam zaposliti človeka, ki je oddelal svoje delo v policiji. In potem se vse skupaj to lepo zagrne in bi rekli naši južni bratje nikome ništa. Ja ne bo šlo tako enostavno skozi.  Jaz se sprašujem, če mi sploh še živimo v isti državi. Po vašem je vse, kar počnete ne samo popolnoma normalno, ampak celo dobro za to državo. To nam koristi. Ja izredno nam koristi. A smo mogoče na Islandiji? Tam je bila res lustracija narejena. Pri nas tudi poteka neke vrste lustracija, ampak malo drugačna, po vaših vatlih in kriterijih. Vi ste pač desničarji, konzervativci, torej nasprotniki neke progresivne razvojne politike. In ker vam je prejšnja vlada postala zelo velik problem, postala je preveč napredna, razvojna, ste poiskali konzervativce v peti koloni, v dveh strankah. In to že jeseni. In ste podpisali pogodbo s hudičem, koalicijsko pogodbo. Navidezno so tako stranke, ki sicer niso po predznaku konzervativne, ohranile svoj predznak, ampak samo navidezno. In to boli. In to bolečino smo danes že nekajkrat slišali v razpravah. Lahko jo razumem, ne morem pa je nikakor opravičiti. Še vedno ste konzervativci in še vedno ste soodgovorni za vse stanje, ki je trenutno v državi.         Vedno namreč odloča Vlada. Vedno odgovarja Vlada. Kdo pa nastopa danes v imenu Vlade tukaj? Samo ministra so poslali. Vsi vemo kdo bi tukaj moral danes sedeti. Pa so vas poslali, gospod minister. Samo dvakrat je od 13. marca predsednik Vlade Janez Janša sodeloval na novinarski konferenci v Sloveniji, kjer so mu lahko novinarji postavljali vprašanja. Samo dvakrat. Ne štejemo tistih novinarskih iz Bruslja. In potem se sprašuje zakaj dobi tako malo časa na televiziji. Ja, če se nenehno skriva pred novinarji pa noče odgovarjati. Pošilja druge po kostanj v žerjavico.   Ampak če bi bila ta borba z epidemijo drugačna kot je danes, če ne bi bilo dokaza, da je ta Vlada popolnoma pogrnila na izpitu iz epidemije, bi bil zagotovo predsednik Vlade nenehno na televiziji in bi se lahko hvalil in bi imel tudi pravico se hvaliti. Danes se pa pač skriva in je tiho, razen po Twitterju. Kar ima tudi seveda svoj pomen. Pomen je odgovornost, to je tisto. In če ste nam očitali, da je osem ministrov v Vladi Marjana Šarca odstopilo – ja, je odstopilo zaradi tega, ker so prevzeli odgovornost. Vi pa ste odstopili, pa niste odstopili, torej niste sprejeli odgovornosti. Janša je pogrnil, zato ker on vleče vse te niti, ker kdorkoli si upa, drzne dvigniti glavo, je takoj zamenjan. Dokaz za to so samo štiri menjave na NPU-ju. Pa to je tisto, kar najbolj vpije v nebo. Štirikrat ste zamenjali nekoga, zato ker verjetno ni oddelal svojega dela kot ste si ga vi zamislili.   In minister, jaz vam – saj vem, da boste zelo hitro pa zelo brutalno zdaj poskušali obračunati z mano. Jaz vam ne morem verjeti niti besede. Mojemu kolegu ste še pred par dnevi se dvakrat zlagali v enem dnevu. In če ne morem verjeti enemu ministru, pa verjemite mi, da v tej množici ministrov, ki jim ne verjamem, je še kakšen minister te Vlade, potem ne morem verjeti niti celi Vladi. Vlada opravlja svoje delo v času največje epidemije sem slišal. Ja, dokaz za to pa so dejansko številke. Največja zadolžitev te države v zgodovini Slovenije, ljudje pa obolevajo po eksponentni funkciji in vi ste oddelali svoje delo? Niste. Zgledovali bi se recimo po Nemcih. Čez poletje so usposobili zdravnike drugih strokovnosti, da se lahko zdajle ubadajo tudi s covid bolniki. Dodatno so izobrazili že obstoječ kader. Noben vam ne more reči tega, da boste vi v pol leta izobrazili nove zdravnike, to je nemogoče. Ampak, da bi se pa sistem lahko prilagodil, to pa je bilo pričakovano, pa se je zgodilo. Niti približno. 18. oktobra ste šele odreagirali, ko je bilo čez 20 odstotkov testiranih okuženih. Nemci to počnejo pri petih odstotkih, dokler se še da ukrepati z nekimi normalnimi ukrepi. Zdaj boste pa spet zaprli vse skupaj in se izgovarjali na epidemijo. To ne gre.  Jaz ne vem kaj vam ni jasno. Če situacija ne bi bila tako nevarna, bi bila smešna, ampak je nevarna, je resna. Noben se vam ne smeji, ker pač zadeva ni smešna. In v svojemu stališču kaj počnete? Diskreditirate stranke, ki so se drznile spregovoriti o brutalnih kadrovanjih te Vlade. Primerjava Grčija pa Levica. Pa dajmo mi primerjati vas pa Grčijo. Kaj pa Surs? Koliko časa je Grčija lagala s svojimi podatki iz Statističnega urada, da je zavajala Evropsko unijo. A ste vi imeli mogoče enake namene s tem, ko ste zamenjali človeka na vrhu Sursa? Kako je bilo prej, to nenehno opravičevanje. Saj tudi drugi so to počeli. Pa bodite vi boljši pa tega ne počnite, sploh pa ne tako prozorno.   Tako da bom zaključil, ker imamo še veliko stvari za povedati. Kadrovski paket, piskerček za unovčevanje uslug in zaslug. To se dogaja. Dokaz za to je Nova Slovenija in dokazov za to je še ogromno, ki jih bodo razkrili tudi moji kolegi.         In ta trenutek sta dva virusa v tej državi. Z enim se spopadamo ljudje in zdravstveni sistem, drugi virus ste pa vi. Ampak proti vam izgleda ni še cepiva, še.
Hvala lepa. K besedi se je javil gospod minister. Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa. Torej gospod Pavšič jaz bi samo dve stvari povedal. Najprej bi rekel, da je pred dobre pol ure vaš kolega, gospod Medved govoril o tem, da ni korektno, tako nekako je rekel, da tiste ljudi, ki so odstopali štejemo med zamenjave, če se prav spomnim, rekel je, ja tistim se je iztekel mandat, pa nekdo je odstopil, pa smo ga zamenjali, dajte potem enake vatle tudi pri nas uporabiti. Torej odstopil je direktor policije, kaj pričakujete, da ne bomo drugega imenovali? Odstopil je direktor NPU, kaj pričakujete, da ne bomo drugega imenovali? O teorijah zarote o tem, kako so odstopili zaradi pritiskov, pa lahko jaz isto povem za tiste, ki ste prej govorili, da so odstopili pri vas. Torej, dajte enake vatle imeti. Kar se pa druge stvari tiče, pa ne razumem, kaj ste hotel z Islandijo povedati za Islandijo. Jaz moram reči, da bi bil izjemno vesel, če bi bili mi v pregonu bančne kriminalitete pa bančne luknje takšne kot Islandija. Povejte podatek, v pol leta so zadevo identificirali, policija in tožilstvo je pripravilo stvari tako natančno, da so bili v dobri polovici leta te kvazi strokovnjaki in te kvazi bančniki obsojeni in danes sedijo. Seveda ni mogoče vsega tistega denarja vrniti, ki je bil zapravljen, ampak ljudje so obsojeni, sedijo. Pri nas pa fenomenalni NPU, ne vem kdaj se je ta bančna luknja že zgodila, stvari niti toliko daleč ni pripeljal, procesiral, da bi bila stvar zrela za na sodišče. Nobenega ni tam, še, še, upam, da bo, pa ne vem, če to dela NPU, še vedno dela to tožilstvo pa specializirana krim policija. Tako, da dajte tudi tukaj imeti enake vatle.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Robert Pavšič. Izvolite.
Vam pa predlagam, da ostanete dosledni. Darko Muženič ni odstopil, razrešil ga je gospoda Travner, ki ste ga tja imenovali vi. Njegov odstop ste sprejeli vi in hkrati odstopili tudi sami, pa danes vi sedite tukaj, gospod Travner pa je zaposlen na Darsu, kamor ga je sprejel podpredsednik Nove Slovenije. Zdaj pa govorite tukaj ni nobenega političnega kadrovanja, pa ljudje odstopajo in ne vem kaj še. Bodite dosledni, vi ste ga. In še to, direktorju NPU, to je zdaj funkcija, priimek in ime niti nista pomembna se je zgodila krivica. To krivico je dokazal na sodišču, ima pravnomočno sodbo in namesto spoštovanja te sodbe vi iščete razloge, kako bi, da ne bi.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Aleš Hojs
Glejte gospod Pavšič spet zavajate. Če bi bila sodba pravnomočna bi bila uresničljiva. Sodišče je dalo točen napotek, da je potrebno ponovno odločati. Ne lagati tukaj no, jaz sem vam že dvakrat povedal, da zadeve bomo spoštovali, ponovno bomo odločali, mislim ne jaz, policija in narejeno bo točno tako, kot je sodišče zahtevalo. Ne govorite pa o neki pravnomočnosti. Ni bila pravnomočna sodba, celo več je, celo stališče Vrhovnega sodišča mislim, da od 10. septembra dalje je, kar bomo nedvomno upoštevali, da je tudi na takih primerih možno uveljaviti revizijo postopka. Do 10. septembra to ni bilo mogoče. S sodbo Vrhovnega sodišča 10. septembra je pa tudi to mogoče. Tako, da daleč od pravnomočnosti.
Hvala lepa. Najprej replika gospod Pavšič, izvolite.
Sej bom prekinil to varivo, ker nima smisla. Sodba je pravnomočna in tudi, če je potrebno ponoviti postopek, ga vzemite nazaj v službo in ponovite postopek. Ne pa, da je človek zdaj nekje v vicah med nebom in zemljo zaradi tega, ker ste se vi tako odločili.
/ Oglašanje iz klopi brez mikrofona/  Hvala lepa. Preden nadaljujemo razpravo predlagam, da se malo umirimo vsi tisti, ki nimamo besede, ne skačemo razpravljavcem v besedo. K besedi se je javil predlagatelj. Izvolite, gospod Nik Prebil.
Hvala lepa. Tokrat se bom odzval na izvajanje ministra Hojsa in mu dodal še nekaj zadev. Kar se tiče sodbe. Zdaj minister, če ste si vi to dobro prebral, pa verjamem, da ste si, ker večkrat o tem govorite.        Govori o nezakoniti razrešitvi direktorja NPU in zaradi te nezakonite razrešitve, je sodišče vrnilo zadevo na prvo stopnjo. To je malce drugače od tega, kar ves čas ponavljate vi. To je prva stvar.  Druga stvar, ki pa je, pa, minister jaz, res mi je težko, ker moramo to besedo v tem Državnem zboru uporabljat, ampak, vi ves čas govorite neresnice, jaz se opravičujem. Zdaj pa, zadnjič ste v bistvu, na en način mene, na seji odbora celo obtožil, da si jaz slabo pogledam stvari, pa ste mi žugal, naj si grem prebrat stvari dobro, kajne, pa sem si res šel pogledat in magnetograme za nazaj in video objave, seveda, ki so dostopne na spletu in govorila sva takrat o razpisu. Zdaj, jaz sem vas jasno spraševal o junijskem razpisu za direktorja NPU in vi ste mi odgovorili, pa bom zdaj citiral ven iz magnetograma, ker sem si tu »sprintal«; »Vi me torej sprašujete, kako je mogoče, da je tak razpis za direktorja NPU bil objavljen. No, jaz vam predlagam, da si pogledate, kakšen razpis je bil svoj objavljen. Torej, razpisa za direktorja NPU o katerem govorite, ni bilo.« To ste mi rekel vi, minister.  Zdaj pa, jaz sem šel to še enkrat pogledat, sem rekel, mogoče sem pa res narobe povedal, ampak ne, sem šel poslušat, govorila sva o junijskem razpisu – kaj je to? Na vaši spletni strani – posebni natečaj za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Torej, minister, zdaj mi pa povejte, zakaj to počnete, v bistvu, zakaj tu zavajate poslance in govorite neke laži in neresnice, če vam jasno stvari pokažemo. Potem vas sprašujem, druga stvar kajne. Pustimo to, da mesto tega namestnika, pomočnika, kogarkoli, o čemer vi govorite, ste potem ustvaril za to gospo. Potem je tukaj še en dokument, ki zbuja mnogo – kako se reče temu - nelagodja, pri nas poslancih; v vladnem dokumentu piše, da bi bilo v to, kakor se govori, kazensko skupino za migracije, imenovanih 6 predstavnikov policije. To je dala ven policija oziroma to je dala ven Vlada.  In tam noter se pojavi eno ime, ki ga pa v dokumentih, ki jih pač lahko dobimo, s strani policije, ni in, jaz sem gledal nekaj dni nazaj prispevek, kjer ste vi minister po telefonu povedal spoštovanemu novinarju, da je v bistvu direktor policije predlagal ustno tega kandidata in da ga je imenovala Vlada. In potem vas je novinar vprašal, pa kako je to možno, da se take zadeve, tako pomembne, delajo kar tako pisno, medtem ko za vse druge obstaja dokument, kajne, pa ste potem rekel, pa je bilo malo pisno, pa je bilo malo ustno. Zdaj odločite se, minister, kaj je bilo.  Tako da, jaz resnično prosim, da prinesete počasi papirje, ker jaz vam ne verjamem »ama« tudi bes- to, da rečete, da je zunaj sonce, pa jaz vidim, da je sonce, pa vam že skoraj več ne verjamem. Zaradi tega ker, tega, to kar počnete, tudi tiste neresnice, ki ste jih povedal kolegu Bakoviću, presegajo no to, da sploh si nek minister, pa z vsem dolžnim spoštovanjem, dovolite zavajat ta spoštovani Državni zbor. Tako da, pričakujte poslansko vprašanje, ker te dokumente, jih hočem jaz videt.  Hvala lepa, zaenkrat.
Hvala lepa.  Predlagatelj ali…? Kaj, gospa Sukič? / oglašanje iz dvorane/  Izvolite.
Ja, čisto na kratko, kajne.  Sodišče je ugotovilo, da je šef NPU le vodja organizacijske enote upravne kriminalistične policije, ki je notranja organizacijska enota generalne policije, ker je generalni direktor policije uradnik na položaju in ne politični funkcionar, se za razrešitev direktorja NPU ne more uporabiti Zakona o javnih uslužbencih, ki političnim funkcionarjem omogoča razreševanje uradnikov brez krivdnih razlogov v enoletnem roku.  To je to. Hvala.
Hvala lepa.  K besedi se je prijavil gospod minister.  Izvolite.
Aleš Hojs
Ja, drži gospa Sukičeva, samo morate celo sodbo prebrat.  Naprej je tudi napisalo in nas napotilo, da po tistem členu njega ni mogoče razrešit, možno pa je razrešit ga drugače. Mislim, celo sodbo je treba prebrat. Zdaj, kar se pa tiče tega, ali je sodišče         razumelo oziroma odločilo tako kot je bilo namen zakonodajalca, vezano NPU, to bomo pa še ugotovili. Gotovo bomo vložili revizijo na tako sodbo sodišča. Ker vsi, ki so zakon sprejemali, mi trdijo, da je bilo mišljeno povsem drugače, torej, da je tudi NPU tak organ, kjer ima direktor policije možnost razreševanja in imenovanja v roku enega leta po njegovem mirovanju. Zdaj, kar se tiče tega, gospod Prebil, zdaj bom še enkrat povedal, pa ne vem, očitno ste bil mogoče prej zunaj, vezano na pisno in na ustno. Saj jaz se nimam kaj odločiti. Jaz sem povedal to novinarjem, povedal sem to danes v tej dvorani že, del predlogov za imenovanje te komisije je bil s strani policije podan pisno, eden od teh predlogov je bil podan ustno. In jaz se nimam kaj zagovarjati, glejte. Zdaj, kje pa piše, da mora biti vse pisno? Kje pa to piše? Saj je to komisijo imenovala Vlada, ne policija.  In čisto na koncu še glede tega, kar je zdaj tudi zavajanje. Jaz upam, da bomo enkrat res prišli do konca. Vi ste mene zadnjič spraševal, vezano na razpis, ki naj bi omogočili zaposlitev Petre Grah. Tako sem vas razumel. Zdaj, če sem se motil, se vam danes opravičujem. Razpis, ki naj bi omogočil zaposlitev Petre Grah, sem povedal, nikoli ni bil razpis iz 9. junija za direktorja NPU. To je bil razpis, kjer sta se prijavila dva druga kandidata, za oba druga kandidata je uradniški svet dal mnenje, da sta okej, direktor policije se za nikogar od njiju ni odločil. Gospa Petra Grah se pa je vmes, se pravi, prijavila na drug razpis, o tem sva tudi z gospo Sukič debatirala, torej šlo je za, gospa me je potem celo popravila, da ne gre za pomočnico ali pa namestnico oziroma obratno, če se spomnite, gospa Sukič, in jaz ne vidim tu nikakršnega problema. Nič vam nisem lagal. Razpis iz junija je bil pa razpis potem, ko je bil razrešen gospod Darko Muženič. O tem, kdaj je potrebno razpis narediti, sem pa danes že več govoril. V trenutku, ko je nekdo razrešen smo dolžni začeti postopek za razpis, ki ga pelje uradniški svet. Če pa sem vas narobe razumel, potem pa imate prav.
Hvala lepa.   Predlagatelj, gospod Prebil, izvolite.
Ja, hvala lepa, bom kratek.  No, pa sva le prišla do tega. Minister, jaz sem vas takrat na redni seji Državnega zbora, kjer poslanci postavljamo poslanska vprašanja, ja, spraševal o junijskem razpisu direktorja NPU. In seveda smo potem naprej govorili še o nadaljnjih postopkih, kamor je bila vključena Petra Grah Lazar, ampak bomo še enkrat… Ker potem, vi ste meni takrat rekel, da vi nimate komentarja in da nimate mnenja na tisto zadevo, ste mi pa rekel potem na ponedeljkovi, torej en teden kasneje, na seji Odbora za notranje zadeve, da zdaj ste si pa zadevo pogledal in vam bom še enkrat povedal in to je citirano iz magnetograma. Kako je mogoče, da je tak razpis direktorja bil objavljen. Če sem vas prav razumel, je fino, da si pogledate kakšen razpis je sploh bil objavljen. Torej, na to nisem reagiral v ponedeljek, danes pa bom odreagiral. Torej, razpisa za direktorja NPU, o katerem govorite, ni bilo. Bil je razpis za namestnika direktorja NPU, ne pa razpis za direktorja NPU. Ampak posredno ste že tukaj povedal nekaj kar ne paše skupaj, zaradi tega, ker na vaši spletni strani oziroma spletni strani Vlade sta objavljena dva razpisa za direktorja NPU. Jaz verjamem, da se je gospa Petra Grah, ki ste jo pač potem naknadno nekje notri povlekli na ingerenco predsednika Vlade, prijavila na razpis pač oziroma delovnega mesta, ki ste ga postavili. Ampak midva sva od samega začetka govorila o junijskem razpisu za direktorja NPU. Tako, da ja, prišla sva zdaj do tega, da pač vi ste tisti, ki niste ustrezno poslušali mojega poslanskega vprašanja. Kot rečeno, bom pa določene podatke vsekakor zahteval preko pisnega poslanskega vprašanja. Toliko.  Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister.
Aleš Hojs
Ja, saj mogoče. Glejte, jaz moram še enkrat reči, jaz sem vas razumel zadnjič in tako je bila cela najina diskusija, je šla v to smer, da vas žuli gospa Petra Grah. Tako sem razumel tudi našo diskusijo. In razpisa za direktorja NPU v času gospe Petre Grah ni bilo, o tem sva govorila. Celo več, vi ste mi govoril, da je bil junijski razpis prirejen za to gospo. Da smo znižali število let, potrebnih za poslovodenje. To sem vam že danes razložil, da ni res. Tako, da upam, da se zdaj razumeva, bom pa seveda z veseljem na kakršnokoli vaše vprašanje tudi, bi rekel, pisno še dodatno odgovoril.
Hvala lepa.  Besedo ima Eva Irgl, pripravi pa naj se Jožef Horvat.  Izvolite, imate besedo.