Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

21. redna seja

Državni zbor

19. 10. 2020
podatki objavljeni: 19. 10. 2020 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 21. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Karmen Furman, mag. Bojana Muršič, dr. Franc Trček od 12. ure dalje, Gregor Židan, mag. Dejan Kaloh, Anja Bah Žibert in Franc Kramar.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 5. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in kandidata za ustavnega sodnika dr. Anžeta Erbežnika k 16. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje Državnega zbora.   Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. oktobra 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.   Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanske skupine SD, SAB, LMŠ in Levica Državnemu zboru predlagajo, da se z dnevnega reda seje umakne 10. točka, to je Predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah, skladu za sofinanciranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prva obravnava, EPA 1349-VIII. Predlog za umik ste prejeli v četrtek, 15. 10. 2020.   Želi besedo predstavnik predlagateljev umika?   Kolega Matjaž Han, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predsednik Vlade!   Zakon o demografskih rezervah smo vložili 17. septembra letos. Po našem mnenju – in verjetno se vsi strinjamo – predlog zakona naslavlja pomembno vprašanje, ki pa se ga verjetno vsi v tej dvorani pa še kje drugje sploh danes ne zavedamo. Povezan je s starajočo družbo, če se bolj intelektualno izrazim, gre za demografske trende. Vsi vemo, da je ta naš zakon povezan s pokojninskim sistemom. Naš pokojninski sistem pa po vseh kazalcih čez 20 let ne bo zmogel tega, kar zmore danes, in verjetno tudi država ne bo zmogla tega, kar zmore danes. Zato se mi zdi, da se je treba o demografskem rezervnem skladu pogovarjati. Verjemite mi, da ima opozicija, kar se nas tiče, v tem primeru iskren namen, zato predlagamo, da se na podlagi 46. člena točka z dnevnega reda umakne in se njeno obravnavo prestavi samo za en mesec – za 20 let en mesec ne bi smel biti problem – zato da opravimo razgovor še s socialnimi partnerji. Zahvaljujem se vsem poslanskim skupinam, ki ste nas bile pripravljene poslušati v tem mesecu dni.   Naš predlog je, da se obravnava tega predloga zakona prestavi za mesec dni, in vas prosim za podporo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Ali želite besedo še kot predstavnik predlagateljev zakona, kolega Matjaž Han? Ne. Želi besedo predstavnik Vlade? Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupina? Tudi ne. Želi predstavnik predlagateljev umika Matjaž Han dodatno obrazložiti predlog? Tudi ne. Zaključujem predstavitev stališč k predlogu za umik.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 10. točke z dnevnega reda seje.   Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.  (Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)  Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.    Obveščam vas, da predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.   Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.  (Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 21. seje Državnega zbora določen.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 42 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja.  Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava v odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.  V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, Tomaž Gantar, minister za zdravje, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, med 16. in 17. uro. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Ivan Janša.   Poslansko vprašanje mu bo najprej postavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa.  Spoštovani gospod predsednik Vlade, v Sloveniji sta dve kritični panogi, in to sta zdravstvo in sodstvo. V zdravstvu imamo probleme z medicinskimi sestrami, ki so izredno slabo plačane, čakalne vrste so neskončno dolge. Vendar med 50 prvimi osebami, ki dobivajo visoke plače, je bilo v mesecu marcu 47 oseb iz zdravstva, v mesecu maju jih je bilo pa 46. Če pogledamo, najvišjo plačo je imel marca meseca višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljane, in to 17 tisoč 808 evrov, meseca maja je imel ravno tako zdravnik iz UKC Ljubljana 27 tisoč 45 evrov. Zelo zanimivo.  Potem gremo pa naprej, na drugo kritično panogo, to je sodstvo. Gre za nerešene sodne primere, ki jih imamo. Tožbe proti Sloveniji v Evropi vedno izgubljamo oziroma dobivajo tisti, ki tožijo Slovenijo. Gre za trajni mandat sodnikov in tožilcev. Potem pa pogledamo in vidimo, da je v aprilu najvišjo plačo dobil višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva – 39 tisoč 992 evrov. Še huje je bilo meseca junija, ko je na prvem mestu bil višji pravosodni svetovalec Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je dobil mesečno plačo 50 tisoč 11 evrov. Zelo zanimivo.  Če pogledamo primerjavo z drugimi funkcionarji oziroma uslužbenci v javnem sektorju, se lahko samo zgrozimo. Kako je mogoče, da nekateri dobivajo take denarje, pa ravno v njihovih sektorjih je največ napak, največ čakalnih vrst, največ nerešenih sodnih problemov, največ problematike? Ob tem da imajo neskončno časa in lahko gre potem lahko tudi večina gospa, predvsem gospa s sodišča že ob dvanajstih na tržnico po svežo solato. Človek se vpraša, kaj je tukaj narobe in zato, gospod predsednik Vlade, vas sprašujem:   Ali namerava Vlada kaj storiti, popraviti ta nesorazmerja in te nore zaslužke nekaterih ter popraviti tudi to, da bodo medicinske sestre, pa čeprav na račun teh 50 tisoč evrov, ki jih dobivajo nekateri na mesec, bolje plačane?
Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslance in tudi člane Vlade prosim, ko govorite, govorite sede, tako je bilo v skladu s priporočili dogovorjeno tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora.   Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa za besedo in za vprašanja.   Plačni sistem v Sloveniji ima veliko lukenj. Govorim seveda o plačnem sistemu na sploh. Tudi za plačne sisteme, ki deloma veljajo v gospodarstvu, čeprav je tam problem manjši. Smo daleč od tega, da bi se vedno in povsod nagrajevalo boljše delo in boljše gospodarjenje, polno ovir se je postavilo na poti uveljavljanja tega načela. Plačni sistem v javnem sektorju, ki je imel dober namen, da s tem enotnim pristopom vzpostavi primerljivost, se je popolnoma, vsaj v nekaterih delih, degeneriral v tem času. Neka relativna primerljivost, ki je obstajala na samem začetku, je zdaj v bistvu popolnoma porušena. Z dvigovanjem lestvic pri minimalni plači se je enostavno mislim da prvih dvajset razredov izničilo. Tukaj pri tem delu je absolutno potrebna korekcija. Potem gre za velikanske razlike, ki so nastale vmes, ko so posamične vlade sklepale posamične dogovore, ne vem, enkrat z učitelji, enkrat s policisti, enkrat z drugimi deli javnega sektorja. V nekaterih primerih se je zato razmerje porušilo tudi za 50 %. Korekcije so nujne in namen te vlade je v skladu s koalicijsko pogodbo, da storitveni del javnega sektorja, se pravi, da tisti del javnega sektorja, kjer je zelo težko delati neposredne primerjave, urejamo posebej, administrativni del, kjer je to lažje, pa ohranimo kot enoten plačni sistem. Do končne rešitve je še kar dolga pot. Trenutno smo v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstveno nego in zdravniki, sami v okviru mase sredstev, ki je zdaj na razpolago za njih, predlagajo boljšo delitev. V okviru tega predloga računam, da bodo odpravljene v smislu predloga tudi anomalije, ki ste jih naštevali in ki jih poznamo že desetletja. Ajpes ves čas objavlja te podatke in posamezniki, tudi v zdravstvu, ki dežurajo, ki imajo neke dodatne vire, potem tukaj drastično izstopajo. To verjetno niso njihove povprečne mesečne plače. Jaz si težko predstavljam, da bi nekdo dobil 50 tisoč evrov mesečne plače, so pa razni poračuni, dodatki in tako nprej. In tukaj so anomalije, absolutno. Tako da je to ena od prioritet, da se to odpravi. Za čas spopada s covidom, pa ste itak zadnjič v petem paketu predvideli dodatno nagrajevanje tako za medicinske sestre kot za zdravnike, ki se zdaj spopadajo s to nevarnostjo.   Kar se tiče sodstva. Eno so seveda povprečja, ki verjetno ne izstopajo, drugo so ti primeri, ki ste jih naštevali. Moram reči, da jih zelo težko komentiram, ker ne vem, za kaj gre. Je pa tukaj nek afront pristop tudi iz teh dejavnosti, da se karkoli uredi ali racionalizira. Spomnite se pomladnega časa, ko smo omejili plače funkcionarjem. Že ko smo to napovedali, je sodstvo protestiralo, češ, da Ustavno sodišče tega ne dopušča in smo jih izpustili. Tožilci so bili vključeni. No, sedaj pa slišim, da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije za 30 %, češ, da morajo tudi oni bili izvzeti. Kljub temu da sodišča takrat niso delala, da ni bil nihče dodatno obremenjen, bi radi nazaj tistih 30 %, kar vse pove o neki, bom rekel, moralni teži te kategorije.
Hvala lepa.  Kolega Jelinčič, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Hvala lepa.   Jaz moram poudariti, da gre pri tem, kar sem jaz povedal, za uradne podatke in ne za kakšne izmišljene. In gre ja za javni sektor. Med tisoč najbolje plačanih v javnem sektorju je okoli 900 zdravnikov, ostalo pa povečini gospoda iz pravosodnega sektorja. In med temi tisočimi ni ne predsednika vlade, ne predsednika države, ne ministrov, ne poslancev. To se pravi, dokler ne bo to urejeno, ne bo niti spoštovanja do funkcije določenih ljudi v državi. In dokler ne bo spoštovanja do funkcije predsednika, ministra in poslanca, ne bo spoštovanja do države in zato se vse skupaj krha in ruši.   Zato sprašujem, gospod premier:   Ali Vlada pripravlja ureditev plačnega sistema in razmerij v javnem sektorju?   Mislim, da bi to morala biti ena od prvenstvenih nalog, da se vzpostavi državotvorni odnos do države, do njenih funkcij in do njenih funkcionarjev.
Predsednik Vlade, želite dopolniti odgovor.
Hvala lepa.  Poglejte, saj jaz nisem rekel, da to, kar ste navajali ne drži, pa da niso uradni podatki. Jaz sem samo rekel, da dvomim, da so to povprečne plače, ker si ne predstavljam, da bi nekdo dobil povprečno plačo kjerkoli v javnem sektorju v višini 50 tisoč evrov mesečno.   Da so anomalije, vsi vemo. Da je to treba odpraviti, tudi vsi vemo. Vlada se je tega lotila. Povedal sem, po kakšni formuli. Je pa tukaj tudi problem ustvarjenega javnega mnenja, po katerem tisti, ki dela na kakšni politični funkciji, ne zasluži niti enega evra. Vse, kar je več od enega evra, je preveč. Takšno mnenje je ustvarjeno z veliko pomočjo slovenskih medijev. Že na začetku tega mandataje bila Vlada obtožena, kako si dviga plače, čeprav smo si jih znižali za 30 %. Potem pa smo pred kratkim izvedeli, da tisti uredniki v medijih, ki so nas takrat obtoževali po krivem, da smo si dvignili plače, so si iz covid dodatkov razdelili na tisoče evrov dodatkov, in to neupravičeno. Pa ni bilo nobene reakcije. Se pravi, tukaj vlada velikanska hipokrizija tistih, ki pomembno vplivajo na javno mnenje. Dokler tukaj ne bo enotnih vatlov, bo tudi ta del problema, kar se tiče plačnega sistema, težko urediti zaradi tega pritiska. Nameravamo pa tudi na tem področju predstaviti določene predloge, ki bodo šli v smer korekcije in na vas bo, da jih sprejmete ali zavrnete.
Hvala lepa.  Kolega Jelinčič, postopkovno.
Hvala za te odgovore.  Ampak povedati moram, da povprečna plača teh 50, ki imajo vrh tega sistema, je mesečno okoli 12 tisoč evrov, kar je bistveno več, kot imajo predsednik vlade, države, ministri, poslanci, ki imajo okoli 5 tisoč evrov plače. Zato sodim, da bi bilo smiselno o tej zadevi razpravljati, prikazati podatke, ki bi jih tudi slovenska javnost z veseljem videla, da bi se vedelo, kdo so tisti gospodje, ki so morda plačani tudi za kakšne posebne zasluge pri svojem delu.  Zato predlagam, da v okviru ene od naslednjih sej izvedemo razpravo o tej temi. Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil Jani Möderndorfer.
Spoštovani predsednik Vlade!   Sami verjetno niti ne opazite, v nadaljevanju boste verjetno celo to zanikali, ampak dejstvo je, da ste na samem ukrepanju, kar se tiče covida v tej drugi fazi, seveda pijani od veselja, da vam je uspelo v prvem delu, kar je sicer dobro, preprosto pogoreli. Predvsem pogoreli v tem, da ste v resnici prepozno začeli ukrepati takrat, ko bi lahko. Namesto da bi se začeli resno ukvarjati in pogovarjati o tem, kakšni bodo pravi ukrepi, ste zamudili najprej pri zapiranju meje, ste se raje dogovorili s hrvaškim premierjem, kako boste malo odložili vse skupaj na začetek šole, kasneje pa z ostalimi ukrep,i kjer ste čakali. Danes imamo premalo postelj za covid bolnike, premalo aktiviranih zdravnikov, ne premalo zdravnikov, aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, nimamo tako imenovane covid bolnišnice, kjer bi lahko izolirali tovrstne paciente in na ta način tudi omogočili, da bi lahko izvajali vse preventivne in kurativne zdravstvene postopke, da se ne bo oslabilo zdravstveno stanje vseh prebivalcev v državi. Zato vas prosim, če mi pojasnite:  Kako boste zagotovili ustrezno oskrbo za vse okužene s covidom, ki bodo v prihodnje potrebovali hospitalizacijo?  Vsi namreč slišimo ta klic zdravstva na pomoč, ukrepov pa v tej smeri razen standardnih ne vidimo. Še posebej ob dejstvu, da ne bodo odpadale operacije, danes slišimo, da z današnjim dnem v Celju in Mariboru teh operacij ne bo več, ki pa tudi ogrožajo življenje v naslednjem koraku.  Če je bil vaš klic, da najprej bomo reševali življenja, me zanima:  Kako boste reševali življenja, ki bodo zaradi zmotnih ukrepov ali pa zaradi ustavljanja zdravstvenega sistema kasneje ogrožena?  Kam se bodo lahko državljani obrnili po to pomoč oziroma koga bodo klicali takrat na odgovornost?  Zato vas prosim, odgovorite na ta vprašanje ne meni, ljudem. Ker verjamem, da vam bo težko in težje meni odgovarjati, potrudite se in ljudem vsaj tokrat odgovorite ne v stilu twitterja, ampak v stilu predsednika Vlade.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa.  Najprej hvala, ker nosite masko, končno, in ne ignorirate več predpisov. Mislim, da je to zelo pomembno v teh klopeh, ker dajemo zgled tudi drugim.  Kar se tiče pripravljenosti na drugi val, pa, glejte, tudi ta val bo mimo, premagali ga bomo in takrat se bomo primerjali, kdo je bil uspešen in kdo ni bil. Obstajajo druge države v Evropski uniji, ki so, kar se tiče kapacitet zdravstvenih sistemov, boljše ali pa slabše od nas, na koncu se bo to vse stehtalo in se bo videlo, kdo je bolje ravnal in kdo je slabše ravnal. Jaz vam zagotavljam, da bo Slovenija tudi po tem drugem valu med zmagovalci in med boljšimi.  Kar se tiče ukrepov. Ko je naša vlada prevzela na začetku epidemije mandat, je bilo v Sloveniji ob vseh možnih rezervah in naporih takrat na voljo okoli 120 postelj za oskrbo za covid bolnike. Danes je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400, ob manjšem zaustavljanju drugih dejavnosti, kot je bilo potrebno spomladi. Absolutno pa ni bilo mogoče v tem času podvojiti zdravstvenega ali pa negovalnega kadra, ker medicinsko sestro in zdravnika ne izšolaš v šestih mesecih. In to vsi vemo. Tudi zdaj, ko se prerazporejajo rezerve, je prioriteta na tem, da se dejavnosti, ki so nujne, v vsakem primeru ohranjajo. Postelj za covid bolnike ne zmanjkuje, postelj za urgentne obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu ne zmanjkuje. Marsikje se to dosega z velikimi žrtvami tistih, ki delajo, vendar zmoremo in bomo zmogli tudi v naslednjih desetih dneh, ko se bodo te številke po vsej verjetnosti še dvigale tudi zaradi tega, ker se je norčevalo iz nekaterih ukrepov, ki bi lahko bili pravočasni, ampak samo, če bi jih vsi upoštevali. Ni res, da nismo reagirali, ko se je začelo število okužb iz Hrvaške povečevati. Slovenija je ena prvih držav, ki so zaprle meje s Hrvaško pred šolskimi počitnicami in smo začeli ta val obvladovati. Je pa seveda res, da je poletna sezona, ko so bile meje po Evropi odprte in ko je življenje več ali manj teklo normalno naprej, povzročila, da se je predvsem med mlajšo generacijo virus ponovno razširil. In to se je potem preneslo naprej. Nobene države ni, ki bi to uspela preprečiti. To je razlika od pomladnega vala. Takrat je virus prihajal iz enega centra, s Kitajske se je začel širiti na posamičnih točkah v Evropi, predvsem v severni Italiji. To se je vedelo in smo lahko to pravočasno do neke mere zamejili, nekatere druge države pravzaprav še bolj. Zdaj je bila pa ta širitev simetrična, povsod od povsod, in vse države so v tem stanju. Nizozemska, ki jo nekateri z velikim veseljem štejete med tako imenovane jedrne države Evropske unije, ima po nekem splošnem prepričanju najboljši zdravstveni sistem v Evropi, pa kljub temu zdaj že dva, tri dni vozijo covid paciente v nemške bolnišnice. Pa še nekaj držav je takih. Včeraj je nemška kanclerka Merklova dejala v izjavi, da ima Nemčija dober zdravstveni sistem, z velikimi kapacitetami, ampak tudi te kapacitete niso neomejene. Če kdo tu misli, da je lahko Slovenija nek izoliran otok v Evropi, na katerega virus ne bo prišel, je enostavno v veliki zmoti. Virus je prišel tudi na Malto, ki je dejansko otok, na Ciper, Veliko Britanijo, enostavno povsod. Sprejemali bomo ukrepe, ki bodo v prihodnosti zagotovili, da širitev ne bo presegla zmogljivosti našega zdravstvenega sistema.
Hvala lepa.  Kolega Möderndorfer, imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Nisem si niti domišljal, da ne boste preskočili osebne diskvalifikacije, to je pač vaš stil. Lahko bi sicer našteval, kdaj se boste nehali rokovati s politiki, ki jih srečujete, pa jim kar naprej segate v roke, pa tega ne počnem, to ni moj stil.  Predvsem bi rad od vas odgovor, odgovor, na katerega je zelo preprosto odgovoriti. Dal bom nekaj predlogov, ker vidim, da ne želite odgovoriti.  Kdaj jih boste aktivirali, namesto da dajete denar zasebnikom za skrajševanje čakalnih vrst, da se bodo vključili v pomoč za covid bolnike?  S tem bodo prazne postelje brez zdravnikov lahko dobile svojega zdravnika.  Kdaj boste namenili dodaten denar, če ga boste, zdaj imate lepo priložnost v PKP6, v šestem predlogu, dodaten izdaten denar nameniti zdravstvenemu sistemu, namesto da ga dajete za orožje?  Kdaj in kako boste zagotovili, da se bodo preventivni in kurativni pregledi, ki bodo, če se ne bodo opravljali, zahtevali večje število smrti, kot jih bo zahteval covid?  Tega se jaz bojim, da nismo pripravljeni in da ne želite ali pa ne znate ukrepati, ne vem, ampak je kopica ukrepov, s katerimi čakate. Če se bova midva diskvalificirala, ne bova rešila ničesar. Jaz bi rad slišal odgovore. Ne diskvalificirati ljudi. Predsednik vlade in vlada je tista, ki je odgovorna, da da na mizo rešitve, mi samo opozarjamo.  Zato predsednik Vlade, čas je že, da postanete predsednik Vlade. Do danes tega ne počnete, do danes počnete samo tisto, kar predsednik Vlade naj ne bi počel z narodom, naj ga ne bi diskvalificiral in omalovaževal. To počnete konstantno. Imate rešitve na dlani?
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.
Kar se tiče rešitev, ne samo da so predstavljene in komunicirane, tudi v naprej je bil predstavljen načrt z vsemi parametri, kdaj približno stopijo v veljavo posamični ukrepi. Tako da zdaj govoriti, da nismo vedeli, kaj bo, da ne poznamo načrtov, da ni kapacitet, poglejte, to je za nek politični diskurz v stilu, ki je znan, seveda možno, nima pa to nobene zveze z realnostjo. Na vsa ta vprašanja, ki ste jih postavljali, ste dobili odgovore, tako da tisto, kar mogoče manjka in po čemer se Slovenija dejansko razlikuje v tem času boja s corono po celi Evropi in po večini sveta, je to, da drugje je več ali manj politika sposobna stopiti skupaj. V Državnem zboru ste prejšnji teden, večina iz opozicije je glasovala proti dodatnim kapacitetam v zdravstvu, proti podaljšanju rokov za uporabo turističnih bonov, proti nadomestilom tistim, ki zaradi corone čakajo na delo, proti vsem ukrepom, ki so sami po sebi logični in ki jih sprejemajo povsod po svetu.
Hvala lepa.   Postopkovni predlog, kolega Möderndorfer.
V skladu s poslovnikom pričakujem, da se odpre razprava na to temo. Še posebej zato, ker če želi opozicija in koalicija sodelovati, mora to potezo v prvi vrsti najprej pokazati tisti, ki je velik in močan in ima v prvi vrsti tudi izvršno moč. Kako in na kakšen način, pa seveda ne z žaljenjem in podcenjevanjem, opozicija bo vedno podprla dobre predloge, bo pa vedno proti temu, da se vdira v stanovanja, kar je z ustavo onemogočeno, in bo proti temu, da se zaničuje tako znanstveno kot kulturno delo in se sklicuje v imenu covida, da je treba te stvari rešiti zdaj, takoj in tukaj. Predsednik Vlade, pričakujem vas na tej razpravi predvsem s predlogi, ki bodo v dobrobit narodu, ne s predlogi, s katerimi hodite v zadnjih paketih, ki dostikrat nimajo nobene zveze in povezave z rešitvijo.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji bo vprašanje postavil Soniboj Knežak.
Hvala, spoštovani predsednik Vlade.   Od kar je bil leta 1996 sprejet dogovor o znižanju pokojninskih prispevkov za delodajalce, pokojninska blagajna konstantno ustvarja izgubo. Minus pa mora po zakonu pokrivati državni proračun. Ta minus se trenutno suče okrog milijarde evrov. Če k temu izpadu iz naslova prispevkov delodajalcu dodamo še neugodne demografske kazalnike v naslednjih letih, so napovedi, da bo ta primanjkljaj čez 20 let dosegel že blizu 3 milijarde.  Politika je v preteklem obdobju že sprejela nekatere zakonske nastavke, da bi poskušali rešiti ta problem. Naj omenim sam dva zakona, Zakon o pokojninski reformi, ki je uzakonila preoblikovanje tega demografskega sklada in pa nenazadnje tudi v Zakonu o SDH imamo določila, da se v demografski sklad preoblikuje kapitalska družba. Naj spomnim, da je oba zakona pripravila in sprejela vaša druga vlada. Gotovo se boste strinjali z mano, da je ustanovitev rezervnega sklada, s katerim bi vzpostavili dolgoročno garancijo za pokojnine prihodnjih generacij, pomemben projekt. Projekt, ki terja ne samo politično, ampak tudi širšo družbeno soglasje. Gre za tako pomembne odločitve, da jih ljudje morajo razumeti in o njih mora biti opravljena tudi čim širša javna razprava.   Spoštovani predsednik! Ne želimo si, da bi našo vložitev predloga zakona razumeli kot nagajanje ali blokiranje vlade. Nasprotno. Predlog smo pripravili pregledno na podlagi že uzakonjene smeri. Na mizo smo dali premišljen predlog, ki je v celoti odprt za javno razpravo. Mi smo jo v teh dneh delno že opravili, obiskali smo sindikate, združenje upokojencev, bili smo pri poslanskih skupinah, tudi vaši. V tem tednu pa načrtujemo še predstavitev tako pri mladinskih kot gospodarskih organizacijah. Predlog smo posredovali tudi Ekonomsko-socialnemu svetu, a tam ga še niso uspeli obravnavati. Nova pravila za obravnavo opozicijskih predlogov zakonov pa še niso bila nikoli uporabljena. Vaša vlada je pripravila svoj predlog, ki ima drugačen koncept. Zato me zanima, spoštovani predsednik:  Ali se boste zavzeli za poglobljeno javno razpravo o obeh predlogih zakonov, ki sta vložena v parlamentarni postopek?  Ali boste kot eden izmed partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu pripomogli k temu, da se bo na tem forumu obravnaval tudi zakonski predlog, ki smo ga vložili poslanke in poslanci Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek?  Ali boste pri obravnavi vladnega predloga zakona iskali širše parlamentarno soglasje za njegovo sprejetje?
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Poglejte, v načelu je odgovor da. Mi smo pripravljeni upoštevati vsak dober predlog. Povedali smo to vnaprej. Povabili smo vas že na samem začetku, da sodelujete pri oblikovanju, da od samega začetka sokreirate sistemske zakone v okviru partnerstva za razvoj. Lahko bi bil to enoten predlog, pa ste to zavrnili. Pričakovati pa sedaj, da bo vlada, ki je pripravo tega zakona začela štiri mesece pred vami, opravila vse te razprave s temi, o katerih vi govorite, predstavila materijo na Ekonomsko-socialnem svetu, Zvezi društev upokojencev in vsem ostalim deležnikom, sedaj rekla, aha, ker se je pa še nekdo drug pojavil, bomo pa mi z vsem tem počakal, pa dali kakšne naše dobre predloge opoziciji. Mogoče bi to še naredili, če bi vaša stranka, ki je na oblasti, ne vem, 70 let, od leta 1945, kdaj ravnala tako, pa se ne spomnim, pa smo bili veliko časa v opoziciji, da bi ta model peljali. Za razliko od nas, nas niste nikoli povabili v partnerstvo za razvoj, nikoli niste nobenega našega zakona sistemskega podprli, nikoli nobenega predloga vzeli. S tem jaz ne trdim, da bomo mi ravnali tako kot vi. Kakršenkoli dober predlog, nekaj jih je, mimogrede, ko smo se pogovarjali z Zvezo društev upokojencev, smo načelno pogledali predloge iz obeh zakonov in v vaših predlogih je nekaj stvari, ki smo jih pripravljeni upoštevati. Ne pomeni pa to, da bomo spremenili smeri, ki je po mojem mnenju tukaj ključna za rešitev problema. To je, da imamo en sklad, da je upravljanje državnega premoženja enotno in transparentno, pregledno, da pri nadzoru ne glede na to, kdo je na oblasti, sodelujeta tako vlada kot opozicija, to je v našem predlogu, in da se preneha z vrtičkarstvom, ki se sedaj v glavnem brani. Če hočete moj iskren odgovor na vaše vprašanje, ali gre za nagajanje. Ne gre toliko za nagajanje z vaše strani, kot gre za branjenje vrtičkov, da se nič ne spremeni, da se državno premoženje upravlja na štirih, petih različnih koncih. To pomeni štiri, pet uprav, nadzornih svetov, nekaj sto individualnih pogodb, nekaj sto raznoraznih sponzorskih pogodb, podjemnih pogodb z raznoraznimi prijateljskimi subjekti, na koncu to vse skupaj znese na leto, tako 30 do 40, mogoče 50 milijonov režijskih stroškov, ki ne gredo v pokojninsko blagajno ali pa za druge potrebe, ampak za potrebe tistih, ki imajo vpliv na upravljanje, tistih, ki imate vpliv na upravljanje s temi vrtički. Preprosto gre za to.
Hvala lepa.  Kolega Knežak.
Spoštovani predsednik Vlade! Jaz moram reči, da mi je žal, na moje, jaz upam, da korektno postavljeno vprašanje, ki je bilo brez žalitve, sem pričakoval tudi en korekten odgovor. Jaz sem v tem državnem zboru poslanec dve leti, ne pa od leta 1945. Mene zanima s tem pomembnim vprašanjem prihodnost, ne moje penzije, ampak mojih otrok, zato smo to naslovili.  Danes imamo na mizi dva predloga, kar se mi zdi po mojem dobro. Naš predlog ni nastal v mesecu septembru, naš predlog smo imeli v obravnavni na naših strokovnih svetih že kar nekaj časa. Zato sem omenil, da to ni nagajanje, ampak naš prispevek k temu, da rešimo problem, ki ga ima ta država. Ta problem je resen, pa ga politika v zadnjih 15 letih ni uspela razrešiti. Naš predlog koncepta gre v smeri in po informacijah, ki sem jih dobil, je že bila dosežena kar neka velika mera soglasja. Zdi se mi dober, ker opredeljujemo vire, sredstva, ne pa premoženje. V zpizovski blagajni primanjkujejo finančna sredstva. To je problem, ki ga naslavlja in rešuje naš predlog zakona.  Preden končam, ker ste omenili tudi vaš predlog, bi vas samo vprašal. V petek je bila s strani Komisije za preprečevanje korupcije dana kar krepka zaušnica vašemu predlogu, in sicer pravijo, da obstaja ogromno možnosti korupcije, nasprotja interesov, transparentnosti v postopkih imenovanja članov, skratka ena kopica zelo resnih pripomb.   Zato me zanima, spoštovani predsednik Vlade:  Kako boste ukrepali?
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Če gre za resne pripombe, jih bomo seveda upoštevali. Moram pa reči, da ne vem, o čem govorite, ker jaz teh predlogov nisem videl. Karkoli je možno dodati v smislu večje transparentnosti, zagotovo zakonu ne bo škodilo. Je pa veliko vprašanje, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije ni ocenila sedanjega sistema z vidika korupcije. Pa vseh teh stotin raznoraznih sponzorskih pogodb in svetovanj ter odvetniških storitev, za katera gredo zdaj sredstva iz štirih, petih naslovov netransparentno, namesto da bi šlo v pokojninsko blagajno. To je pa vprašanje, ki ga jaz naslavljam na Komisijo za preprečevanje korupcije v korist upokojencev, v korist tega, da bo ta denar prišel tja, za kar bi dejansko moral biti namenjen.  Kar se tiče predlogov iz vašega zakona, smo jih pripravljeni upoštevati. Ampak zakon, ki smo ga mi vložili, je vložila koalicija, ki ima večino v Državnem zboru, in pričakujemo, da se bo okoli tega predloga dodalo še druge dobre predloge, ne pa da bo zdaj manjšina terjala od večine, da se prilagodi njihovem postopku. Če poznate kakšno državo na svetu, ki se imenuje demokratična in stvari tako potekajo, potem mi jo naštejte. Jasno je, kaj je tukaj tisto ali pa tisti del parlamenta, ki ima odgovornost. In tudi ni res, da doslej ni bilo takšnih predlogov. Mi smo v opoziciji vložili dvakrat predlog rešitve, pa je niste podprli. Tudi nekateri drugi so vložili predlog rešitve, pa tega niste podprli. Koalicije, v katerih ste bili, pa se nikoli niste uspele zmeniti, da bi se uskladile glede tega predloga. Zdaj se je prvič zgodilo, da je neka večinska koalicija izdelala nek predlog, ki pije vodo in ki je v proceduri.
Hvala lepa.  Knežak, postopkovni predlog.
Hvala.  Spoštovani predsednik Vlade! Jaz sem po dveh letih še kar naiven, ker sem nekako upal, da bom iz vašega odgovora dobil kaj več strpnosti in pa neke pripravljenosti tudi za dialog. Imam občutek včasih, ko pridem v Državni zbor, da se nekateri ne zavedate tega, da ste v Državnem zboru, ampak da ste v društvu zgodovinarjev. Kaj mene briga, kaj je bilo pred dvema, tremi, štirimi mandati. Naš predlog in moje vprašanje je bilo korektno. Imamo dva predloga. Jaz sem pričakoval tudi korekten odgovor. Razlik med predlogoma zakona, ki sta bila vložena v Državni zbor, je več. Ena najbolj očitna je ta, da naš predlog naslavlja samo en problem, to je primanjkljaj, ki ga imamo v zpizovi blagajni. In s tem zakonom rešujemo in naslavljamo tudi sredstva. Naš predlog skuša v sistem vnesti nek socialni dialog, za vašega ne vem, če je ravno tako. Naš predlog, tisto, kar se mi zdi tudi pomembno, ločuje med odgovornostjo za upravljanje in pa odgovornostjo lastnika. Vi v isti koš mečete upravljavske in lastninske pravice. Mislim, da je to v nasprotju, vsaj kolikor so me poučili, z nekimi smernicami OECD, ki govorijo o vzdrževanju teh dveh pravic. Mislim, da na ta način tega ne moremo obravnavati s 46 glasovi, da bi za to morala biti, vsaj po mojem mnenju, dvotretjinska večina, ker gre, kot sem rekel, za pomemben družbeni konsenz. Zato smo tudi dali predlog, da dobimo še dodaten mesec, da opravimo javno razpravo, ki bo že tako otežena zaradi epidemioloških razmer, ki trenutno vladajo.  Vse kaže, da tudi koncepta teh zakonov ne bosta imela neke prave priložnosti, da se soočita med sabo na podlagi argumentov, zato v skladu s poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje na naslednji seji opravi splošna razprava. Hvala lepa.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje postavil mag. Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik Vlade gospod Janez Janša! Vlada je na julijskem zasedanju Evropskega sveta v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje in odpornost izjemno uspešno izpogajala največ evropskih investicijskih sredstev v zgodovini Slovenije. Slovenija je tako do leta 2029 upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Izredno uspešna pogajanja so za nami, zdaj je pa pomembno, da ta sredstva pametno ter učinkovito počrpamo in investiramo.  Kakšna je strategija Vlade oziroma kateri so njeni prioritetni ukrepi, s katerimi bo zagotovila pametno ter učinkovito črpanje in investiranje evropskih sredstev?
Drži, sredstva, ki so na voljo, so vsaj za naslednja tri, štiri leta večja, kot so bila kadarkoli prej iz teh virov v primerljivem obdobju. Ne samo zato, ker smo v nasprotju s pričakovanji povečali redni evropski proračun, ki je alociran za Slovenijo, se pravi sedemletni finančni okvir, ampak tudi zato, ker je zdaj zaradi epidemije temu dodan še sklad za okrevanje in odpornost.  Kar se timinga tiče, glede na to, da je v prejšnjih dneh bilo polno dezinformacij, kako je Evropska komisija zavrnila načrt za okrevanje in odpornost, nacionalni načrt, in to prej, preden so bili sploh predpisani okviri, na podlagi katerih se bodo taki načrti ocenjevali. Rok za sprejetje teh načrtov oziroma potrditev na evropski ravni je april prihodnje leto. Naš načrt oziroma na namen je, da ne čakamo do aprila, ampak da do konca leta predlagamo in sprejmemo ta načrt. Vlada je nek okvirni osnutek sprejela pred desetimi dnevi. Ta osnutek predvideva prioritete natančno v smislu samega namena oziroma naslova sklada, to je okrevanje in odpornost. Se pravi, naš namen je, da s hitrimi investicijami v tiste sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi za odpornost za naprej, zagotovimo dodatne kapacitete v zdravstvenem sistemu, v sistemu skrbi za starejše, pri investicijah, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalne družbe, digitalizacije, v smislu trajnostnega razvoja in v okviru vseh teh namenov v smislu nadgradnje fizične oziroma prometne, pa tudi energetske in komunikacijske infrastrukture, še posebej v tistih delih države, ki so bili doslej zapostavljeni.  Kar se tiče zdravstvenega sistema, bosta zgrajeni dve novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih regijah bodo obstoječe bolnišnice spremenjene v negovalne in bodo zgrajene nove regionalne bolnišnice. Znatno bomo povečali kapacitete zdravstvenega sistema na vseh tistih točkah, za katere že deset let vemo, da so premajhne, pa tudi na tistih, za katere se je zdaj v času epidemije izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve. Glavna ovira za to, da se ta sredstva ne samo počrpajo, ampak tudi pametno investirajo, so domače birokratske ovire. Na prvem mestu miselnost, da moramo biti še bolj papeški od papeža. Se pravi, del aparata, ki je doslej delal na teh projektih, ki je sicer podhranjen, to je treba reči, kjer so sposobni ljudje od prve finančne perspektive naprej, ko smo vzpostavili ta sistem, odhajali in jih danes najdemo povsod drugod, v glavnem po tujini, kot pa na mestih, za katere smo jih usposabljali. Ampak tudi v tem preostalem delu se je očitno z vrha razpasla neka miselnost, da je to predvsem kontrola nad investitorji, nad izvajalci, nad tistimi, ki predlagajo programe, nad občinami, nad podjetji in tako naprej, kar je v praksi velikokrat izgledalo tako, da je nekdo predlagal nek projekt, pa je dobil čez en mesec pisni odgovor, da so tri vejice postavljene narobe in potem, ko je popravil tiste vejice, je trajalo tri mesece, preden je bil naslednji odgovor.  Najprej je potrebno spremeniti miselnost, in to delamo in se spreminja. Se pravi, vsi, ki na nacionalnem nivoju delajo na investiranju teh sredstev, so tukaj pomočniki investitorjev. Se pravi, morajo jim pomagati, da te projekte pripravijo tako, da bodo šli skozi bruseljsko sito, da se praviloma ne komunicira preko dolgih pisem, ampak neposredno. Obstajajo telefoni, elektronska pošta in tako naprej. Poleg tega pa je dodatna kadrovska krepitev zdaj prioriteta, kar se tiče kadrov v prihodnje za te namene.
Hvala lepa.  Kolega Pogačnik.
Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor.  Področja, v katera mora Slovenija vlagati sredstva, da se zagotovi visoka raven kvalitete življenja in blaginja državljanov, so številna. Za zagotovitev visoke ravni kvalitete življenja in blaginje državljanov mora Slovenija vlagati v prometno, okoljsko, energetsko, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo. Še posebej je pa pomembno investirati v zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, torej v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Le z dolgoročno konkurenčnim gospodarstvom bomo sposobni sami sfinancirati visoko raven javnih storitev, se soočiti z demografskimi gibanji, ki so trenutno žal neugodni, in zagotoviti trajno in stabilno blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije.  Ali ima vlada strategijo, katerim področjem oziroma komu in koliko se bo namenilo evropskih sredstev?  Ali bo v praksi to pomenilo, da bo šlo pri odločanju o uporabi sredstev za ali – ali odločitve, torej da bodo določena področja dobila dovolj sredstev, določena področja pa mala ali celo nič sredstev.
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, ali želite še dopolniti?
Hvala lepa.  Evropska sredstva niso edini vir investiranja. Zagotovo moramo biti sposobni tudi iz lastnih virov, proračunskih in ostalih virov proračuna na državni in na lokalnih ravneh, predvsem pa z ustvarjanjem okolja za privatne investicije zagotoviti dovolj sredstev za vse te namene. Tudi za inovacije, za raziskave in razvoj. Je pa posebej to področje eno od petih prioritetnih tudi v tem evropskem okviru in deloma je možno investiranje teh sredstev s temi okviri tudi zamejeno. Se pravi, ni zgolj od nas odvisno in ni naša odločitev v tem smislu, ali bomo zdaj dali vse za digitalno družbo in transformacije in inovacije ali pa za zdravstvo. Tukaj gre za sorazmernost, in to seveda upoštevamo. Kot že rečeno, gre za kombinacijo domačih in evropskih virov pri mnogih projektih. Nenazadnje je tudi pri evropskih sredstvih potrebna lastna udeležba. Tako se znotraj tega manevrskega prostora določajo tudi prioritete.   Treba je pa vedeti, da je tempo tu hud. Še nikoli ni bilo tako malo časa za pripravo programov, glede na to, da gre za front loading. Se pravi, ko gre za sklad za okrevanje in odpornost, bo možno večino sredstev porabiti takoj, ne bo treba čakati po letih, tja do leta 2026. In tudi v našem interesu je, da sredstva čim prej investiramo, ker prej jih bomo investirali, prej bodo dajala učinke. Ni vseeno, ali neko cesto zgradiš danes in s tem omogočiš neki regiji bistveno hitrejši razvoj v naslednjih petih letih ali pa to cesto zgradiš šele čez pet let in ta regija v tem času zaostane. Odprava birokratskih ovir je tu ključna, in to je ena od naših prioritet. Uresničevanje te prioritete, se pravi debirokratizacija je tudi eden osnovnih pogojev za decentralizacijo, da se bodo ta sredstva tudi pravično investirala po celi državi, da to na koncu ne bo samo v osrednji Sloveniji.
Hvala lepa. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.   V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 20. seji Državnega zbora.  Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec Lipicer bo odgovorila na vprašanje Aljaža Kovačiča v zvezi s potekom izobraževanja ob morebitnem bistvenem poslabšanju epidemiološke slike.
Simona Kustec
Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec.  Gre za odgovor na vprašanje še iz prejšnjega sklica redne seje Državnega zbora, ki bo danes malo drugačen, kot bi bil prejšnji mesec. Razlog za to pa je seveda aktualna epidemiološka slika. To je tisto, kar je pravzaprav eno od dveh temeljnih meril, ki ju moramo tudi na polju vzgoje in izobraževanja v tem obdobju, v tem trenutku upoštevati, ko pripravljamo odločitve o najbolj optimalnem načinu oziroma modelu izvajanja celotnega procesa. Aktualna epidemiološka slika, kot vidite, je več kot zahtevna. Prav danes je tudi ponovna razglasitev epidemije za nadaljnjih 30 dni. Vlada Republike Slovenije je temu sledila tudi pri pripravi različnih ukrepov na vseh raznolikih področjih javnega življenja. Med njimi je bilo potrebno veliko pozornost nameniti tudi vzgojno-izobraževalnemu procesu, ki neposredno zadeva 20 % celotne populacije, v posrednem smislu pa zadeva oziroma prizadene mnogo več kot polovico vseh prebivalcev. V tem smislu sta bila dva temeljna kriterija dveh temeljnih strok, ki smo ju morali spoštovati pri iskanju najbolj optimalnega pristopa k aktualni situaciji. En kriterij je bila aktualna epidemiološka slika, drugi kriterij pa je bil iskanje načina za najbolj optimalno in kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v danem trenutku naprej. V tem smislu torej odločitev, ki vam je bila predstavljena konec prejšnjega tedna in smo jo aktivirali tudi v začetku tega tedna. Glede na to da mi zdajle že zmanjkuje časa in da imam podobno vprašanje tudi še potem v nadaljevanju, bom potem še bolj podrobno lahko razložila razloge in vsebino tega ukrepa v nadaljevanju. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Kolega Kovačič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala, predsednik, za besedo.  Hvala, ministrica, za odgovor. Namen mojega vprašanja je bil, da bi javno povedali, kje bo tista točka preloma, da se bodo starši lahko pripravili skupaj s svojimi otroki na zaprtje šol, če bi se to zgodilo. Zaradi tega smo tudi v Listi Marjana Šarca, mislim da že v mesecu maju sklicali sejo odbora, da bi več kot štiri mesece imeli časa, da bi pripravili kriterije, ki bi bili javno dostopni, kot sem povedal, da bi se lahko vsi pripravili na morebitne modele a, b, c, o katerih ste tudi sami govorili. Dejstvo je, da izobraževanje na daljavo ni primerljivo z izobraževanjem v učilnici. To so povedali tako učitelji kot tudi učenci, da ne govorim o vseh tistih otrocih, ki imajo posebne potrebe oziroma imajo takšne ali drugačne zadeve, da ne morejo normalno slediti pouku. Kaj se nam je v praksi zgodilo, je to, da dejansko po našem prepričanju ponovno niste na pravilen način prikazali morebitnega zaprtja šol niti niste šol pripravili na to. Danes zjutraj sem videl novico Arnesa, ki nekako skrbi za tehnologijo, da zaradi izrednega navala so težave z vpisom učencev. Če nekdo ni pričakoval izrednega navala ob tem, da so učenci doma, ne vem, kdaj lahko to pričakuje. To so zadeve, ki so nedopustne za kvaliteten pouk.  Že pred enim mesec in tudi danes vas ponovno sprašujem:  Kdo je ta stroka, ki odloča o zaprtju šol?  Ali je to samo politika ali so na tem sestanku, ko govorite, da je je vključena takšna in drugačna stroka, bili vključeni tudi psihologi, pedagogi, sociologi in nenazadnje tudi učitelji, profesorji in ravnatelji?  Eno od združenj ravnateljev je reklo, da način zaprtja šol ni pravilen in da se tudi ne strinjajo, da so se dejansko šole na takšen način zaprle.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, imate besedo.
Simona Kustec
Izkušnje iz tega spomladanskega obdobja imamo vsak na svoji strani. Ta situacija, ki se dogaja danes, čeprav je alarmantna v prvi vrsti zaradi nas samih in našega neodnosa do resnosti situacije in pa do nevarnosti prenašanja okužb, ki jo delamo sami sebi, nas žal ne sme več presenetiti. In imate prav. To, kar se je danes zgodilo z Arnesom, ni bilo dobro. Sama sem že naročila poročilo in obrazložitev, zakaj je do tega prišlo. Naj povem, da vsi tisti, ki uporabljajo MS-Teams sistem, tega problema niso imeli in na samo srečo je to večja večina uporabnikov.   Kar se pa tiče samih odločitev in pa predvidljivosti tega, kar moramo delati v vzgojno-izobraževalnem procesu. Poglejte, na podlagi izkušnje iz spomladi, na podlagi sodelovanja s tako epidemiološkim kot pedagoškim delom stroke in našo odgovornostjo, ki jo nosimo kot vlada, smo pripravili tole publikacijo, v kateri so notri navedeni štirje temeljni modeli z vsemi temeljnimi izhodišči in pravili. Vsi tisti, ki so sodelovali pri tej zgodbi, sodelujejo tudi v okviru posvetovalne skupine, ki jo sama tedensko, dvakrat na teden organiziram, da pridobivam podatke o ocenah aktualnega stanja in pa izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi katere se potem skupaj odločimo o najbolj optimalnem delu ukrepov oziroma odločitev na strani, bom rekla, tega pedagoško-strokovnega, pa, recimo temu, političnega dela odločitve. Na drugi strani pa imamo tukaj tudi epidemiološki del stroke in pa posvetovalno skupino v okviru Vlade, ki pa tudi ta segment potem nekako predloži Vladi do sprejetja neke končne odločitve. Optimalna rešitev, ki jo izvajamo ta trenutek, res začasna rešitev za ta šolski teden, je bila enotno sprejeta tako s strokovnim delom, s predstavniki ravnateljev in z epidemiološkim delom stroke.  Toliko, kar se tiče samega procesa. Zelo pomembno je, da smo vsi aktivno vključeni vanj in da predvsem zelo zelo konstruktivno in z razumevanjem pristopamo k temu, da poiščemo najbolj optimalen del rešitve v danem trenutku. Strinjam se z vami, izobraževanje na daljavo ni primerljivo in ni enako kakovostno, kot je izobraževanje v razredu. Vendar pa nam žal statistični podatki o okužbah in pa o širitvi okužb, ki … / izklop mikrofona/
Kolega Kovačič, imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala še enkrat za besedo in hvala ministrici za dopolnili odgovor.  Naši otroci so preveč pomembni, da bi jih lahko dejansko v tej fazi oziroma v kateremkoli trenutku začeli zanemarjati in vemo, kaj pomeni dober izobraževalni sistem, ki smo ga imeli in upam, da ga bomo tudi v bodoče imeli v Republiki Sloveniji. Iz besed ministrice nekako sklepam, da bi šole naj bile zaprte le ta teden, kasneje sledijo krompirjeve počitnice, kar mi nekako ne gre skupaj, glede na to da je bila z današnjim dnem razglašena epidemija. Po tistih listih, ki ste jih kazali na novinarskih konferencah, pa se potem nekako predvideva, da bi naj šole bile zaprte vsaj mesec dni in ne le en teden, kot ste danes rekli.  Ker še vedno vsaj po mojem mnenju kar nekaj učencev, se pravi družin, nima doma zadostno število računalnikov, da bi lahko vsi nemoteno spremljali pouk, da so težave in da je še vedno kar nekaj nejasnosti, bi prosil, da na eni izmed naslednjih sej tudi v dobro vseh naših otrok opravimo razpravo.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra 2020, v okviru glasovanj.   Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak bo odgovoril na vprašanje Mojce Škrinjar v zvezi z ustavitvijo revizije gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana.
Andreja Bizjak
Spoštovana poslanka! Morebiti je res nekoliko vibracij v javnosti povzročila odločitev Ministrstva za okolje, da ne naroči revizije gradnje kanala C0 skladno s projektno nalogo, ki je bila izdelana v prejšnjem mandatu oziroma ki je bila pripravljena na ministrstvu pod prejšnjim ministrom. Eden izmed formalnih razlogov je tudi, ker pred rebalansom ni bilo zadosti sredstev. Obstaja pa še bolj pomemben vsebinski razlog. Namreč ta revizija se nanaša na vsebino, ki pa je prav v tolikšni meri oziroma še večji meri pokrita z odločitvijo, da je potrebno za kanal C0 izdelati presojo vplivov na okolje. Namreč v projektni nalogi za revizijo je bila cela kopica vsebin, ne pa vse, ki so v podzakonskih aktih, ki urejajo vsebino presoje vplivov na okolje zajeti. Nedavna odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje je, da bo moral investitor, to je Mestna občina Ljubljana, za kompletni povezovalni kanal C0 pridobiti okoljevarstveno soglasje po predhodni presoji vplivov na okolje. S tem se bo ta trasa glede na tehnične rešitve, ki so bile vmes tudi že modificirane, proučila glede na tehnične rešitve iz vseh okoljskih vidikov: tako vpliva na podzemne vode, vodne vire kakor tudi vpliva na naravne vrednote, konkretno Naturo 2000, ki tam poteka, na nepremičnine in na vse dejavnike, deset jih je, ki so povezani z vplivi na okolje. To je najpomembnejše.  Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da bomo v okviru revizije, ki jo sedaj pripravljamo in usklajujemo, ker gre za medresorsko revizijo, revidirali pravzaprav izbor te trase. Jaz mislim, da je ključni problem v tem. Mimogrede, revizija, ki jo je želelo naročiti prejšnje ministrstvo, sploh ne odgovarja na to vprašanje. Jaz pa mislim, da je to najpomembnejše. Ali je bila trasa kanala C0 skozi vodovarstveno območje izbrana kot najustreznejša, proforma samo, ali je pa to dejansko okoljsko in vsebinsko najustreznejša trasa? Jaz sem pogledal nekatere dokumente, ki so botrovali tej odločitvi, da je C0 skozi vodovarstveno območje najustreznejša varianta po mnenju investitorja, to je Mestne občine Ljubljana, vendar se mi poraja dvom tako glede gospodarnosti te odločitve kot tudi sprejemljivosti do okolja. Tako da brez skrbi, želim povedati pred nadaljevanjem, da je ta projekt trenutno ustavljen, ne odvija se nobena aktivnost, tudi nobenega dovoljenja ni moč izdati, zaustavljena so vsa plačila, tudi tista zaostala, ki bi morala biti zaradi tega, ker ne želimo na Ministrstvu za okolje prevzemati tveganj s poplačevanjem že zapadlih situacij, glede na to da ne vemo, ali je ta projekt sploh okoljsko sprejemljiv. Ko bo izdelana presoja vplivov na okolje in ko bo izdano okoljevarstveno soglasje, seveda če bo, bo to povzročilo lahko nadaljevanje projekta. Do takrat pa ne moremo prevzemati teh odgovornosti. Kar se tiče preostankov potrebnih gradbenih dovoljen, seveda le-ta ne morejo biti izdana in tudi gradnja se ne more nadaljevati, dokler ni zaključena presoja vplivov na okolje.
Spoštovana poslanka, želite besedo za dopolnitev?
Hvala lepa. Ne.
Hvala lepa.  Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril najprej na vprašanje Sama Bevka v zvezi z zapiranjem poštnih poslovalnic.
Spoštovani gospod poslanec Samo Bevk! Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci! Hvala za vprašanje.  Ker ste izrazili željo, da sem karseda konkreten bom odgovarjal po posameznih vprašanjih in s konkretnimi podatki.   Prvo vprašanje. Kakšno je stališče do zapiranja poštnih poslovalnic v Sloveniji?   Glede prvega vprašanja poznate moje stališče glede dostopnosti do javnih storitev. Mislim, da se mora Slovenija razvijati tako, da bo raven storitev v različnih občinah in krajih primerljiva. To je, in tega se zavedam, ideal, ki pa je težko stoprocentno uresničljiv. Vendar pa smo kot država dolžni, kjer je to v naši pristojnosti in moči, uveljavljati interes za to, da imajo naši državljani na voljo javne storitve, ki jih potrebujejo za normalno življenje in delo. Glede storitev Pošte Slovenije sem se osebno angažiral in zato od oktobra 2019 do danes niso zaprli nobene pošte. V tem obdobju je Pošta šest pošt preoblikovala v pogodbene pošte. V enakem obdobju pa je pet pogodbenih pošt ponovno sprejela pod redni sestav.   V drugem vprašanju me sprašujete, ali zagovarjam dostopnost do vseh poštnih storitev za vse državljane, ne zgolj za dobičkonosnost Pošte Slovenije. In če da, kaj bomo storili, da bomo to zagotovili.  Glede tega vprašanja lahko rečem, da vemo, da je trg poštnih storitev v Republiki Sloveniji liberaliziran. Pristojnosti našega ministrstva se nanašajo izključno na področje zagotavljanja izvajanja in financiranja univerzalne poštne storitve, kot ste sami pravilno navedli. Pošta Slovenije pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje predpisane zahteve glede univerzalne poštne storitve. Kot ste sami rekli, pa pošta izvaja tudi tržno dejavnost, nad katero pa mi kot MGRT nimamo pooblastil. V tem pogledu se Pošta Slovenije seveda prilagaja trgu in potrebam potrošnikov. V tem pogledu se ne razlikuje od pošt drugje po svetu.  Tretje vprašanje, ki ste mi ga postavili: Ali drži informacija, da naj bi Pošta Slovenije po načrtu optimizacije svojega delovanja namesto 528 pošt ohranila le 217 svojih poslovalnic?  Po podatkih Pošte Slovenije poštna mreža trenutno obsega 486 kontaktnih točk, 319 klasičnih poštnih poslovalnic, 141 pogodbenih in 26 premičnih pošt. Dodatno je na terenu tudi 52 pismonoških pošt, kjer lahko uporabniki opravljajo storitve preko pismonoše. V zadnjih desetih letih je bilo po državi zaprtih oziroma ukinjenih zgolj 16 poštnih poslovalnic. Od septembra 2019 do konca 2020 ni bila oziroma ne bo zaprta nobena pošta oziroma kontaktna točka.   Četrto vprašanje: Ali lahko predvidena sprememba optimizacije negativno vpliva na položaj zaposlenih in s tem na primer nevarnost zmanjšanja pismonoš?  Kot sem že rekel, se pristojnost ministrstva nanaša izključno na področja izvajanja univerzalne storitve. V okviru svojih pristojnosti ne morem posegati v poslovanje gospodarske družbe Pošta Slovenije, ki tudi ni del javnega sektorja, ampak zanjo veljajo tržne zakonitosti. Menim pa, optimizacija ne sme potekati na račun zaposlenih.  Peto vprašanje: Kakšno je vaše stališče do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah s strani sindikata poštnih delavcev?  Glede zadnjega vprašanja, predloga sindikata poštnih delavcev za spremembe in dopolnitve Zakona o poštnih storitvah na ministrstvu, ugotavljamo, da je poglavitna rešitev predloga v spremembi načina izplačila nadomestila za neto strošek univerzalne poštne storitve, kadar to pomeni neupravičeno finančno breme za izvajalca te storitve. To se pravi Pošte. Lahko izrazim razumevanje za prizadevanje za finančno vzdržni sistem izvajanja univerzalne poštne storitve, moram pa hkrati opozoriti, da še vedno ni izpolnjen predpogoj ugotovljenega neto stroška in neupravičenega finančnega bremena Pošte Slovenije zaradi izvajanja univerzalne poštne storitve kot argumenta za regulatorne spremembe področja. Pošta Slovenije je sicer doslej že trikrat pripravila svoje izračune neto stroška, vendar v postopku presoje zahtevkov doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi pri opravljanju univerzalne poštne storitve ob upoštevanju nematerialnih koristi nastal neto strošek. Hvala.
Hvala lepa.  Kolega Bevk, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!  Hvala lepa tudi vam, gospod minister Počivalšek, za odgovore na vseh pet vprašanj, ki sem vam jih zastavil na prejšnji seji Državnega zbora. Seveda ste bili že v prejšnji vladi, pa tudi v tej vladi večkrat povprašani o tej isti tematiki. Jaz sem seveda vesel, da se je trend zapiranja poštnih poslovalnic rahlo zaustavil, vendar kljub temu poštne storitve niso več tako dostopne, kot so nekoč bile. Ne samo na podeželju, temveč tudi v Ljubljani. Tam, kjer imam službeno stanovanje, so razpolovili urnik in so pred poštno poslovalnico, sploh sedaj v korona času, dolge dolge vrste čakajočih. Tako so recimo tudi v mojem volilnem okraju, v spodnji Idriji, ki je skoraj mesto, zaprli poštno poslovalnico. Ne samo to, pošta je celo prodala poslovne prostore, čeprav tukaj živi več tisoč prebivalcev Občine Idrija.  Mi bomo o tej tematiki razpravljali v Državnem zboru, kajti Sindikat poštnih delavcev je v Državni zbor vložil 7 tisoč podpisov za spremembo Zakona o poštnih storitvah. Jaz to spremembo zakona podpiram, kajti ta zakonodaja, ki je predlagana, bi stroške za izvajanje univerzalne poštne storitve krila iz državnega proračuna. Vem pa tudi, da je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve dejala, da za oceno pravičnosti finančnega bremena pošte še ni zakonskih pogojev. Zato jaz predlagam, da s to spremembo mi zakonske pogoje ustvarimo in da bo pošta iz državnega proračuna dobila del sredstev za svoje nemoteno poslovanje.  Toliko z moje strani. Gospod minister, če imate še kakšen komentar … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Hvala.  Glede zahtevka sindikatov lahko povem, da je Pošta še enkrat, doslej trikrat, pripravila svoje izračune neto stroška univerzalne poštne storitve, za leto 2016 – 17,4 milijona evrov, za leto 2017 – 32,1 milijona evrov in za leto 2018 – 36,9 milijona evrov, vendar pa v postopku presoje zahtevkov doslej še ni bilo ugotovljeno, da bi ji pri opravljanju univerzalne poštne storitve, ob upoštevanju nematerialnih koristi, nastal neto strošek. Se pravi, to so zahteve Pošte, mi pa nismo pač prišli do tega, da bi to bilo upravičeno za izplačilo.  F
Hvala lepa.  Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, bo odgovoril še na vprašanje Edvarda Pauliča v zvezi s spodbudami malih vrednosti preko vavčerjev.  Izvolite, imate besedo.
Hvala za vprašanje, spoštovani gospod poslanec. Državni zbor, predsedujoči!  Veseli me, da so se vavčerji spoznali kot dober in koristen ukrep. Enostavno povedano, pri vavčerju gre za enostavno spodbudo malih vrednosti, prilagojeno in namenjeno izključno malim in srednjim podjetjem oziroma espejem. Posamezni vavčer omogoča hitro, enostavno sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 9 tisoč 999 evrov. Celoten postopek smo karseda poenostavili, je hiter in poteka po elektronski poti. Izvajalec tega ukrepa je bil in je Slovenski podjetniški sklad. Javni pozivi za skupaj 14 vavčerjev so bili odprti od januarja 2019. Zanimanje zanje je bilo izredno veliko, kar pomeni, da smo pravilno zaznali potrebe podjetnikov in jim šli naproti z enostavnim načinom vloge in pridobitve spodbude. Doslej je bila dodeljena že vsa do sedaj razpoložljiva kvota tudi za leto 2021, zato je Slovenski podjetniški sklad ta ukrep julija začasno zaprl. Če bi sprejemali nove vloge, bi to pomenilo, da podjetja lahko dobijo izplačilo šele leta 2022. Realizacija do sedaj pa je naslednja: od začetka izvajanja leta 2019 do vključno 9. oktobra 2020 je bilo podpisanih za 15,2 milijona evrov pogodb s preko 3 tisoč 500 malimi podjetji. Ker so bili vavčerji prepoznani kot zelo dobrodošel in koristen ukrep, je ena od možnosti ta, ki je bila tudi omenjena v vprašanju, gospod poslanec, da zagotovimo dodatna sredstva. To smo že načrtovali v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Načrtovanih je 10,6 milijona evrov za leto 2021. Slovenski podjetniški sklad bo javne pozive za vavčerje po sprejetju tako lahko ponovno odprl. Če bo potrebno, bomo dodatne rešitve iskali tudi v sodelovanju s SVRK.   Naj dodam še naslednje. Mala in srednja podjetja so zaradi posledic pandemije na gospodarstvo v posebej težkem položaju. Na ministrstvu smo se posebej posvetili ohranitvi njihove konkurenčnosti in odpornosti. Skladno s tem smo pri načrtovanju sredstev v okviru novega instrumenta za okrevanje Next Generation EU v letih 2021–2027 dali poudarek tudi izboljšanju rasti in konkurenčnosti mikro, malih in srednje velikih podjetij. Eden izmed fondov je REACT-EU, pri katerem s predlaganimi ukrepi celovito naslavljamo vse cilje, ki so izrednega pomena za mala in srednja podjetja, zeleno, odporno in digitalno. Zavedamo se, da bodo ti cilji ključni za doseganje konkurenčnosti, in v okviru tega projekta REACT-EU je ministrstvo predlagalo dodatnih 12 milijonov evrov, ki bi jih namenili za spodbude malih vrednosti za mala in srednja podjetja, ter še 7 milijonov evrov, ki bi jih namenili za vavčer za raziskovalce, torej za raziskovalno-razvojne projekte pri malih in srednjih podjetjih. Vsebine še usklajujemo z Evropsko komisijo. Gre pa za usklajevanje podrobnosti, zato računamo, da bo zelena luč za te spodbude kmalu prišla. Hvala.
Hvala lepa.  Kolega Paulič, imate besedo.
Hvala, predsednik, za besedo.   Vedeti moramo, da bo gospodarstvo ključno za izhod iz te krize in mu je treba pomagati. Vsekakor se strinjam z vami, postopek je enostaven, ukrep je hiter in se je očitno prijel, glede na to da je sredstev zmanjkalo že v mesecu juliju 2020. Moram reči, da se je ta ukrep prijel, v primerjavi z nekaterimi ostalimi iz PKP zakonov, recimo, poroštva za kredite. Ta vavčer je namenjen temu, da se podjetja pozicionirajo na globalnem trgu, da povečajo kompetence, pa tudi konkurenčnost. Omenili ste, da se je ta poziv zaprl letos, kar drži, kar se zdi pa meni na nek način nesmiselno, glede na to da podjetja dobijo sredstva povrnjena za nazaj in morajo zalagati svoj denar. Mi smo v rebalansu predlagali amandma za povečanje teh sredstev, pa žal ni bil sprejet, kot tudi marsikateri drugi ne. Omenili ste, da se je za leto 2021 višina teh sredstev povečala na 10,7 milijona, letos je bilo namenjenih 8 milijonov, kar pomeni, da teh sredstev tudi v 2021 ne bo dovolj glede na izkušnje iz letošnjega leta. Za leto 2022 pa je teh sredstev bistveno manj, samo 2,4 milijona.  Tako jaz vseeno apeliram, če je možno na nek način povečati oziroma odpreti te javne razpise tudi za letos, ko ugotavljamo, da je ta kriza močno prizadela mala in srednja podjetja. Apeliram tudi, da se za leto 2021 dodelijo še dodatna sredstva.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev.
Hvala. Strinjam se z vami, da je to, to sem tudi uvodoma povedal, ukrep, ki je zaradi enostavnosti pristopa, zaradi digitalnega načina izplačila, zaradi hitrosti tisti, ki je malim in srednjimi podjetjem v veliki meri pomagal prebroditi te težke čase. Ko smo ga koncipirali, ga niti nismo koncipirali za pomoč po covidu, ampak za nek normalen pristop. Zato je pomembno, da smo dosegli vsaj to minimalno vsoto še za naslednje leto. In pomembno je, da bomo poskušali malim in srednjim podjetjem zdaj pomagati tudi iz tega paketa obnove Evropske unije v obeh letih. Seveda sredstev vedno ni dovolj, ampak kljub vsemu je do zdaj ta številka impozantna – 3 tisoč 500 podjetij na tak način. Ker gre za vavčerje sicer 14 vsebin, bi pa povedal še to, da smo v okviru teh postcovid ukrepov iz slovenskega podjetniškega sklada še na dva načina pomagali malim in srednjim podjetjem. Narejen je javni poziv za ciljno skupino malih in srednjih podjetij do 5 zaposlenih za pomoč pri nabavi zaščitnih sredstev, da jim v tem postcovid obdobju pomagamo, tukaj gre v prvem primeru za 10 milijonov sredstev.  V drugem primeru pa gre za ukrep za mikropodjetja, ki imajo 1–4 zaposlene. In pri teh podjetjih trenutna rešitev predvideva zagotovitev 5 milijonov v fizičnem smislu zaščitnih mask podjetjem z do 4 zaposlenimi. To sicer ni direktno tema tega, kar ste me vprašali, ampak kaže na to, da se zavedamo problema malih in srednjih podjetij in da iščemo rešitve. V vsakem primeru pa bomo naredili vse, da ta inštrument vavčerjev nadaljujemo ali pa izvajamo tudi s pomočjo evropskih sredstev. Hvala.
Hvala lepa.   Naslednja bo vprašanje postavila Jerca Korče, in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simonu Kustec.
Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!  Spoštovana ministrica, različne države so svoj šolski sistem v času naraščanja števil okužb uravnavale na raznolike načine, nekatere so šle na neke izmenične pouke, nekatere so zapirale, pri drugih je pouk potekal normalno. Ampak če pustimo ostale države, seveda smo tukaj v Sloveniji, in če pustimo te tehnične ukrepe, ko ste se odločili na nek način zapirati šole, ko so ljudje še lahko unovčili vavčerje, hvala bogu, da se je danes sprejela odločitev, da temu ne bo tako, da ljudje prosto prehajajo med regijami, je dejstvo, da smo v tem procesu, da smo šole do določenega razreda zaprli.  Zdaj pa bi se jaz onkraj teh tehničnih ukrepov scenarija A, B, C in vseh zadev bolj posvetila zavedanju, da se na tak način stiske otrok povečujejo, da je s šolanjem na daljavo učiteljem še toliko težje zaznati, kakšne te stiske so tudi za štirimi stenami doma, kajti ekran še toliko težje pokaže čustvo in stisko otroka. Že v normalnih časih je velikokrat prikrito to, kar se dogaja doma in kašne učne ali drugačne težave imajo otroci. Jaz mislim, da časa je bilo dovolj, da bi tudi poleg teh tehničnih ukrepov veliko pozornosti posvečali ravno temu delu, kako prilagoditi šolstvo v celoti na nek nov sistem, ki smo mu danes priča, in to je sistem učenja na daljavo. Vi ste rekli, da še ta en teden zdržimo, potem so pa počitnice. Tudi počitnice na način, kot se bodo izvajale znotraj epidemije, znotraj nekih drugačnih ukrepov, ko bodo otroci za štirimi stenami, so nekaj povsem drugega, kot če so otroci na ulicah, če so lahko na igriščih in tako naprej. In tudi s takimi stvarmi se stiske še poglabljajo.  Zato me resnično zanima:  Kaj ste v teh štirih mesecih naredili vi, kot ministrica, da bi bolje pripravili sistem izobraževanja na daljavo?  Danes je moj kolega že izpostavil in vi ste že odgovorili, da se je tudi že samo tehnični vidik dostopa do spletnih učilnic sesul. In če nam že ta tehnični del peša do te mere, da očitno že samo ta del ni bil pripravljen na sistem šolanja na daljavo, potem me ne res skrbi, kako nepripravljeni smo na ta nov sistem, nove okoliščine pri teh stvareh, na katere jaz opozarjam, in to so stiske učencev, stiske zaposlenih in pa predvsem tudi kar se tiče učencev, ki imajo učne težave. Ker te neenakosti že po logiki vemo, da se bodo poglabljale, učenci bodo imeli na nek način manjši dostop do znanja in do pedagoškega procesa v tem stiku, ki ga imajo drugače z učiteljem. Pa me res zanima:  Koliko je bilo v štirih mesecih narejenega na tem dotičnem področju?
Gospa ministrica.
Simona Kustec
Hvala lepa, poslanka Korče, za vaše vprašanje.  Mislim, da ste odprli temeljno razvojno vprašanje vzgoje in izobraževanja v naši državi. Ta situacija s koronavirusom je na nek način pohitrila nekaj, kar bi se morali že pred leti začeti intenzivno preizpraševati, namreč kakšna je vizija znanja in pa tudi poslanstvo, odgovornost vzgojno-izobraževalnega procesa za prihodnje, koncept znanja in pa potrebe, ki jih imajo naše mlajše generacije, da bodo lahko potem uspešno prevzemale tudi aktivno poslanstvo in odgovornost v družbi, v končni fazi tudi v državi.  Z aktivacijo predvsem digitalizacije v vzgoji in izobraževanju se je to še posebej močno potrdilo in prav tako tudi s prioritetami, ki jih imajo naše mlajše generacije v odnosu do svojega vsakdana. Verjetno znajo prej priklopiti in uporabljati mobilni telefon, kot pa odpreti svojo prvo knjigo in razumeti, zakaj jo uporabljajo. To so specifike, to so posebnosti razvoja tudi med ljudmi, in to moramo, če kje, potem tudi na polju vzgoje in izobraževanja spoštovati in temu slediti.  V resnici v tej dani situaciji, ki nas je zanesljivo v začetku pomladi precej, bom rekla, presenetila čez noč, nas pa ni v odzivu na nek način pustila povsem nepripravljene. Razlog za to je ravno v tem digitalnem razvoju družbe in dejstvu, da smo na polju vzgoje in izobraževanja temu namenjali že kar nekaj pozornosti. Kar številni pilotni projekti so se že odvijali, uporabljala, razvijale so se tudi digitalna orodja za izobraževanje. Obstajajo prve oblike elektronskih, potem kasneje tudi interaktivnih učbenikov, delovnih zvezkov. Vse to je bilo tisto, kar smo mi v tistem danes trenutku lahko v resnici nemudoma uporabili.  Hkrati se je odprlo to, na kar tudi zelo upravičeno opozarjate, jaz osebno tega ne bi v prvi vrsti pripisovala toliko izobraževalnemu delu, ampak širši socialni sliki in pa ravnotežju v družbi, da nimajo vsi enakih izhodiščnih pogojev, da to temeljno izobraževalno opremo oziroma orodje za poučevanje tudi lahko dobijo. To je naša odgovornost sedaj in k temu smo tudi zelo aktivno pristopili skupaj, to moram povedati, z donatorji, ki so razumeli, kako je ta segment pomemben. V tem smislu smo pravzaprav potem postavili neke poti, kako lahko v teh danih okoliščinah se rešujemo v tem epidemiološkem stanju.  Istočasno pa nam je prav ta zgodba povedala, kako je potrebno zelo zelo premišljeno, stabilno, predvsem pa strokovno postaviti nove temelje, nova izhodišča za dojemanje in razvoj koncepta znanja in izobraževalnega procesa v tem pogledu. In to počnemo tudi sedaj. Čeprav se v javnosti to ne vidi, ne sliši, verjamem, da tudi ni tako zelo odmevno in zanimivo in tudi nima neke aferaškega naboja v sebi, ampak ravno obratno. Sedaj že ena skupina intenzivno pripravlja prvi osnutek nadaljnjega desetletnega strateškega razvoja in vizije znanja in vzgojno-izobraževalnega procesa. To delamo v prvi vrsti skozi strokovna jedra in pričakujem, da bo prvi predlog pripravljen do konca tega leta in se bo potem širil v razpravi na širše skupinske strokovne razprave in potem tudi na razprave, ki so vezane na vse tiste skupine, ki so v vzgojo in izobraževanje v bistvu neposredno povezane. To moramo nekako predihati skupaj in na teh temeljih potem tudi predstaviti neke rešitve za naprej. Naj tudi povem, da v sklopu našega sodelovanja in pa v vlogi, ki jo prevzemamo na ravni Evropske unije, sama od prvega dne zagovarjam ta koncept tudi med svojimi kolegi ministri iz držav članic Evropske unije in da nekako tudi tu delimo enotno oceno, da je to potrebno. Vendar pa je to potrebno, kot rečeno, prilagoditi potrebam časa, ki je danes, in časa, ki prihaja.
Hvala lepa.  Kolegica Korče, imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Najlepša hvala.  Jaz razumem vse to in zelo pozdravljam, da se razmišlja o nekem dolgoročnem razvoju, o nekem desetletnem planu. Verjamem, da je vsaka vlada na nek način stremela k tej digitalizaciji, saj to je del sodobnega sveta. Pa vendar mi govorimo sedaj o dveh ločenih zadevah, in sicer neka izredna situacija, v kateri smo se znašli tako, bom rekla, čez noč. Čez noč smo se znašli, marca, aprila, vsi smo takrat razumeli, da je situacija na nek način prišla in presenetila raznolike sisteme v državi nepripravljene. Ampak danes smo imeli pa vmes obdobje, neko poletno obdobje, v katerem sem jaz pričakovala in iskreno verjela, da vsako ministrstvo zelo ozko za nek svoj segment vse napore posveča ne temu za čez deset let, kako se bo digitalizirala zadeva, ampak ozko, torej kako bomo pripravljeni prišli v drugi val. Dejstvo je bilo, da smo vsi vedeli, da drugi val prihaja, dejstvo je, da je tudi predsednik vlade 17. 6. oziroma že junija izrecno opozarjal na drugi val, pa se ustvarja nek občutek, da ministrstva niso bila sposobna, niso hotela pripraviti zadeve. In pri šolstvu vas še enkrat res sprašujem, torej šolanje na daljavo. Vi ste se očitno odločili za ta scenarij relativno hitro. Niste na nek način vztrajali, da bodo šole tiste zadnje, ki se bodo zapirale. Torej je potrebno vedeti, kako bomo pristopali k tem stiskam.  Kako ste pripravili scenarije, da bodo učenci z učnimi težavami deležni kar se da dobre vzgoje in izobraževanja tudi na daljavo, da bomo lahko čez nekaj časa rekli, ja, imamo učni zaostanek, ampak smo ga zminimalizirali, kar se ga je dal?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev.
Simona Kustec
Če govorimo o aktualnem obdobju, potem naj povem, kaj se je dogajalo, zato da smo pripravljeni sedaj na aktualno obdobje. Poleg izkušnje, ki smo jo imeli, poleg izkušnje ne samo ministrstvo, govorimo tukaj o izkušnjah in odzivih pristojne stroke in o tem, kar je pristojna stroka vmes delala in prenašala kot neke dobre rešitve za naprej. Govorim o tem, kaj so tudi na ravni vodstev šol, kaj so posamezni učitelji počeli v tem vmesnem obdobju, kaj so v končni fazi tudi sami otroci oziroma njihovi starši počeli, da so se v tem obdobju pripravljali. Tisto, kar lahko povem in je bilo temeljno, kar smo naredili, je tako. Na ravni Zavoda za šolstvo smo dokončno digitalizirali vse učne načrte, jim pripisali potem vsa elektronska učna orodja, ki jih lahko učitelji uporabljajo pri svojem delu v primeru, da bo izobraževanje prešlo na daljavo. To je bilo uspešno zaključeno in je pripravljeno. Potem smo v tem obdobju spet preko Zavoda za šolstvo, izpeljali številna doizobraževanja predvsem učiteljev, ki so potrebovali še neke dodatne veščine v zvezi z izobraževanjem na daljavo, in to v zvezi z uporabo teh računalniških orodij in pripomočkov pri izobraževanju. Potem smo dokupili novo opremo, v tem času še dodatno računalniško opremo, 4 tisoč novih računalnikov. Arnesu smo namenili še dodatne 4 milijone evrov za to, da so se pripravili na to obdobje. In še enkrat se opravičujem vsem skupaj za to, kar se je danes zjutraj z Arnesom zgodilo in tudi pričakujem poročilo in pojasnila, zakaj je do tega prišlo. Prav tako smo v tem obdobju intenzivno sodelovali tudi z Microsoftom, ki je zagotavlja MS-Teamse, kot to temeljno enotno platformo izobraževanja. Skratka, na teh segmentih se je veliko dogajalo. Tisto, kar smo tudi pri tej aktualni odločitvi sklenili, ki je v resnici res povezana samo z dejstvom, da je treba zdaj zaščititi posameznike pred okužbami, vse šole za otroke s posebnimi potrebami smo pustili odprte in imajo ta trenutek v bistvu izobraževanje v šolah ravno zaradi razloga, ki ste ga omenili. Dali smo navodila strokovnim sodelavcem na šolah, da za tiste učence z učnimi težavami, ki so v stiskah, da so individualno res pozorni na njih. Kljub temu da gre, in jaz si iskreno želim, da gre samo za en teden tega začasnega ukrepa, smo, verjemite mi, izjemno izjemno pozorni in moramo biti.
Hvala lepa.   Naslednji bo vprašanje postavil Predrag Baković, in sicer ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister!   Samostojna Slovenija se je z množičnimi migracijami srečala leta 2015, točneje prvi val nas je dosegel nekje med 17. in 22. septembrom, ko je v našo državo prišlo okrog 3 tisoč 500 oseb. Naša država za migrante ves čas in tako je tudi danes predstavlja tranzitno državo. V prvem valu nekih večjih težav pri prehodih teh oseb nismo imeli, drugi val migrantov, ko je v Sloveniji prišlo skoraj pol milijona migrantov, pa je Slovenijo dosegel 16. oktobra 2015 in je ta val trajal nekje do 8. marca 2016. Dnevno število migrantov se je gibalo med 8 do 9 tisoč oseb, občasno pa so te številke presegle tudi številko 10 tisoč. Najbolj problematično je bilo 21. 10. 2015, ko je v enem dnevu na območju Republike Slovenije prišlo nekaj manj kot 13 tisoč migrantov. To je več, kot smo jih zaznali letos v devetih mesecih skupaj. Zaradi teh zares velikih številk in izjemne problematike, ki je takrat za policijo predstavljala res težek izziv, je takratna vlada pripravila, Državni zbor pa je 21. 10. 2015 potrdil novelo Zakona o obrambi. Takrat je bil sprejet danes vsem znan 37.a ,člen s katerim se določa možnost, da Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev na predlog Vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje lahko izvajajo določena pooblastila, in sicer opozorilo, napotovanje, začasno omejitev gibanja oseb in pa sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. Državni zbor je pooblastila, ki jih določa 37.a člen, Zakon o obrambi, Slovenski vojski odobril v času med februarjem in majem 2016. V obdobju od 1. 1. 2020 in 30. 9. 2020, torej letos v prvih devetih mesecih so policisti na območju države obravnavali 11 tisoč 855 ilegalnih prehodov, v lanskem letu pa v enakem obdobju 11 tisoč 931, torej številka je nekje primerljiva oziroma trenutno je manj za 0,6 %. V petek, 9. 10., pa je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, na kateri je tekla razprava tako o epidemiji bolezni covid-19 kot tudi o nezakonitih migracijah. Vzporedno z obema temama se je ponovno odprla želja po aktivaciji 37.a člena in zato vas spoštovani minister sprašujem:   Ali boste podali pobudo za aktivacijo 37.a člena in kdaj?  Kateri razlogi so podani, da se izvede ta aktivacija po 37.a členu Zakona o obrambi?   Hvala za odgovor.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo.
Aleš Hojs
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani poslanec!  V uvodu bi najprej rad poudaril, kar ste vi, spoštovani gospod Baković, pravilno ugotovili, da gre v letih 2015, 2016 in v zadnjih letih za neprimerljive številke. Po drugi strani pa ne gre zgolj za neprimerljive številke, ampak tudi neprimerljiv način obvladovanja oziroma ugotavljanja problematike migracij. Torej, če smo takrat v tistem letu, tako kot ste povedali, tudi s spremembo Zakona o obrambi in aktivacijo 37.a člena dali policiji dodatno pomoč za tiste izjemne razmere, je vendar treba odkrito povedati, da to slovenska javnost ve, da je v tistih letih šlo pravzaprav za to, da so organizirali na nek način transport vseh teh ljudi preko Slovenije. Spomnite se tistih posnetkov z naše južne meje, posebej tam v Brežicah, na Obrežju in tam okoli, ko so ti ljudje, ki so prihajali iz Hrvaške, bili na naši strani procesirani, zavedeni, naloženi oziroma vkrcani bodisi na vlake bodisi na avtobuse in preko Slovenije zgolj tranzitirani. V naslednjih letih – to je bilo posebej intenzivno tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem letu – pa gre za popolnoma drug tip migracij. Torej, gre v veliki meri za povsem razpršeno migracijo, v letošnjem letu še posebej intenzivno ugotavljanje tako imenovanih organiziranih tolp, ki tihotapijo ljudi, torej tihotapcev, ki poskušajo ljudi spraviti iz vzhodnih držav bodisi v Italijo bodisi v Avstrijo. Zato so te stvari v letu 2015 in danes precej neprimerljive. Drži to, kar ste povedali, da so številke v lanskem letu približno enake kot letošnje. Sem pa tudi že na SNAV dovolj jasno povedal, da sta tudi ti dve številki malce neprimerljivi, kajti moramo se zavedati, da smo v letošnjem letu imeli vendar dobra dva, skoraj tri mesece popolnega lockdowna, ko ni bilo niti prehodov migrantov, ko ljudje niso bežali ne iz Bosne ne iz Srbije. In glede na intenziteto oziroma število ljudi, ki jih imamo danes tukaj, lahko govorimo o tem, da je ta intenziteta od januarja do septembra približno za 30 % intenzivnejša. Kaj bo do konca, težko napovedujem.  Res pa je, da sama aktivacija 37.a člena nikoli ni bila predlog politike, ampak vedno policije. Torej, prvi predlog za aktivacijo 37.a člena je bil podan v lanskem letu, govorim s strani policije, v vladi Marjana Šarca. Takrat je policija že predlagala, da bi se dodatno vključila vojska. Tisti prvi predlog ni dobil zelene luči oziroma ni prišel niti v pisarne ministrstva oziroma takratnega ministra. Po razgovorih, ki sem jih imel v poslanskih skupinah, je takrat to odločitev, da se stvari ne spravi niti do parlamenta, sprejel takratni svetovalec za nacionalno varnost, gospod Črnčec, z argumentom »policija bo že zmogla«. Torej, tak odgovor je po moje precej nekredibilen tudi zato, ker konec koncev ne gre zgolj za to, da ugotovimo, koliko teh migrantov uspemo prestreči, ampak moramo po drugi strani ugotoviti, koliko pa se jih izmuzne, ker nenazadnje to ceno plačujemo v letošnjem letu, ko sprejemamo oziroma ko smo dolžni na podlagi bilateralnih sporazumov sprejemati migrante iz Italije. Naslednji predlog je bil dan takoj ob nastopu našega mandata. Kot se spomnite, sem takrat pred vas poslance prišel s predlogom, na žalost sem bil neuspešen, kljub temu, da sem tako v vaši poslanski skupini kot v stranki LMŠ vendarle imel neke indice ali pa sem morda naivno računal, da bi lahko ta predlog bil sprejet, na koncu pa je vendarle padel.  V preteklem tednu, mislim, da je bilo pretekli ponedeljek, sem na mizo dobil ponoven predlog policije, torej generalnega direktorja Policije, za aktivacijo tega člena. Sam sem takoj naročil strokovnim službam, da začnejo zadeve usklajevati najprej medresorsko. Kot veste, je treba ta predlog najprej sprejeti na Vladi. Jaz računam, da bi ta predlog lahko bil medresorsko usklajen do konca tega tedna, kar pomeni, da bi se lahko znašel na seji Vladi v naslednjem tednu. Potem bom pa, seveda, tako kot sem že v prvem krogu oziroma prvič to naredil, prišel do vseh poslanskih skupin in obširno obrazložil oziroma pojasnil, zakaj je ta predlog zopet na mizi, in vas ponovno prosil za podporo.
Hvala lepa.  Kolega Baković.
Hvala lepa.  Spoštovani minister, strinjam se z vami, da gre za malce drugačno migrantsko problematiko. Je bolj razpršena, tudi veliko je sprovajalcev, ki izvajajo kazniva dejanja, vendar še vedno gre za tranzit skozi državo. Tako da ciljna država teh migrantov pravzaprav ni Slovenija.  Naj posebej izpostavim, da se Socialni demokrati zavzemamo tako za človekove pravice kot seveda tudi razumemo stisko prebivalcev ob južni meji, ki se srečuje s to problematiko nezakonitih migracij. In v tem kontekstu se spominjam, da ste zadnjič, bom rekel, kar ste na poziciji ministra, večkrat dejali, da boste zaradi problematike v notranjosti države v času koronakrize z meje umaknili določeno število policistov. Naj vas spomnim, da državno mejo, ki je hkrati tudi šengenska meja, varujejo mejni policisti in gre tako za tako imenovan šengenski kader, ki z vso tehniko, ki jo ima na razpolago, izvaja naloge na meji in ga praviloma ni dovoljeno uporabljati za opravljanje drugih nalog v notranjosti države, prav tako tudi ne tehničnih sredstev, vozil in podobno, kar imajo v zadolžitvi. In njihova naloga je preprečevanje nezakonitih prehodov meja, odvračanje čezmejne kriminalitete in izvedba ukrepov proti osebam, ki so prestopile mejo nezakonito.   Zato me zanima:  Ali je vaša pobuda po uveljavitvi 37.a člena Zakona o obrambi povezana z zahtevnimi varnostnimi razmerami ali pa gre tukaj za namero umakniti določeno število mejnih policistov iz države?  V tem kontekstu me tudi zanima:  Kako vi v praksi razumete vsebino ustavne odločbe, ki opredeljuje, da pripadniki Slovenske vojske izvajajo podeljena pooblastila izključno izjemoma in pa kadar jih izvajajo, jih izvajajo skupaj s policijo, kar pomeni, da jih ne morejo izvajati samostojno?  Zanima me še:  Ali morda veste, kolikokrat med februarjem in majem 2016, ko je bil aktiviran 37.a člen, je Slovenska vojska uporabila katero od štirih pooblastil?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister.
Aleš Hojs
Ja.  Če začnem od zadaj. Drži to, kar ste povedali. Policija ima sploh v nadzoru državne meje posebne naloge, posebno pooblastilo, tudi posebno opremo. Nihče ni govoril o tem, tudi sam ne, da bi kogarkoli z meje v tem trenutku umikali. Je pa res, da bi v primeru, da bi ta koronasituacija v bistvu na nek način kolapsirala in da bi bili ti policisti bolj potrebni v notranjosti države, bomo seveda prisiljeni, tudi mislim da policija, pomagati najprej državljanom. Torej najprej bo življenje ali smrt naših državljanov, potem bo naše zdravje, šele v tretji fazi bo pač tudi to eventualno preprečevanje vdora migrantov, kar je po moje povsem logično.  Kar se tiče same aktivacije 37.a člena in tega, kaj lahko vojska počne ali pa kaj ne, smo že tudi na zadnji naši skupni predstavitvi oziroma moji predstavitvi vam nekako poskušali dopovedati, da seveda ni vseeno ali vojak dela zgolj po 37. ali pa dela tudi po 37.a členu, kajti v prvem primeru je zgolj na nek način oko ali pa uho policista, torej spremlja migranta, potem pokliče policista, mu pove, tam in tam je, ali pa posluša, kakorkoli. V primeru 37.a člena pa lahko uporablja določena pooblastila, kjer je posebej važno tisto pooblastilo, po moji oceni, ki dovoljuje zadrževanje in pa usmerjanje teh migrantov, kar pomeni, da lahko na nek način blokira sam prehod in te migrante usmeri do ustreznih policistov, ki vodijo postopek, ki pač imajo ta pooblastila za vodenje postopka. Nihče si ne predstavlja, da bi vojak delal stvari sam. Vedno in v vsakem primeru bo to pod nadzorom oziroma vodenjem policistov. Se pa tudi tukaj malo razlikujemo, torej po moji oceni je to, če nek policist usmerja dva vojaka na meji, dovolj, da to počne nek šef policistov, ni potrebno, da ob vsakem vojaku zraven stoji tudi policisti, kajti važno je tisto, kar pomeni usmerjanje in vodenje takih akcij, ne pa operativno sprehajanje ali pa operativni nadzor ob sami meji.  Koliko je bilo v letu 2016 uporabe pooblastil Slovenske vojske? Lahko rečem, da v glavnem ni bila uporabljena večina teh pooblastil zaradi tega, ker je bil tip migracije drugačen. Vojska je takrat zelo veliko pripomogla v dveh segmentih. Eno je bila možnost zadrževanja ljudi, da pač to ni bilo neko prosto sprehajanje na mejnih prehodih. Drug del, ki je bil pa tudi zelo pomemben od teh pooblastil, je bilo pa ukazovanje oziroma napotovanje. Takrat, če se spomnite, je vojska v bistvu tudi te ljudi nekako usmerjala bodisi do vlakov bodisi do avtobusov.  Kar se pa tiče samega sodelovanja z župani, je pa to po moji oceni relativno dobro in nekako, kot vem … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Naslednja bo vprašanje postavila kolegica Alenka Jeraj, in sicer ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Hvala lepa za besedo. Minister, lepo pozdravljeni, tudi ostali kolegi!  V zadnjih mesecih ponovno beremo o lačnih otrocih, podhranjenih otrocih in podobno, čeprav istočasno pa zasledimo tudi članke o predebelih otrocih. Glede na razvitost naše države in glede na finančno stanje in tako naprej, gleda na mnoge državne inštitucije, ki naj bi skrbele v tej državi za socialno ogrožene, ocenjujem, da takih otrok ne bi smelo biti.   Zato vas sprašujem:  Ali imate podobne podatke tudi pri vas na ministrstvu ali so to bolj nekakšne novinarske zgodbe, čeprav neke evidence gotovo so, če spremljamo tudi, koliko ljudem pomaga Rdeči križ, Karitas in podobno?  V državi imamo organizirane centre za socialno delo, ki bi morali na terenu zaznati morebitne potrebe in tudi primerno ukrepati.   Zanima me:  Ali centri za socialno delo zaznavajo potrebe in ukrepajo ter kako ocenjujete učinkovitost centrov za socialno delo?  Glede na to, da smo jih pred leti reorganizirali, me zanima:  Ali je njihovo delo bolj učinkovito?  Je bila ta reorganizacija učinkovita in je prinesla boljše delo na terenu oziroma boljšo zaznavo vseh tistih problemov, s katerimi naj bi se ukvarjali?  Ali je bila reorganizacija učinkovita in ali sedaj bolje naslavljamo probleme socialne izključenosti in ogroženosti?  Prosim, da poveste tudi:  Kaj vse država omogoča socialno ogroženim družinam oziroma posameznikom, katerih bonitet so deležni oziroma kakšne pomoči?  Koliko jih dejansko to koristi?  Kakšna finančna sredstva so to za državo?
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.  Spoštovana poslanka, hvala za to vprašanje, ki sem ga prejel ravno na tisti konec tedna, ko obeležujemo tudi dan boja proti revščini, čemur tudi ta vlada namenja veliko pozornost in seveda njenem okviru ministrstvo, ki ga vodim.  Pri preprečevanju podhranjenosti otrok in lakote otrok je ključno, da te otroke sistem pravočasno zazna in se tudi pravočasno in učinkovito na to odzove. Centri za socialno delo so tiste inštitucije, ki se morajo prve na terenu odzvati, preverjati stanje, kadar prejmejo kakršnokoli obvestilo oziroma so kakorkoli seznanjeni glede ogroženosti otroka, tudi zaradi lakote ali podhranjenosti. V sistemu lačne in podhranjene otroke sicer najlažje zazna sistem zdravstvenega varstva, v okviru obveznih sistematskih pregledov, kar je zlasti pomembno za predšolske otroke, ki niso vključeni v organizirano predšolsko varstvo, ter sistem vzgoje, izobraževanja, kamor se otroci vključujejo.  Dobro, da ste me vprašali glede centrov za socialno delo in te reorganizacije pred nekaj leti. Centri za socialno delo, ki so umeščeni v ta sistem kot osrednje institucije na področju socialnega varstva in tudi kot tisti, ki na prvi stopnji odločajo o pravicah iz javnih sredstev in pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkov, so zelo pomembni v tem sistemu. Ta reorganizacija leta 2018 je imela za glavni cilj omogočiti strokovnim delavcem na enotah centrov za socialno delo, da bi prihranili čas za birokracijo, če lahko tako rečem, in administracijo in dobili s tem več časa, več manevrskega prostora za delo z osebami, z družinami, katerih preživetje je odvisno od socialnih pomoči. Sam sedaj, ko obiskujemo teren, in jaz v okviru svojih obiskov terena obiščem praviloma tudi centre za socialno delo na območjih, ki jih obiščemo, dobivam, žal, nasprotne odzive. Strokovni delavci na centrih za socialno delo po reorganizaciji tudi zaradi tega, ker informacijski sistemi niso optimalno združeni in prilagojeni, izkušajo še več pritiska na delu administrativnega dela in manj možnosti strokovne pomoči in časa za neposredno delo z osebami in družinami. Tu nas čaka velik izziv, da že v bližnji, srednji prihodnosti zagotovimo takšen način dela, takšno organizacijo dela, da bodo imeli strokovni delavci dovolj časa in možnosti za strokovno svetovanje, pomoč družinam pri urejanju odnosov med družinskimi člani in članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družin za opravljanje njihove vsakdanje vloge.   Sicer pa si na ministrstvu zadelo zelo prizadevamo, da bi vse oblike socialnih pomoči, ki so usmerjene v pomoč otrokom, v preventivo revščine in kurativo nenazadnje, da bi dosegle svoj namen. S tem širokim naborom ukrepov preko socialnih transferov pa do številnega nabora socialno varstvenih programov si prizadevamo zagotoviti čim večjo socialno vključenost vseh posameznikov.   Če grem konkretno k pomoči pri zagotavljanju zadostne prehranjenosti ali preprečevanju lakote otrok, lahko rečem, da obstaja tu pravica do subvencije malice in kosila, ki se dodelita pod zakonsko določenimi pogoji. Socialno najšibkejšim zagotavljamo tudi denarno socialno pomoč, v okviru katere so zagotovljena tudi sredstva za prehrano otrok. Lahko rečem, da smo v epidemiji covida zagotovili, in ta možnost še vedno je, da tistim, ki se šolajo na domu pa imajo težavo, so socialno šibki, da na centru za socialno delo zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč, navedejo kot razlog tudi to stisko in se jim lahko tudi na takšen način pomaga.  Toliko zaenkrat, ker sem časovno omejen.
Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Ja, bom dodala, da bo minister tudi imel čas, da pove vse, kar si je pripravil. Tako da bi mogoče kar nadaljeval s tem.  Bi pa še vseeno prosila kakšno besedo več o tem:  Kaj boste naredili zdaj, če ta reorganizacija ni bila uspešna?  Ali ste že kakšno analizo naredili?  Ali že imate kakšne ideje?  Ker dejansko nima smisla, da se zaposleni na centrih za socialno delo ukvarjajo samo s papirji, če so dejansko tam zaradi ljudi. Tudi to so študirali, da znajo pač oceniti stiske ljudi in jim nekako pomagati, ne pa da na koncu v bistvu vsi samo prelagajo papirje, stiske pa ostajajo.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa.  Če dovolite bi res nadaljeval še z odgovorom na prvi del vprašanja, ki se je nanašal tudi na vlogo humanitarnih organizacij pri preprečevanju podhranjenosti in lakote otrok in pa pri pomoči pri reševanju tega problema.   Poleg te subvencije malice in kosila, ki ju pokrivamo na Ministrstvu za delo, je organizirana prehrana tudi v šolah, vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah: zajtrk, malica, kosilo. Sicer pa že od leta 2014 Ministrstvo za delo izvaja operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim, ki se sofinancira iz evropskih sredstev. V okviru tega programa ministrstvo poskrbi za nakup večjih količin prehranskih izdelkov, ki jih potem pomoči najbolj potrebnim razdeljujeta na javnem razpisu izbrani partnerski organizaciji, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije. Ob tem, to je pomembno, ti dve organizaciji izvajata tudi raznovrstne spremljevalne ukrepe, kajti samo hrana ni dovolj. Mi skušamo zagotoviti, da se k tej težavi, k temu izzivu pristopa celovito. Prostovoljci in tisti, ki sodelujejo v tem operativnem programu, nudijo tudi informacije, individualna svetovanja, izobraževanja, delavnice, tabore, druženja, učne pomoči in podobno. Vse to je namenjeno prejemnikom pomoči in njihovemu socialnemu vključevanju ter opolnomočenju.  Sicer smo na tem operativnem programu v letu 2020 zaradi covida-19 in odziva na to epidemijo za skoraj četrtino povečali prvotna sredstva, ki so bila namenjena nakupu prehranskih izdelkov. S tem smo povečali tudi količino dobavljenih izdelkov s prvotno načrtovanih 3 tisoč 250 ton na približno 4 tisoč ton. Ti paketi s hrano in vsi spremljevalni ukrepi, ki sem jih prej naštel, so ljudem v stiski na voljo na več kot 370 razdelilnih mestih obeh humanitarnih organizacij.   Morda zaključim ta odgovor še s kratkim odgovorom na čisto zadnje podvprašanje. Kot veste, je pravičen in bolj pregleden sistem socialnih transferjev v Sloveniji ena izmed treh glavnih prioritet mojega ministrovanja in ekipe, ki jo vodim. Tako da s strokovnimi sodelavci že iščemo načine, kako omogočiti centrom za socialno delo in tam zaposlenim svetovalkam in svetovalcem, da bodo lahko opravljali svoje prvotno poslanstvo, ne pa se ukvarjali z administriranjem.
Hvala lepa.  Poslanec dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Hvala, podpredsednik. Ministrica!  Prejšnji teden je bolj ali manj razburkalo predvsem akademsko javnost dogajanje okoli soglasja k imenovanju direktorja Pedagoškega inštituta. Gre za prof. dr. Igorja Žnidaršiča Žagarja, ki je ta inštitut vodil tudi v prejšnjem mandatnem obdobju, prejšnjih pet let, ki je institucijo na nek način tudi nazaj postavil na noge po številnih finančnih težavah, ki jih je imela, in tako naprej. Ponovno je kandidiral na javnem razpisu, ki ga je institucija objavila marca 2020, in bil tudi kot edini ustrezni kandidat s strani Upravnega odbora Pedagoškega inštituta izbran za ponovno imenovanje. Upravni odbor je to odločitev sprejel soglasno oziroma brez glasu proti in pridobil tudi pozitivno mnenje Znanstvenega sveta, kjer so prav tako vsi raziskovalci oziroma tisti, ki so v Znanstvenem svetu in delajo na tem področju, podali soglasje k temu. Tako je potem upravni odbor predlagal Vladi oziroma je želel soglasje Vlade za to imenovanje, ki pa ga Vlada ni dala, kljub temu da je bil postopek izpeljan formalno popolnoma skladno, kljub temu da je bilo več kandidatov in kljub temu da so v postopku razpisa ugotovili, da je samo eden primeren kandidat, in to je trenutni direktor. No, Vlada se je tako odločila, da tega soglasja ne bo dala. S tem je posegla v odločitev upravnega odbora. S tem je poteptala tisto, kar je bilo tudi stališče zaposlenih na Pedagoškem inštitutu, in tudi svoja dva člana upravnega odbora. V petčlanskem Upravnem odboru Pedagoškega inštituta sta tudi dva predstavnika Vlade oziroma dva člana upravnega odbora, ki ju imenuje Vlada, ki nista imela nikakršnih zadržkov oziroma nista glasovala proti, ne proti postopku ne proti imenovanju dr. Žagarja. Ta sklep Vlade je prišel brez vsakršne utemeljitve, brez vsakršne obrazložitve, je pa, milo rečeno, nenavaden. Običajno je to bila zgolj nekakšna formalnost, da Vlada da takšno soglasje. In s tega vidika je to tudi zelo grob poseg v avtonomijo neke znanstvene institucije.  Zato vas sprašujem dve stvari:  Ali je ta odločitev, da se ne poda soglasja, prišla z vaše strani, se pravi, da ste na vašo željo povozili upravni odbor in znanstveni svet?  Glede na to, da ste v odzivu novinarjem dejali, da je veliko sposobnih in po ponovnem razpisu boste vsekakor izbrali dobrega kandidata, vas sprašujem:  Kdo se je pozabil prijaviti na ta razpis?
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite, imate besedo za odgovor.
Simona Kustec
Hvala lepa, spoštovani poslanec gospod Tašner Vatovec.  Pedagoški inštitut je 27. marca letošnjega leta v Uradnem listu in na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in na spletni strani Pedagoškega inštituta objavil javni razpis za delovno mesto direktorja Pedagoškega inštituta. Na ta razpis sta pravočasno prispeli vlogi dveh kandidatov. Po pregledu prispelih vlog je razpisna komisija, imenovana s strani upravnega odbora Pedagoškega inštituta, ugotovila, da je zgolj vloga prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča formalno tista, ki izpolnjuje vse pogoje razpisa, in se kot taka uvrsti v nadaljnji postopek zbire. Na podlagi opravljenega predstavitvenega pogovora s kandidatom je razpisna komisija upravnemu odboru Pedagoškega inštituta predlagala, da se za direktorja Pedagoškega inštituta imenuje omenjeni kandidat. Upoštevaje podani predlog razpisne komisije ter pozitivno mnenje znanstvenega sveta je potem upravni odbor Pedagoškega inštituta na svoji seji 19. junija letos soglasno sprejel odločitev, da se za direktorja Pedagoškega inštituta imenuje prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič.  Na ministrstvu smo potem 18. 9. 2020, torej tri mesece kasneje, prejeli vlogo Pedagoškega inštituta za pridobitev soglasja Vlade Republike Slovenije k imenovanju z vsem vpisanim historiatom, ki sem vam ga zdaj prebrala. Sama sem potem na podlagi tega ta predlog tudi podpisala in ga v imenu ministrstva, pristojnega, posredovala naprej v odločanje na ustrezna kolegijska telesa na ravni Vlade Republike Slovenije, tam pa je kolegijsko telo komisije za administrativne zadeve in imenovanja sprejelo kolegijsko odločitev, da soglasja k imenovanju ne izda. Vse to je potekalo skladno z vsemi pravnimi podlagami in pa pravicami ter dolžnostmi, ki jih imajo vsi omenjeni v tem procesu. Tako da v tej luči tudi pričakujem in je tudi edino pravno pravilno, da bo upravni odbor imenoval oziroma podal predlog novega v. d. direktorja in ponovil razpis.  Tisto, kar si sama želim, in to je tudi tisto, kar sem komunicirala, pa je, da na tem novem razpisu dobimo čim širšo množico možnih kandidatk in kandidatov, ki bodo prihajali iz najvišjih možnih strokovnih in pa referenčnih krogov in bodo imeli istočasno tudi menedžerska znanja zato, da bodo lahko upravljali z institucijo in pa z zaposlenimi v njej.  Zakaj je to še tako zelo pomembno tudi v luči tega mojega poslanskega odgovora vaši stanovski kolegici poslanki Korče? Ker pričakujem, da bo Pedagoški inštitut s svojim znanjem, s svojo strokovnostjo zelo intenzivno in aktivno skočil na vlak tistih, ki sedaj v najožjem jedru pripravljajo strokovno podlago za nadaljnji razvoj znanja, vizije znanja in pa nadaljnjo vlogo pedagoške profesije v samih izobraževalnih procesih za prenos znanja v prihodnosti. Žal, osebno moram povedati, da tega sama, odkar sem na mandatu, s strani Pedagoškega inštituta v nobeni obliki nisem bila deležna. Pa ne problematiziram tega z vidika spoštovanja oziroma legitimnosti do moje funkcije, ampak predvsem z vidika odnosa, ki ga moramo vsi še prav posebej na našem polju pa strokovne avtoritete imeti do konstruktivnega razvoja znanost in pa znanja v prihodnje.
Hvala lepa.   Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala.   Če interpretiram, je odgovor na prvo vprašanje ne, se prvi, ni bilo vaše navodilo, da se ne poda soglasja, ampak če prav razumem, je to naredila kadrovska komisija Vlade.  Mogoče spremenim vprašanje v to:  Ali se strinjate s tem, glede na to, da ste podali neko pozitivno mnenje pod vlogo Pedagoškega inštituta, ali se vam zdi potemtakem prav, da je neka komisija, čeprav kolegijsko in vse, to vašo odločitev povozila?  Tisto, kar me pa bolj skrbi, je pa ta drugi del odgovora. Pravite, da je želja, da se na ponovni razpis prijavi čim širša skupina ali pa čim širša množica strokovnjakov. Kolikor jaz razumem pa kolikor so tudi nekateri mediji poročali, bo zelo težko najti takšnega strokovnjaka, ki ni dr. Žagar. To je treba podčrtati. In skrbi me predvsem ta vaša druga želja, ki ste jo izrazili, se pravi, da bi se Pedagoški inštitut vključil v te strokovne skupine za pripravo nadaljnjega razvoja izobraževalnega sistema. Ali je to mogoče tudi en del tega problema? Ne vem, zakaj dr. Žagar ni bil imenovan. To, da v bistvu je bil zelo kritičen v tem času glede vašega ne posebej premišljenega vodenja sistema v času epidemije s koronavirusom, ali je to tudi lahko ena od težav, v bistvu, v resnici pa so vam ti pravni izgovori, ki ste jih prej navedli, pravzaprav v potuho in na nek način v olajšanje za to, da v bistvu ne priznate, da si ali vi osebno ali pa vlada kot taka ne želi nekega kritičnega intelektualca, ki vodi Pedagoški inštitut, ampak iščete neko drugo ustreznejšo osebo, predvidevam, da tudi bolj poslušno.  Mogoče podredno še vprašanje:  Ali drži, da uslužbenci MIZŠ pošiljajo dopise in kličejo ljudi, če bi se bili pripravljeni prijaviti na razpis za direktorja Pedagoškega inštituta?
Hvala lepa.   Ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Simona Kustec
Hvala lepa.   Mogoče samo še ponovim. Pričakujem, da bo upravni odbor v svoji pravni pristojnosti, ki jo ima, čim hitreje pripravil nov razpis, javni razpis za delovno mesto direktorja Pedagoškega inštituta in da se bodo številni strokovnjaki in znanstveniki, ki jih imamo na polju pedagoške profesije v naši državi, javili na razpis in da bo izbran najboljši možni kandidat, ki bo znal konstruktivno in pa z vso svojo strokovno avtoriteto in pa tudi vodstvenimi sposobnostmi peljati Pedagoški inštitut za razvoj in pa viziji pedagoškega dela in pa odnosa do znanja prihodnosti v naprej. To je tisto, kar ta naša družba potrebuje. Vsekakor mislim in tudi ocenjujem, če je ocena takšna, kot jo razumem tudi iz vaše strani, da se bo tudi aktualni direktor Pedagoškega inštituta na ta novi razpis lahko tudi prijavil. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala še enkrat.   Ker nisem dobil odgovora na svoje vprašanje oziroma so bili ti odgovori le delni, bom predlagal Državnemu zboru, da opravi splošno razpravo o tem vprašanju iz več vidikov.   Prvi vidik je ta, da gre za, moram reči, kar oster poseg Vlade oziroma politike ali pa oblasti v neko avtonomno odločitev ene od akademskih institucij. Kot rečeno, glede na to, da obstaja popolno soglasje za imenovanje direktorja nekega raziskovalnega zavoda, je kratko malo nenavadno, da Vlada temu ne da soglasja, in seveda lahko razumemo, da je odločitev za to predvsem politične narave oziroma je podlaga za takšno odločitev nestrinjanje z določenimi kritikami, ki jih je nekdo prav iz mesta te institucije, se pravi institucije, ki se ukvarja z raziskovanjem pedagoške znanosti, pedagogike, usmeril v krovno ali pa pristojno ministrstvo, če želite, glede upravljanja šolskega sistema v času epidemije.  Zaradi tega mislim, da je upravičeno, da Državni zbor opravi razpravo na to temo, ker je to lahko nevaren precedens, da bi se tudi v bodoče takšna ali drugačna imenovanja opravila zgolj na podlagi neke všečnosti ali pa skladnosti z prepričanji katerekoli oblasti, ne pa na podlagi argumentov, znanstvenih dosežkov in predvsem strokovnih vprašanj.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.  Poslanec Marko Bandelli bo postavil vprašanje ministru za zdravje Tomažu Gantarju. Minister je odsoten.  Izvolite, imate besedo.
Hvala, predsedujoči.  Bom vseeno postavil vprašanje zaradi naših gledalcev. Najprej naj povem, da obžalujem, da je on odsoten danes tukaj. Škoda, glede na to, da je bila razglašena epidemija, bi moral biti po mojem mnenju tukaj in povedat kaj več.  Spoštovani minister Gantar, v zadnjem obdobju ves čas spremljamo polemike v zvezi s številom opravljenih testov na okužbo z novim koronavirusom, zlasti v luči slabe komunikacije, dvomov o zanesljivosti testov in napačnih podatkov o številu okuženih glede na posamezne občine.  Poleg omenjenega, me zanimajo še podatki o napakah pri sporočanju rezultatov testiranj; razkoraku med podatki o številu okuženih, ki jih beležimo na slovenskih portalih, in podatki, ki jih sporočamo v tujino; podatki o številu opravljenih testiranj, glede na posamezno občino.  Predvsem pa me zanima:  Kako je mogoče, da smo imeli meseca marca 50, 60 okuženih dnevno in je bil kaos in panika, danes jih imamo skoraj tisoč dnevno in vaši strokovnjaki, vladni strokovnjaki seveda, izjavljajo, da obvladujejo situacijo?  Marsikomu ni več nič jasno.  Prosim, če mi odgovore posredujete pisno. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanka Janja Sluga bo postavila vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovani minister, jaz sem pred časom že, v resnici na Vlado Republike Slovenije, naslovila eno pobudo, ki je dejansko vsebinsko enaka v tem vprašanju, ki vam ga bom zastavila. Gre namreč za izjemno pomembno vprašanje za filmski sektor v Sloveniji, in sicer je iz vladnih gradiv razvidno, da obstajata dva dokumenta različnih datumov in delno tudi različne vsebine, ki se jima reče Predlog za uvrstitev desetih projektov in Predlog za uvrstitev enaindvajsetih projektov v veljavni načrt razvojnih programov 2020−2023, katerih skupna vrednost je 30 milijonov, od tega je predlaganih projektov za sofinanciranje v višini okrog 3,1 milijona evrov. Glede na to, da Republika Slovenija domačim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačila na podlagi veljavnih pogodb, to se pravi, gre večinoma za projekte, za katere so pogodbe že podpisane, nekateri projekti so bili že celo posneti v letu 2019, je seveda nesporno, da je situacija postala tako pereča, da nekateri prizadeti in, upam si trditi, celo oškodovani komaj še dostojno živijo. Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je na obravnavi sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 na parlamentarnem Odboru za kulturo izpostavila, da za izplačila omenjenih veljavnih podpogodb potrebujete pravno podlago. Vi, gospod minister, pa ste v petek, 9. oktobra, na tretjem kanalu nacionalne televiziji v intervjuju dejali, da ste pač vi omenjeni gradivi posredovali na Generalni sekretariat Vlade.  Vsled vsega tega vas seveda sprašujem:  Zakaj ne pristopite k oblikovanju ustrezne pravne podlage, če seveda drži informacija, ki jo je na matičnem delovnem telesu podala gospa državna sekretarka, torej če pravne podlagi ni, zakaj ne pristopite k njenemu oblikovanju?  Zakaj ne poskrbite, kar je po mojem mnenju vaša naloga, dolžnost in odgovornost, da so gradiva z vašega resorja, ki jih posredujete naprej na Vlado, na Vladi tudi obravnavana in seveda po možnosti sprejeta, če gre za veljavne obveznosti?   In zakaj se ne samo na tem, tudi na drugih področjih iz vašega resorja izogibate realizaciji obveznosti ministrstva, torej v resnici države do kulturnih ustvarjalcev, kar vsi vemo in lahko spremljamo, da ima resne posledice za te ljudi in njihove družine, če pustim kulturno ustvarjalnost kot tako čisto ob strani?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.
Vasko Simoniti
Hvala lepa.  Torej to, kar je gospa poslanka ugotovila, da gre za dva dokumenta, eden, ki zaobjema 10 filmskih projektov, eden pa 21 filmskih projektov, bi na začetku povedal glede pravne podlage to, da je bilo seveda do letos običajno, da je Slovenski filmski center posredoval te načrte razvojnih programov v enem kosu in je v zvezi s tem in z vsemi procedurami, ki se vežejo na to, prišlo do ustrezne realizacije tega. Do lanskega leta je bil za vse filme in projekte en sam seveda projekt, medtem kot je z letošnjim letom 2020 moral Slovenski filmski center v skladu z navodili Ministrstva za finance seveda poslati načrt razvojnih programov tako, da je moral pravzaprav predstaviti vsak film posebej, torej uvrščati posamične filme. To je bil razlog ali pa je razlog, seveda po presoji Ministrstva za finance, da gre seveda za velike vrednosti posamičnega filma. In glede na to je prišlo seveda do določenih zaostankov oziroma zaustavljanj ali, kako bi rekel, določenih problemov. Zaradi teh vseh sprememb se je v vladno gradivo oblikovalo v več tranšah in Ministrstvo za kulturo je načrt razvojnih programov, ki je bil podpisan v začetku leta oziroma če smo natančni, je bil odpisan 3. marca 2020, medtem ko je bil vsa leta prej podpisan že v začetku januarja, sedaj se je podpisal 3. marca, jaz ne vem zakaj, pod prejšnjo vlado. Mi smo to dobili in smo 1. aprila vlogo za uvrstitev projektov podali na Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je to vlogo prejelo, mnenje Ministrstva za finance smo prejeli 5. maja in tukaj je šlo za to prvo tranšo 10 filmov. In potem smo prejeli drugo tranšo za 21 filmov za leto 2020−2023 in jo podali na Ministrstvo za finance 21. julija in mnenje prejeli v začetku avgusta. To gradivo smo potem posredovali konec avgusta na Generalni sekretariat Vlade, kjer se je zadeva pravzaprav zaustavila. Ponovno smo zaprosili potem za to v začetku oktobra in zdaj pravzaprav čakamo na rezultat. To je kratka pot, ki zadeva usodo tega filmskega področja.  Še enkrat bi rekel, da je bilo v tem časovnem loku vendarle nekaj novih sprememb. Prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ko so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na Vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov. Kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na Generalni sekretariat Vlade, da uvrsti na dnevni red.
Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala za ta kratek oris. Ampak meni se v resnici ne zdi problematično, če je bilo takšno navodilo Ministrstva za finance, da gre zadeva v več tranšah, to absolutno ni sporno. Jaz pa vas sprašujemo o, prvič, izjavi državne sekretarke, da ni ustvarjena pravna podlaga, torej, če to drži, ali to drži in zakaj potem ne pristopite k oblikovanju te pravne podlage.  Zanima me tudi:  Ali zdaj dejansko obstaja informacija o tem, da zadeva bo obravnavana?  Zakaj še ni bila in zakaj niste pri tem vi kot pristojni minister, ki ste za to seveda odgovorni, bolj aktivni, da dejansko poskrbite, da do obravnave na Vladi pride, da gradivo, ki ste ga posredovali, Vlada obravnava in da zavzame stališče oziroma mnenje?  Zdi se mi, da je to tisto, kar je vaša naloga in odgovornost kot ministra za kulturo. Vsi vemo, da so tukaj zadaj družine, so ljudje, je boj za preživetje.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Vasko Simoniti
Hvala lepa.   Lepo, da me spominjate na moje dolžnosti kot ministra. Jaz mislim, da sem svoje dolžnosti opravil, tako kot je potrebno in v skladu z mojimi pristojnostmi. Svojih dolžnosti se seveda ne izogibam. Da so ljudje, družine, jaz ne dvomim, to so marsikje. Jaz mislim, da je važna filmska produkcija, s socialnimi problemi je gotovo treba biti občutljiv, ne dvomim, tudi ne smemo teh stvari izrabljati v eno ali drugo smer, se mi zdi malo neumestno, teh usod je ogromno, ne dvomim, vendar svoje dolžnosti v zvezi s tem sem opravil skrbno in tudi natančno, tako da kaj več kot to ne morem dodati. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Poslanec Dušan Šiško bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.  Izvolite.
Spoštovani minister, vsi prisotni!  Ropi in vlomi so žal reden in pogost sestavni del dnevnih oziroma tedenskih poročil policije po vsej Sloveniji. Zavedam se, da se slovenska policija trudi po svojih močeh, vendar pa nekateri znaki kažejo, da bi bilo treba na posameznih območjih države več storiti za preprečevanje takšnih dejanj. Na mene so se obrnili prestrašeni občani iz dveh občin, in sicer iz Kostanjevice na Krki in Šentjerneja, ki se poleg vseh težav zaradi epidemije koronavirusa srečujejo še s pravo epidemijo kriminalnih dejanj. Zlasti v naseljih v okolici Šentjerneja se je v zadnjih dveh mesecih razbohotilo vlamljanje in ropanje stanovanjskih hiš, kakršnega v teh krajih ne pomnijo od 16. stoletja, ko so tam kradli in ropali Uskoki z Gorjancev. Največ ropov je pri starejših, ko jih vsaj za pol ure ni v hiši, takrat jim poberejo zlatnino in denar. Zanimivo je, da se to dogaja sredi naselij, najpogosteje, ko se zmrači in kasneje, a tudi ob belem dnevu, ko ljudi za kratek čas ni doma. Iz tega so občani sami zaključili, da gre za dobro organizirane kriminalne skupine, ki imajo pomoč na terenu ali pa predhodno opazujejo objekte in jih potem napadejo. Ko se občani obračajo na pomoč na policijo, jim ta sicer prijazno pojasni, da storilci skoraj ne puščajo sledi in da je policistov premalo, da bi jim to preprečili. In res, že čez nekaj dni sledi nov rop. Zaradi tega je ljudi čedalje bolj strah. Svoje prihranke dajejo za varnostne sisteme, ponoči prižigajo luči ter hodijo okoli svoje in sosedovih hiš na obhode. Sprašujejo se, ali jim res nihče ne more pomagati.  Spoštovani minister, zanima me:  Ali ste seznanjeni s porastom števila ropov na Dolenjskem?  Ali ste seznanjeni s težavami policije pri obvladovanju teh problemov in kaj boste storili, da temu ne bo tako?
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite.
Aleš Hojs
Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanec!   Morda za začetek malo statistike. V letu 2020 se v primerjavi z letom 2019 na celotnem področju države kaže malenkosten upad kaznivih dejanj. Če jih je bilo v obdobju 1 do 10 v lanskem letu 42 tisoč 700, jih je v letošnjem letu za približno tisoč manj. Seveda je ta številka velika in seveda to statistika nikakor ne more opravičiti vsega oziroma razložiti vsega, kar se dogaja. Pri čemer je bistvo, da od teh kaznivih dejanj kar 65 % le-teh odpade na tako imenovane tatvine, velike tatvine, rope in pa nekatera druga kazniva dejanja, ki seveda v največji meri predstavljajo premoženjska kazniva dejanja oziroma tista, o katerih ste tudi vi, spoštovani poslanec, govorili.   Mi smo v letošnjem letu tudi na podlagi vašega vprašanja naredili temeljito statistiko, vezano na ti dve območji. In moram povedati, da se je v Občini Šentjernej do 15. 10. letos v primerjavi z lanskim obdobjem razvidno, da je bilo nekaj manj tatvin. Govorimo o relativno majhnih številkah, torej v primerjavi z lani 19, lani jih je bilo 21. Bilo pa je kar nekaj več, govorimo o kar večjih številkah, večjih tatvin. Če jih je bilo v lanskem letu 22, je bilo v letošnjem letu kar 33 kaznivih dejanj. V celoti pa je bilo v tej občini približno na lanskoletnem nivoju. Podobno je tudi v Občini Kostanjevica na Krki, kjer je bil glede na letno obdobje porast kaznivih dejanj za približno 10 %, prav tako pa so bile v porasti tudi tatvine. Če je bilo teh tatvin v lanskem letu 7, jih je bilo v letošnjem letu že kar 11.  Potrebno je poudariti, da sta obe občini, torej tako Kostanjevica ob Krki in Šentjernej, v okviru cele regije med tistimi občinami, kjer je ta ugotovljenost kaznivih dejanj v predhodnih letih relativno majhna, kar pomeni, da so tam ljudje živeli relativno varno in je seveda vsaka taka zadeva, kot pravite, kot ste opisali, za prebivalce seveda velika nadloga oziroma je to še toliko bolj izrazito. Policija je v vseh teh postopkih − tudi sam sem zahteval temeljito poročilo o zadevah te tako imenovane kriminalne združbe, ki se očino mota po teh krajih − tem kriminalcem na sledi. Je pa res, da seveda tega ne opisujemo oziroma najavljamo zaradi samega postopka izsleditve le-teh. To, kar pravite, da policija ljudem govori, da jih je premalo, da nimajo dovolj moštva in podobno, je seveda po moji oceni lahko le priročen izgovor, nikakor pa ne dejstvo. Vse policijske postaje na tem območju so pravzaprav kadrovane ali pa zasedene s kadri povsem enako kot po ostali Sloveniji, se pravi, da ne gre za nikakršni kadrovski primanjkljaj, gre za kadrovski primanjkljaj v celotni policiji, ne pa zgolj v teh posameznih policijskih postajah. Tako da te kritike, če je že bila izrečena s strani policije, kot minister ne morem prevzemati in bom seveda ustrezno urgiral, da se taki izgovori v bodoče ne bodo pojavljali.  Moram pa seveda povedat, da je posebej območje Policijske uprave Novo Mesto precej obremenjeno s kriminaliteto, vezano na pripadnike, o tem se seveda ne govori prav veliko, nekaterih drugih etničnih skupnosti. Govorimo o naseljih drugih etničnih skupnosti, ki so na tem območju kar precej razširjene in seveda je jasno, da policija tudi z poostrenimi kontrolami znotraj teh skupnosti poskuša ali pa v veliki meri uspeva omejiti kriminalne združbe celotnega področja. Kar se same zaščite prebivalcev tiče, pa moram reči, da policija tudi s preventivnimi akcijami poskuša ljudi ozavestit do te mere, da tudi sami v čim večji meri poskrbijo za varnost svojega premoženja.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala minister. Delno se strinjam, vam kar povem, delno ne, lahko vam bom tudi na štiri oči povedal zakaj. Ampak razumem, da se v Sloveniji zgodi na desetine ropov in da mnogih ni mogoče preprečiti, še manj pa, da se jih povsem odpravi. A nekaj je zelo narobe, veste, zelo narobe, če se v poldrugem mesecu dni zgodi sedem ropov, po pripovedovanju domačinov pa je teh še več, ampak si jih niti ne upajo prijaviti. Oškodovanci so namreč dobili s strani policije take odgovore, pa boste mogoče začudeni: »Bili ste pač na vrsti, vaša zlatnina je pretopljena, nič ne moremo, ker nas ni dovolj.« Očitno se napadi najbolj pogosto zgodijo, ko se policisti s svojimi vozili odpravijo na Gorjance lovit migrante. Razmislite, kaj sem vam zdaj povedal.  Zato bi ob tej priložnosti pozval vse skupaj v tem zboru, še posebno pa tiste pametnjakoviče, ki ne dopustijo, da bi naši policiji pri čuvanju meje pomagala Slovenska vojska. Medtem ko se gospe in gospodje sprehajate po Ljubljani, naši državljani na Dolenjskem in v Posavju trpijo teror organiziranih kriminalnih skupin in živijo v stalnem strahu.  Minister, zavedam se, da je zaradi situacije s koronavirusom, policija še bolj obremenjena, a pričakujem, da boste resnično ukrepali. Upam, da ljudem ne bo treba organizirat vaških straž, kot so to delali dolenjski kmetje v 16. in 17. stoletju. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Aleš Hojs
Spoštovani poslanec, seveda moram vam v tem delu, ki ste ga nekako povedali v drugem delu, popolnoma pritrdit. Kot veste, se tudi sam že dlje časa zavzemam za to, da bi policiji lahko vsaj na teh obmejnih pasovih pomagala za nadzor državne meje vojska. Seveda moram povedati tudi, da so, če so te izjave, ki jih navajate, kaj policija govori, resnične, pravzaprav nesprejemljive. Tukaj moram povedati, da bom seveda zadeve preveril. To, da policija nekomu reče, prišli ste na vrsto ali pa vaša zlatnina je pretopljena ali kaj podobnega, je za policijo nesprejemljivo. Policija ni tam zato, da bo ljudi podučevala o tem, kako so na vrsti, ampak predvsem zato, da ukrepa.  Moram pa reči, da sem sam dobil pravzaprav obratne informacije, ne s tega konca, ampak iz Krškega, pa deloma tudi iz Brežic, kjer so me župani obvestil o tem, da so nekateri direktorji, posebej direktorji ali pa poslovodje trgovskih centrov nekako izdali neke usmeritve, da se naj ne prijavlja več tatvine, ki so, mislim da, do 30 ali nekaj takega evrov. To je pa po moje popolnoma nesprejemljivo tudi zaradi tega, ker to pač pomeni, da tisti, ki to počnejo, običajno so to, tako kot vemo, neke druge etnične skupine, še dodatno dobijo krila. To je po mojem nesprejemljivo in sem tudi sam že apeliral na vse župane, da pristojnim poslovodjem, pristojnim direktorjem dajo usmeritve, da je prav, da četudi gre za 10 ali pa za 30 evrov, se prijave opravljajo, kajti Policija mora vse, torej tudi te manjše tatvine v bistvu ustrezno procesirati.   Morda še to. Kot veste, je z naborom ukrepov, ki jih je sprejela Vlada tudi zato, da smo del teh policistov na južni meji uspeli razbremeniti, Vlada zagotovila kar precejšnja sredstva tudi obmejnim občinam, v tem primeru seveda tudi tistim občinam, ki mejijo na državno mejo, tudi zato, da lahko župani z lastnimi investicijami v bistvu izboljšajo infrastrukturo, tudi v smislu javne razsvetljave ali pa ureditve kakšnih poti, tako da je bodisi nadzor potencialnih prehodov migrantov bodisi zagotavljanje javnega reda in miru v posamezni občini boljše.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanka Tina Heferle bo postavila vprašanje ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku.  Izvolite.
Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Lep pozdrav gospoda ministra!  Moje vprašanje se dotika teme, za katero verjamem, da jo danes že širša slovenska javnost pozna. Nenazadnje smo v času naše vlade namenili zelo veliko pozornosti zelo pomembni temi, to je sprememba volilne zakonodaje. Vemo, da je Ustavno sodišče v letu 2018 odločilo, da je volilna zakonodaja v neskladju z ustavo, in Državnemu zboru naložilo dveletni rok za odpravo te neustavnosti. Dejstvo je tudi, da se nam ta rok izteka, zelo hitro se nam izteka, namreč časa je samo še do konca decembra.  Zato me, spoštovani gospod minister, zanima:  V kakšni fazi je ta priprava spremembe zakonodaje?  Ali sploh kaj delate na tej spremembi, kaj delate na tej spremembi, kje je postopek?  Kakšen je vaš pogled na spremembo vsebinske narave?  Jaz sprašujem zdaj, a govorimo o spremembi volilnih okrajev, govorimo o spremembi, kot smo si mi prizadevali, za preferenčni glas in tako naprej. Verjamem, da v tem času, v katerem smo, koronakriza nas sicer res omejuje pri svojem delu, vsi smo z njo obremenjeni, pa vendar glede na to, da ta vlada dela ves ta čas tudi druge stvari, od tega, da imamo na dnevnem redu skorajda kadrovske spremembe, do tega, da se pripravlja tudi zakonodaja, ki neposredno grobo reže v neke temeljne demokratične norme, ki jih imamo, verjamem in upam, da se pripravlja tudi sprememba volilne zakonodaje.  Zato še enkrat moje vprašanje:  V kateri fazi ste na ministrstvu?  Z ozirom na to, da ste imeli zelo uspešnega predhodnika, vsaj po moji oceni, bivši minister Medved je lepo pripravil teren, me zanima:  Ali ste morda to tudi izkoristili?  Skratka, prosim za vaš odgovor. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.
Boštjan Koritnik
Hvala.  Vsekakor naj najprej poudarim, da se zavedam, da je moj predhodnik kolega Medved veliko naporov vložil v reševanje te težave, torej odprave neustavnosti. Dejstvo, da to ni bilo uspešno, pa kaže tudi na bi rekel veliko zahtevnost področja. Kot veste, smo mi na Ministrstvu za javno upravo takoj, ko se je v parlamentu žal zavrnila rešitev glede odprave volilnih okrajev po uvedbi prednostnega glasu, torej zadostne politične podpore takrat ta predlog ni dobil, se je takoj pristopilo k pripravi nadaljnjih strokovnih gradiv, tokrat z namenom preoblikovanja volilnih okrajev in s tem uresničitve odločbe Ustavnega sodišča. Usklajevanja na strokovni in na politični ravni potekajo že kar nekaj časa, zaradi, kot ste sami nakazali, velikega števila različnih političnih interesov pa terjajo ogromno napora in pa nekoliko daljši čas od predvidenega.  Proti koncu prejšnjega leta in v juniju letošnjega leta so bile poslanske skupine povabljene na predstavitev posebne aplikacije. Ta je bila na ministrstvu pripravljena z namenom zagotoviti zadostno preglednost vpogleda v obstoječe stanje volilnih okrajev in pa možnost njihovega preoblikovanja. Te predstavitve so bile v bistvu delavnice, kjer smo predstavnikom poslanskih skupin, vsem, ki so bile zainteresirane, omogočili tudi, da pridobijo to spretnost uporabe aplikacije in da same nekako prilagajajo oziroma iščejo optimalno razporeditev volilnih okrajev. Ministrstvo ves čas nudi tudi tehnično podporo, da lahko poslanske skupine uskladijo svoja videnja meja volilnih okrajev, jih same vnesejo v posebno aplikacijo. V tej aplikaciji so že trije strokovni predlogi, torej trije različni, glede na možna odstopanja pri velikosti volilnih okrajev.  Vsekakor želimo na ministrstvu s tem predlogom zadostiti odločbi Ustavnega sodišča. Rok je, kot ste rekli, zelo blizu, to je 21. december letos. Želimo pa poleg velikosti oziroma kriterija števila prebivalcev znotraj volilnega okraja, ne znotraj Slovenije, upoštevati geografske in kulturne raznolikosti in pa v čim večji meri tudi načelo ohranitve celovitosti ozemlja občine znotraj istega okraja, kar sicer pri mestnih občinah večinoma ni možno.  Sprejet je bil tudi dogovor, kot veste, da se spremembo volilne zakonodaje vloži kot poslanski zakon, ministrstvo pa nudi in bo poslancem še naprej nudilo tehnično podporo pri določitvi meja. Jaz se zavedam, da bo potrebnega veliko napora, da se poslanske skupine uskladijo. In tukaj poudarjam, ne uskladijo samo med seboj, ampak tudi navznoter, potem pa še med seboj. Sem pa prepričan, da jim bo to s tehnično pomočjo ministrstva, kot rečeno smo na voljo za pripravo predlogov in tudi sami že delamo različne predloge, sem prepričan, da bo to poslanskim skupinam uspelo. Časa ni veliko, ga je pa še dovolj. Gre pa za tedne, to se pa strinjam. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala lepa.  Gospod minister, se strinjam, ja, časa ni dovolj. In že res, da ste k sodelovanju povabili poslanske skupine, to vam priznam, je pa res, da bi od ministrstva, ki je nosilec volilne zakonodaje, pričakovala majčkeno več aktivnosti. Če se spomnite, če ste sledili takrat, ko smo mi vodili to ministrstvo, je gospod Medved praktično na mesečni ravni skliceval sestanke, delovne skupine in tako naprej in s tem vključeval prav vse stranke v parlamentu, da sodelujejo pri pripravi sprememb zakonodaje in hkrati, da so seznanjene s tem, kar pripravlja ministrstvo. Mi se zagotovo strinjamo v tem, da volilna zakonodaja je zelo pomembna in nekako presega to strankarsko politiko, je neke vrste državotvorna zakonodaja. Zato bi bilo po našem mnenju, ja, naj bo to poslanski zakon, ampak ministrstvo mora biti več kot samo aparat za nudenje pomoči poslancem. Poslanci, upam da se tukaj strinjava, ne bomo risali okrajev. Če ste to možnost sprejeli kot edino rešitev, se verjetno strinjava, da bo zelo težko 90 poslancev uskladiti pri risanju okrajev. Tako da bi tukaj pričakovala, da potegnete neko vodilno vlogo.   In pa še tretja stvar, da mi ne zmanjka časa. Nekako sem dobila informacijo, da se ta zakon vendarle že pripravlja tudi v neki končni obliki predpisa.  Zanima me:  Kdaj ga bomo poslanci lahko videli, tudi opozicijski poslanci?  Jaz upam, resnično upam, da glede na postopke, po katerih ta vlada sprejema zakone, to ne bo v protikorona paketu šest po nujnem postopku.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
Boštjan Koritnik
Hvala.   Cenim duhovitost in vam bom v tem duhu odgovoril, da to nikakor.   Zdaj pa konkretno. Več aktivnosti − tako kot sem povedal, jaz se zavedam vseh aktivnosti, ki jih je moj predhodnik naredil v tej smeri. Dva strokovna predloga sta bila pripravljana že prej, ampak ste videli, kakšno usodo sta imela. Jaz sem se nekako držal tega, da najprej zadevo uskladimo strokovno, organiziran je bil posvet v prostorih Državnega sveta, kje smo prišli do nekaterih zelo, bi rekel, temeljnih ugotovitev, ki so bile prej zanemarjene. Denimo to, da je potrebno primerjati odstopanja znotraj posamezne volilne enote in ne med največjim in najmanjšim volilnim okrajem na ravni celotne Slovenije, da imamo enakovredna merila geografske in kulturne, zgodovinske zaokroženosti, da ni pomembno samo število volivcev oziroma še več, pomembno je število prebivalcev, saj je to dikcija iz zakona. Tako da smo kar nekaj stvari v tem kratkem, kot ste sami, za to se zahvaljujem, omenili, v tem kratkem s korono zaznamovanem času vseeno uspeli narediti, kar se je prej pozabljalo. Dejstvo pa je, da na koncu bo potreben politični konsenz. To, kar pravite, da imate neuradno informacijo, da je zakonsko besedilo pripravljeno, to sploh ni za skrivati, ker je zakonsko besedilo pripravljeno že več mesecev, ampak ključna stvar tega zakona, tisto je tehnika, ključna stvar je pa to, kako bodo volilni okraji zrisani. To je pa tisto, kjer se bodo trla ali pa se trejo kopja poslancev z njihovimi interesi. Jaz verjamem, da bomo na koncu vseeno vsi izhajali iz tega, da je to državotvorna tema, tudi stranka SMC, veste, da je bila v osnovi in še vedno zagovarja uvedbo relativnega prednostnega glasu, pa ravno v duhu državotvornosti smo se odločili, da bomo pristopili k reševanju na način, ki ima neko večjo verjetnost uspeha v parlamentu, ker boste to sprejemali poslanci.  Zakonsko besedilo kot tako je pripravljeno. Tisto kar je, torej risanje meja, okrajev, pa mi vodimo vzporedno. Mi pripravljamo več predlogov. Vse kar nam posamezne poslanske skupin predlagajo kot rešitve, mi tudi izrišemo, kar terja enormen napor in strokovno znanje zaposlenih na Ministrstvu za javno upravo. Se pa strinjam, na koncu bo potrebno sprejeti v parlamentu en predlog. Smo pa ocenili, da ima večjo verjetnost za uspeh, če delamo vzporedno in predvidimo tudi možnost, da kakšno od teh ne bo uspešno. Hvala.
Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.
Hvala lepa.   Ta tema, sprememba volilne zakonodaje, je resnično zelo pomembna, ker nam nekako diha za ovratnik. Upam, da se vsi zavedamo, kakšne bodo posledice, če ustavna odločba ne bo pravočasno implementirana in se v tem času zgodijo predčasne volitve. V tej situaciji verjetno nihče od nas ne želi biti.  Se pa strinjam, gospod minister, kar ste zdaj nazadnje rekli, da se morajo okraji izrisati na novo, na podlagi vseh strokovnih parametrov. Ustavno sodišče je poudarilo število prebivalcev, geografsko zaokroženost in največjo mogočo integriteto občin, zato pa me ravno to čudi, da vi kot ministrstvo, na eni strani ste političen organ, ampak vendarle imate nek aparat v ozadju, ki je strokoven, da ne prevzamete te vodilne vloge bolj udarno, da prepuščate zdaj to risanje okrajev poslancem, ker vemo, da bi lahko bilo 90 različnih variant. Nenazadnje, na koncu se bo treba odločiti. Jaz verjamem tako, kot je ministrstvo pod prejšnjo vlado na koncu pripravilo predlog zakona, seveda vložili so ga poslanci, ampak vendarle je ministrstvo tisto, ki pa z vsem tem aparatom, kot sem že rekla, pripravi različico in izriše okraje, tako da bi tukaj vseeno bil moj apel ali pa želja, da vendarle stopite v ospredje in nekako naredite končni predlog in ga čim prej posredujete v to hišo, ker časa nam zmanjkuje. Če se boste spet poslužili nujnega postopka ali pa hitrega, bomo spet zmanjšali možnost razprave, zmanjšali bomo možnost vključevanja opozicije. Tako da ne vidim tukaj nobene dodane vrednost, če se čaka. Redna seja je še novembrska, decembrska je pa že prepozna. Tukaj morda velja pohiteti.  Glede na to, da ne verjamem, iskreno ne verjamem, da bo šla sprememba volilne zakonodaje po rednem postopku, je moj postopkovni predlog, da se vendarle opravi še splošna razprava na to temo in morda se tu zagotovi ta širši dialog v primeru, da imamo nujni postopek ali pa skrajšani postopek. Moj postopkovni predlog je v skladu s poslovnikom, da se opravi splošna razprava na to temo. Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 21. oktobra, v okviru glasovanj.   Poslanec Aleksander Reberšek bo postavil vprašanje ministrstvu za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani gospod minister, verjetno ste seznanjeni z mnogimi težavami pri projektu tretje razvojne osi, kot so morda nerešljivi gradbeno-tehnični problemi zaradi nestabilnega terena na rudniškem območju na odseku Velenje jug−Gaberke; težave pri pridobivanju gradbene dokumentacije zaradi mnogih vloženih tožb kot posledica napak in nedoslednosti v predhodnem načrtovanju in umeščanju; nezanesljivo financiranje te izredno visoke investicije ob upoštevanju omejitev zadolževanja in nezadostnih virov Darsa; nasprotovanje trasi F22 s priključkom v Šentrupertu s strani lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ. Navedeno pomeni, da je načrtovani začetek in čas gradnje povsem negotov.  Dovolite, da vas in Državni zbor seznanim z nekaj dejstvi, ki bi vse nas morala prepričati v to, da je projekt na tej točki ne samo možno, ampak nujno potrebno spremeniti. Dokazi o prometni neprimernosti trase s priključkom Šentrupertu so navedeni v mnogih strokovnih podlagah. Trasa je bila izbrana na podlagi političnih pritiskov in ne argumentov. Praktično vsi argumenti pričajo v prid priključku s priključkom v Arji vasi. Analiza prometnih teženj in obseg prometa kaže, da večina prometa iz Velenja gravitira proti vzhodu, se pravi proti Celju. Bodoča avtocesta s priključkom Šentrupert po obstoječih študijah ne razbremeni ceste Arja vas−Velenje, saj bi se promet po njej zmanjšal le za 6 %. Vse navedbe so iz strokovnih podlag, ki jih je naročil Dars in so bile vladi Mira Cerarja ter ministrom takratne vlade dobro znani. Nasprotno sklepam: strokovnim podlagam in zdravi pameti navkljub je takratna vlada v letu 2018 sprejela uredbo o DPN za traso F22 s priključkom Šentrupert iz populističnih in predvolilnih vzgibov.  Spoštovani minister:  Ali se vam zdi normalno, da trasa s priključkom Šentrupert na 13 kilometrih vsebuje 28 infrastrukturnih objektov, 6 tunelov in 11 dvojnih viaduktov?   Zakaj dovoljujemo, da bo kilometer te hitre ceste stal 57 milijonov na kilometer ob dejstvu, da smo povprečni kilometer avtoceste, ne hitre ceste, zgradili za 9 milijonov na kilometer?  Gospod minister, vi imate toliko izkušenj in ste kredibilen človek, pomagajte meni in pa prebivalcem Spodnje Savinjske doline, da umestimo traso s priključkom v Arji vasi ali v Podlogu. Imam tudi dokument s strani Kabineta predsednika Vlade, datiran z dne 26. 6. 2020, kjer piše, da si je Vlada za cilj postavila tudi realizacijo pomembnega dela tretje razvojne osi, ki bi vključeval povezavo s priključkom v Arji vasi.  Spoštovani minister, lepo vas prosim, zaupajte mi:  Kaj je razlog, da ne začnete umeščati trase tretje razvojne osi s priključkom v Arji vasi, če pa oba veva, da je to trasa, ki je hitrejša, občutno cenejša, okoljsko sprejemljivejša, predvsem pa za Korošce hitrejše izgrajena?  Izvolite.
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite, imate besedo za odgovor.
Andreja Bizjak
Hvala lepa. Spoštovani poslanec!  Ugotavljam, da je to poslansko vprašanje naslovljeno na napačnega ministra. Namreč odsek ena, mimogrede tretja razvoja os je razdeljena na štiri odseke in na dveh odsekih sta državna prostorska načrta že sprejeta. Med njimi je tudi odsek ena, to je Šentrupert−Velenje. To je sprejel državni prostorski načrt v letu 2017. S sprejetjem te uredbe o državnem prostorskem načrtu se je sodelovanje med Ministrstvom za okolje in prostor v vlogi pripravljavca DPN končalo in je ta z uredbo sprejeta trasa sestavni del slovenskega pravnega reda, ker gre za uredbo. Ministrstvo za okolje in prostor vodi infrastrukturne projekte na predlog pobudnikov, to je v tem primeru Ministrstvo za infrastrukturo. Če bi Ministrstvo za infrastrukturo ocenilo, da je potrebno spremeniti ali kakorkoli drugače poseči v ta veljavni državni prostorski načrt, mora to pobudo, tako kot predvideva zakon, nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor. Te pobude še nismo sprejeli. Nasprotno, na Vladi je bilo večkrat obravnavano in utemeljeno, zakaj to v tej fazi ni smotrno.  Tako da vas jaz prosim, da vprašanja naslovite na Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pravzaprav vsebinsko pristojen pri izvajanju državnih prostorskih načrtov za infrastrukturne objekte, Ministrstvo za okolje in prostor pa pelje v skladu z zakonom postopek.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za dopolnitev vprašanja.
Hvala lepa.  Jaz se strinjam, da se Ministrstvo za infrastrukturo ukvarja s samo izgradnjo, katero bo zgradil seveda naš minister. Vprašanje pa je bilo, če jo boste vi šli umeščati. Za to traso ste odgovorni vi, minister Vizjak. Jaz vas samo kot poslanec Spodnje Savinjske doline lepo prosim, če lahko začnemo z umeščanjem trase v Arji vasi ali morebiti tudi v Podlogu. Obe trasi sta bistveno cenejše, hitreje bosta zgrajeni, predvsem pa bodo Korošci prej prišli do hitre ceste. Poskušam razmišljat tudi z zdravo kmečko pametjo, ki mi pravi, da je nepotrebno skozi okno metati 57 milijonov za en kilometer hitre ceste, če lahko to hitro cesto zgradimo za manj kot 9 milijonov na kilometrov. V Spodnji Savinjski dolini je šest županov, v Zgornji Savinjski dolini je sedem županov, to se pravi trinajst županov Savinjske doline ima pet do deset glasbenih oziroma infrastrukturnih želja, denarja za to pa ni zaradi tega, ker gradimo drago. Zato vas spoštovani minister, resnično prosim, če lahko pričnete z umeščanjem trase s priključkom v Arji vasi. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Andreja Bizjak
Spoštovani poslanec, ne moremo pričeti na Ministrstvu za okolje spremembe umeščanja v prostor, če ne dobimo pobude resornega ministra, kar je minister za infrastrukturo. Ne moremo v skladu s slovenskim pravnim redom. Zato, če obstajajo ti vsebinski razlogi, ki jih navajate, prepričajte ministra za infrastrukturo, da bo te pobude sprejel ob nenazadnje že zdavnaj začetem postopku oziroma tudi končanem postopku uredbe, kajti Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopke o umeščanju v prostor na pobudo pristojnih ministrstev. V tem primeru je to Ministrstvo za infrastrukturo.   Tudi sicer dokumentacijo, pomembno za odločitve, kot je študija variant, kot je nenazadnje državni prostorski načrt skupaj z okoljskim poročilom, pripravljajo pristojne inštitucije, ne Ministrstvo za okolje in prostor. To pripravlja v konkretnem primeru Dars, ki je tudi pod ingerenco oziroma vsebinsko ingerenco Ministrstva za infrastrukturo. Tako da vas res prosim, vprašanja naslavljajte na pristojne ministre. Hvala.
Hvala lepa.   Nadaljujemo. Gospod Samo Bevk bo postavil vprašanje ministru za finance mag. Andreju Širclju.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!  Filmski ustvarjalci že dalj časa opozarjajo na mačehovski odnos države do slovenskega filma, in to kljub temu, da so v mednarodnem prostoru prepoznani in večkrat nagrajeni. Priča smo proceduralnemu zastoju financiranja slovenske filmske produkcije. Resorna ministrstva, Vlada in njene službe oziroma odbori izvršujejo odmiranje sektorja, in to zavestno, saj so bili na alarmantno stanje v preteklih mesecih opozorjeni po uradnih poteh in v javnih nastopih predstavnikov filmskega sektorja. Prispevek k takšnemu odnosu pa je zagotovo tudi to, da se filmski projekti obravnavajo kot investicije, ki jih je treba uvrstiti v načrt razvojnih programov in predhodno pripraviti tako imenovani DIIP, oziroma dokument identifikacije investicijskega projekta.  V zvezi s tem vas, minister mag. Šircelj, sprašujem:  Iz kakšnih razlogov so se filmski projekti uvrstili v NRP, načrte razvojnih programov?  Ali ne gre le za dodaten birokratski ukrep, ki bi ga lahko brez škode za državni proračun odpravili v prid slovenskih filmskih ustvarjalcev?  Kateri ukrepi bodo na navedenem področju izvedeni, da se pospešijo, debirokratizirajo postopki, ki jim je podvržena slovenska filmska produkcija?  Ministru mag. Širclju se že vnaprej zahvaljujem za njegove odgovore. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani poslanec Samo Bevk, za vaše vprašanje.  Tukaj moramo seveda povedati, da lahko na to vprašanje odgovorim na različne načine.   Prvi je vsekakor pravni način, po tem pravnem načinu govorimo o Zakonu o javnih financah, ta določa, da se v načrtu razvojnih programov za obdobje štirih let izkazujejo tudi izdatki proračuna, vključno z ostalimi viri za celovito izvedbo, tako investicij in tudi državnih pomoči. Se pravi, pravna podlaga je Zakon o javnih financah. Iz tega zornega kota ne bi smelo biti nobenih težav.  Drugo, lahko odgovorim tudi z zornega kota transparentnosti. Poslanci pogosto zahtevate, da je državni proračun čim bolj transparenten, in seveda s takšnim načinom, da se tudi filmski projekti uvrščajo v načrte razvojnih programov, izboljšujemo transparentnost javnih financ, vemo, kako se ta denar porablja, vemo, za katere projekte se porablja. S tega zornega kota je ta odgovor utemeljen.  Tretji odgovor ali pa pododgovor iz zornega kota državnih pomoči. Po evropski zakonodaji se uvrščajo tovrstni projekti pod tako imenovano državno pomoč, to je državna pomoč. Govorimo seveda o dovoljeni državni pomoči. Ustvarjanje produkcije filmov je gospodarska dejavnost tudi v skladu z evropsko klasifikacijo. In ker je to gospodarska dejavnost, je ta dejavnost podvržena pravilom državne pomoči. Na področju kulture veljajo tovrstne rešitve za vso Evropo in to sofinanciranje tudi v Evropi ne sme presegati 80 % celotnega proračuna te produkcije. Tako da v povezavi s tem govorimo o državni pomoči. Tudi s tega zornega kota je projekt seveda izdelan v skladu z evropsko zakonodajo. In nenazadnje, tudi pri državnih pomočeh imamo več vrst državnih pomoči. Ena izmed teh je tudi tako imenovana de minimis, do 200 tisoč evrov, in tudi ta državna pomoč se uporablja v filmski produkciji predvsem takrat, ko je treba narediti neko javno objavo in seveda tudi predstavitev določenega filma.  S tega zornega kota je tovrstno uvrščanje filmov v načrte razvojnih programov upravičeno. In verjemite mi, da ne glede na to, ali bi se lahko uvrščali kako drugače, čeprav sem zdaj odgovoril, zakaj se tako, in tukaj imamo pravno-vsebinsko vso evropsko podlago, verjetno denarja za to ne bi bilo nič več. In nenazadnje, celotna zadeva poteka v okviru proračuna in seveda tudi v okviru proračuna Ministrstva za kulturo.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Hvala lepa tudi ministru za odgovore na zastavljena vprašanja.   Res je, že prejšnja vlada je uvedla to, da se morajo filmski projekti uvrščati v NRP. Mislim, da je ta zadeva stara kakšno dobro leto dni, prej to ni bilo potrebno. Ker se pač seveda vaša vlada zavzema za debirokratizacijo postopkov, bi predlagal, da ponovno razmislite, ali je to potrebno ali ne. Treba je tudi vedeti, da je bilo od novembra 2019 do danes, torej več kot 11 mesecev brez sredstev za preživetje večine tistih, ki so sodelovali in zvečina že opravili delo na 31 filmskih projektih. Se pravi, da je bilo ustavljeno izplačilo. Od marca do avgusta letos je Ministrstvo za kulturo Vladi predlagalo v potrditev tri zahtevke za financiranje v skupni višini 3,2 milijona evrov. Eden je bil realiziran, dva pa še vedno čakata na Odboru za državno ureditev in javne zadeve, da jih pošlje na Vlado in še nista bila obravnavana.  Zanima me torej:  Ali tudi Ministrstvo za finance na vladnem odboru blokira uvrstitev gradiv za filmske projekte na sejo Vlade in zakaj?  Kdaj namerava vladni odbor prižgati zeleno luč za omenjene projekte?  Ali lahko pri tej zadevi kot minister za finance pospešite oziroma debirokratizirate postopek?  Hvala lepa še za odgovor na to vprašanje.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Meni natančni podatki o teh blokadah ali neblokadah in tako naprej … marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej, vendar je tukaj za to odgovorno resorno ministrstvo.   Lahko pa z zornega kota javnih financ povem, da je bilo za spodbujanje filmske produkcije, jaz imam tukaj letne podatke, ne vem točno, kateri filmi sedaj gredo in tako naprej, v letu 2019 izplačano 4 milijone 964 tisoč 996,25 evra, v letu 2018 3 milijone 954 tisoč 991 evra in v letu 2017 4 milijone 41 tisoč in 14 evrov. Toliko je bilo izplačano za spodbujanje filmske produkcije. Potem je bilo izplačano še za sofinanciranje projektov za avdiovizualne medije in razvoj tehnične infrastrukture med 2,5 milijona do 2 milijona 999 tisoč, če govorim o tem obdobju 2017−2019, za založniško dejavnost blizu 4 milijone vsako leto. Skupaj za kulturo na teh področjih v letu 2017 10 milijonov 336 tisoč, v letu 2018 10 milijonov 988 tisoč in v letu 2019 12 milijonov 760 tisoč 234. Tukaj govorim o letnih podatkih, za letošnje leto še nimam letnih podatkov, ker leto še teče. Z drugimi besedami, treba je povedati, da pač država oziroma Vlada skozi proračun, tudi preko Državnega zbora, namenja sredstva za kulturo in za spodbujanje kulture in za filmsko dejavnost. Po drugi strani seveda financira tudi določene producente, tako da koristijo svoje storitve, na primer preko Viba filma, o tem se potem poroča Ministrstvu za kulturo in Ministrstvo za finance tudi to financira. In nenazadnje gre za neposredno financiranje, kot sem že omenil in še financiranje preko de minimisa. Lahko postrežem s samimi podatki, ali je to veliko ali ne, je seveda stvar vsakega, ki bo o tem sodil. Drugo pa je, seveda, kaj se financira. S tem se ukvarja Ministrstvo za kulturo in ne Ministrstvo za finance. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Poslanka Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.  Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!  Mislim, da nam je vsem jasno, da se v zadnjem času nasilje nad ženskami kakor tudi nad vsemi šibkejšimi še stopnjuje. Temeljni element kazenskega prava je silobran, s katerim se lahko žrtev brani oziroma brani svojo ustavno pravico do telesne in duševne nedotakljivosti. Na spletni strani Policije je v priporočilih, kako ravnati ob napadih, zapisano, naj v primeru fizičnega ali spolnega napada uporabimo vsa priročna sredstva, da odvrnemo napadalca. V rubriki Varnost deklet in žena Policija na spletni strani nudi sledeče nasvete: »O odločitvi za odvrnitev napada nase temeljito premislite. Za samoobrambo lahko pri sebi nosite električni paralizator ali plinski razpršilec, mlajše pa se lahko vpišete tudi v tečaj samoobrambe. Vedno imate pravico reči »NE« za vsak neželen seksualni stik. Če rečete »ne«, to storite odločno, ne dajajte dvoumnih odgovorov. Če je moški nasilen, se odločno fizično uprite. Aktivno upiranje z uporabo priročnih predmetov (škarjice, pilica za nohte …) ter tudi drugih predmetov za samoobrambo (plinski razpršilec) je v večini primerov zelo učinkovito za odvrnitev napada. Priporočljivo je, da tudi glasno kričite. Če doživite spolno nasilje, takoj pokličite policijo.« No, ti policijski nasveti za varnost deklet in žena delujejo zelo neživljenjsko in so polni nekih spolnih predsodkov. Le kako in kdo bi v tistem trenutku, ko je napaden, imel čas temeljito premišljati? Verjetno ravnaš instinktivno. Ali pa takrat razmišljati, joj, zakaj nisem šla na tečaj samoobrambe. Priporočilo o odločnem fizičnem uporu in glasnem kričanju je ravno tako sporno in kaže na nepoznavanje materije, kajti znano je, da se pri žrtvi spolnega napada nemalokdaj pojavi tako imenovana peritravmatična reakcija, ko žrtev zamrzne, ostane paralizirana in ne more niti spregovoriti, kaj šele kričati. Skratka način, kako policija v uradnem komunikeju uokvirja spolno nasilje oziroma razmerje med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja, je nesprejemljivo.  Zato vas sprašujem v zvezi s tem:  Ali so policijski delavci deležni kakšnih izobraževanj in usposabljanj za delo na tem področju, za dvig senzibilnosti in prepoznavanja specifik problematike spolnega nasilja?  Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, izvolite.
Aleš Hojs
Spoštovani podpredsednik, spoštovana poslanka.  Hvala lepa za to res primerno vprašanje. Moram reči, da je iz vašega vprašanja pravzaprav nekako že sledil odgovor v tem smislu, da se vam zdijo ta priporočila, ki so trenutno objavljena na spletnih straneh policije, neprimerna ali pa neživljenjska. Jaz moram reči, da se ta vprašanja pripravljajo v krogu strokovnjakov, tako policijskih, ki so seveda strokovnjaki za policijska pooblastila oziroma za realne okoliščine, ki jih policisti vendarle v veliki meri dobro poznajo, kot seveda tudi skupaj s psihologi in vsemi ostalimi strokovnjaki, ki so ali pa so bili soočeni s predmetno problematiko. Jaz seveda lahko soglašam z vami, da v tistem trenutku, ko je ženska napadena, gotovo ne gre brati teh priporočil, kajti to je dejansko nonsens. Je pa dejstvo, da so ta priporočila napisana oziroma nekako si tudi v policiji predstavljajo, da jih ljudje beremo takrat, ko še nismo neposredno ogroženi. Tudi ko se pripravljamo za daljši dopust, si nekako preberemo, kako zavarovati naš objekt. Poznamo tiste akcije ali pa ozaveščanje s strani policije, tudi medijske, ki nekako delujejo preventivno.  Jaz se zavedam, da so to ene najbolj groznih ali pa najbolj podlih kaznivih dejanj, ki so v naši družbi mogoče, morda ekvivalent temu še to, kar se dogaja z nasiljem nad otroki ali pa z nasiljem preko spleta nad otroki ali pa ženskami, zato bomo vse te vaše, sicer v kratkem času nanizane, predloge vzeli resno, jih pregledali in po potrebi tudi dopolnili ta navodila oziroma ta, kot pravite, neživljenjska priporočila.  Jaz moram reči, da je policija vendarle posebej v tem času, torej v času koronakrize, ko je bilo dejansko za pričakovati, da bo vsled večje bližine ali pa časa, ko so bili ljudje več skupaj, bodisi partnerji bodisi otroci, to posledično pomenilo tudi morda večjo napetost med njimi samimi kot tudi večjo prisotnost enih in drugih na internetnih straneh. To je seveda pomenilo tako večjo obremenjenost otrok z internetnimi strani, kar pomeni večje tveganje ali pa večjo izpostavljenost tveganju, ki jih otroci ali pa mladostniki imajo pri brskanju po spletnih straneh, kot seveda tudi to, da so v tistem času, ko so bili ljudje več skupaj, morda do izraza prišla tudi nekatera neujemanja, katerih posledica je lahko bilo tudi tako ali drugačno nasilje. Jaz moram reči, da je bilo vsaj v prvem delu, torej v tistem delu v mesecih marcu, aprilu, tudi statistično ugotovljeno, da nekega drastičnega povečanja nasilja v družini ni bilo zaznanega. Torej tukaj je statistika govorila malce drugače od naših pričakovanj. Res pa je, vsaj po nekaterih podatkih, da pa je v tem obdobju ali po tem obdobju bilo večje število razvez.  Kar se samega dela na internetnih straneh policije tiče, torej ažuriranja teh podatkov, moram reči, da je policija od 21. 3. 2020, torej prav tem času, objavila skupaj 19 različnih prav posebej strukturiranih ali pa na novo narejenih preventivnih sporočil, ki so posebej opozarjala na nasilje v družini, nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki, spolne zlorabe in tako naprej. Jaz vseh teh ne bom našteval, morda samo nekaj naslovov: V nekaterih družinah so odnosi v teh dneh na veliki preizkušnji, sledi vsebina; Karantena bo minila, fotografije in podatki na spletu pa bodo ostali za vedno − nasveti za varno delo; Poziv sosedom: prijavite nasilje v družini, žrtev ga mogoče ne more; Nekateri otroci doma ne najdejo varnega zavetja. Pomagajmo jim; V dneh povečane uporabe internetna ne pozabi na svojo varnost − kar gre gor, ne gre spet hitro dol, govorim o spletu. In še kar nekaj drugih naslovov bi lahko prebral … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev vprašanja, izvolite.
Hvala.  Niste mi, minister, odgovorili z branjem in citiranjem tega. Namreč, zakaj vas sprašujem? Številna pričevanja govorijo, da policisti pri obravnavi spolnega nasilja pogosto zatajijo, ravnajo neprofesionalno in v duhu spolnih stereotipov in predsodkov žrtev namesto podpore, da bi ji jo dali, in jo zaščitili, še dodatno kriminalizirajo. Popolnoma nedopustna je obravnava žrtve, kjer ji govorijo, kaj si pa mislila se ti bo zgodilo, če imaš tako kratko kiklo, ali da jo sprašujejo, koliko je spila. Te stvari so irelevantne in na tak način se ščitijo napadalci in ne žrtev.  Zato me zanima, res, in vas še enkrat sprašujem:  Ali mi lahko zagotovite, da policija ravna korektno, da izvajate redna izobraževanja na tem področju, da policisti vedo, kako, omenili ste prej psihologe, kako ravnati z žrtvijo spolnega napada in ne s pozicije moškega policista in seksista jo še enkrat posiliti na licu mesta, psihološko, ker potem, vemo, sodni sistem tudi dela svoje?  Zanima me torej:   Kaj konkretno naredite in kaj mislite storiti na tem področju za izboljšavo dela in postopkov policije?   Katera strokovna usposabljanja za delo policije ste doslej izvedli in kako pogosto jih izvajate?  Ali pri tem sodelujete s pristojnimi strokovnjaki proti nasilju nad ženskami in z nevladnimi organizacijami ter s katerimi?   Kdo izvaja ta izobraževanja, me zanima.   Zanima me tudi:  Kakšno pomoč mora po vašem mnenju policija nuditi ženskam žrtvam spolnega nasilja ob prijavi in v samem policijskem postopku?   Kako se policija odziva in ali razpolaga z ustreznimi mehanizmi za zagotavljanje korektne obravnave žrtev spolnega nasilja?  Kajti vemo, da spolni napadi puščajo dolgotrajne psihološke in tudi fizične posledice. Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Aleš Hojs
Vsa izobraževanja ali pa večina izobraževanj, ki jih slovenska policija izvaja, se izvaja na Policijski akademiji. Tja vabimo zunanje sodelavce, konkretnih imen v tem trenutku ne vem, lahko pa jih tudi pridobim in pošljem. Vsekakor imam tudi sam ničelno toleranco do takih primerov, kot ste jih navedli. Na žalost pa moram odkrito povedati, da vam ne morem zagotoviti, da pri 8 tisoč policistih morda res ni kdaj tudi takšnega primera, kot ste ga vi povedali – da kdo od policistov nesorazmerno ali pa neprav obravnava tako žrtev. Gotovo je mogoče, da se je to zgodilo. Sam ne verjamem, da je – in po podatkih, ki jih imam, to ni – pravilo. Torej nikakor ne morem kupiti ali pa vzeti v zakup neke indične trditve, da bi kar vsi policisti vsepovprek te žrtve obravnavali z nekega, če prav razumem, mačističnega stališča, češ, kaj nosiš kratko kiklo ali kaj podobnega. Ravno obratno. Vsi policisti so prav na take primere še posebej opozorjeni, za take primere še posebej šolani. Je pa tako, kot sem rekel, za vsakega izmed njih pa ne morem dati roke v ogenj. Lahko vam zagotovim, da bo v okviru tega, kar se na Policijski akademiji že počne, in v okviru tega, da je ne nazadnje tudi znotraj policije v novih generacijah vedno več žensk, torej vedno več interesa tudi s strani žensk za delo v policiji, sorazmerno ali pa primerno upoštevana tudi ta, če rečem temu tako, ženska komponenta in da vsekakor ne bo prihajalo do take vrste, pod narekovaji seveda, če rečemo, »zlorab« ali pa neprimernega obravnavanja tistih, ki so žrtve, v tem primeru torej žensk ali pa otrok.