Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani poslanec! V uvodu bi najprej rad poudaril, kar ste vi, spoštovani gospod Baković, pravilno ugotovili, da gre v letih 2015, 2016 in v zadnjih letih za neprimerljive številke. Po drugi strani pa ne gre zgolj za neprimerljive številke, ampak tudi neprimerljiv način obvladovanja oziroma ugotavljanja problematike migracij. Torej, če smo takrat v tistem letu, tako kot ste povedali, tudi s spremembo Zakona o obrambi in aktivacijo 37.a člena dali policiji dodatno pomoč za tiste izjemne razmere, je vendar treba odkrito povedati, da to slovenska javnost ve, da je v tistih letih šlo pravzaprav za to, da so organizirali na nek način transport vseh teh ljudi preko Slovenije. Spomnite se tistih posnetkov z naše južne meje, posebej tam v Brežicah, na Obrežju in tam okoli, ko so ti ljudje, ki so prihajali iz Hrvaške, bili na naši strani procesirani, zavedeni, naloženi oziroma vkrcani bodisi na vlake bodisi na avtobuse in preko Slovenije zgolj tranzitirani. V naslednjih letih – to je bilo posebej intenzivno tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem letu – pa gre za popolnoma drug tip migracij. Torej, gre v veliki meri za povsem razpršeno migracijo, v letošnjem letu še posebej intenzivno ugotavljanje tako imenovanih organiziranih tolp, ki tihotapijo ljudi, torej tihotapcev, ki poskušajo ljudi spraviti iz vzhodnih držav bodisi v Italijo bodisi v Avstrijo. Zato so te stvari v letu 2015 in danes precej neprimerljive. Drži to, kar ste povedali, da so številke v lanskem letu približno enake kot letošnje. Sem pa tudi že na SNAV dovolj jasno povedal, da sta tudi ti dve številki malce neprimerljivi, kajti moramo se zavedati, da smo v letošnjem letu imeli vendar dobra dva, skoraj tri mesece popolnega lockdowna, ko ni bilo niti prehodov migrantov, ko ljudje niso bežali ne iz Bosne ne iz Srbije. In glede na intenziteto oziroma število ljudi, ki jih imamo danes tukaj, lahko govorimo o tem, da je ta intenziteta od januarja do septembra približno za 30 % intenzivnejša. Kaj bo do konca, težko napovedujem. Res pa je, da sama aktivacija 37.a člena nikoli ni bila predlog politike, ampak vedno policije. Torej, prvi predlog za aktivacijo 37.a člena je bil podan v lanskem letu, govorim s strani policije, v vladi Marjana Šarca. Takrat je policija že predlagala, da bi se dodatno vključila vojska. Tisti prvi predlog ni dobil zelene luči oziroma ni prišel niti v pisarne ministrstva oziroma takratnega ministra. Po razgovorih, ki sem jih imel v poslanskih skupinah, je takrat to odločitev, da se stvari ne spravi niti do parlamenta, sprejel takratni svetovalec za nacionalno varnost, gospod Črnčec, z argumentom »policija bo že zmogla«. Torej, tak odgovor je po moje precej nekredibilen tudi zato, ker konec koncev ne gre zgolj za to, da ugotovimo, koliko teh migrantov uspemo prestreči, ampak moramo po drugi strani ugotoviti, koliko pa se jih izmuzne, ker nenazadnje to ceno plačujemo v letošnjem letu, ko sprejemamo oziroma ko smo dolžni na podlagi bilateralnih sporazumov sprejemati migrante iz Italije. Naslednji predlog je bil dan takoj ob nastopu našega mandata. Kot se spomnite, sem takrat pred vas poslance prišel s predlogom, na žalost sem bil neuspešen, kljub temu, da sem tako v vaši poslanski skupini kot v stranki LMŠ vendarle imel neke indice ali pa sem morda naivno računal, da bi lahko ta predlog bil sprejet, na koncu pa je vendarle padel. V preteklem tednu, mislim, da je bilo pretekli ponedeljek, sem na mizo dobil ponoven predlog policije, torej generalnega direktorja Policije, za aktivacijo tega člena. Sam sem takoj naročil strokovnim službam, da začnejo zadeve usklajevati najprej medresorsko. Kot veste, je treba ta predlog najprej sprejeti na Vladi. Jaz računam, da bi ta predlog lahko bil medresorsko usklajen do konca tega tedna, kar pomeni, da bi se lahko znašel na seji Vladi v naslednjem tednu. Potem bom pa, seveda, tako kot sem že v prvem krogu oziroma prvič to naredil, prišel do vseh poslanskih skupin in obširno obrazložil oziroma pojasnil, zakaj je ta predlog zopet na mizi, in vas ponovno prosil za podporo.
“