Spoštovane kolegice, dragi kolegi, pričenjam z 52. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano prevajanje iz angleškega jezika v slovenski jezik in obratno. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora: naj omenim, da imam pooblastilo s strani gospe Nataše Sukič, ki nadomešča gospoda Primoža Siterja, mag. Marko Pogačnik nadomešča mag. Andreja Širclja, gospod Blaž Pavlin nadomešča mag. Mateja Tonina, gospod Igor Peček nadomešča gospoda Aljaža Kovačiča, dr. Franc Trček nadomešča dr. Mateja T. Vatovca, gospod Gregor Židan nadomešča mag. Branislava Rajića in gospod Gregor Perič nadomešča gospo Moniko Gregorčič, ki je tudi podpredsednica odbora.

Spoštovane in spoštovani, pozdravljam vse goste, ki so danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco, mag. Borisa Grigića; veleposlanika Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji, dr. Zorana Stančiča; vodjo Predstavništva Evropske unije Evropske komisije v Republiki Sloveniji. Dovolite mi, da prav posebej pozdravim naša evropska poslanca – gospo Ireno Jovevo in dr. Klemna Grošlja, ter seveda vse ostale, ki so prisotni – predstavniki Urada predsednika republike, Kabineta predsednika Vlade in Ministrstva za zunanje zadeve ter, seveda, državnega sekretarja znotraj ministrstva.

Besedo dajem gospodu Igorju Pečku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Izvoli Igor.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, najprej lepo dobro jutro! Začenjam 67. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Do začetka seje nisem prejel nobenega opravičila, na seji pa kot nadomestni član, iz Poslanske skupine SD, gospod Jani Prednik nadomešča gospod mag. Marka Koprivca. Dovolite tudi meni, da sam prav lepo pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco, mag. Borisa Grigića, veleposlanika Republike Hrvaške, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavniška Evropske komisije v Sloveniji. Tudi sam prav lepo pozdravljam vse ostale, še posebej gospo Ireno Jovevo, evropsko poslanko in pa gospoda dr. Grošelj Klemna.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politika nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA REPUBLIKE HRVAŠKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. 1. DO 30. 6. 2020. Kot gradivo k tej točki ste prejeli Program predsedovanja Republike Hrvaške Svetu Evropske unije.

Najprej pa dajem besedo njegovi ekscelenci, mag. Borisu Grigiću.

Izvolite.

/ vklop mikrofona / zunanjo politiko, spoštovane poslanke in poslanci!

V veliko čast mi je, ker sem danes tukaj, v Državnem zboru in se zahvaljujem predsednikoma, gospodu Pečku in gospodu Nemcu, ker sta me povabila, da vam predstavim prednostne naloge hrvaškega predsedovanje Svetu Evropske unije.

Opravičujem se, ker še, nisem naučil dovolj dobro slovenščino in zato bom nadaljeval predstavitev v angleščini in se zahvaljujem za vaše razumevanje.

/ vklop mikrofona prevajalke/ Hrvaška je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, kot veste, tokrat prvič. Seveda nam je to v veliko čast, obenem pa je to za nas obsežna zadolžitev, še posebej zato, ker se hrvaško predsedstvo poraja v času velikih sprememb za Evropsko unijo in države članice. Menimo, da bi te spremembe lahko razreševali le skupaj, v združeni močni Evropi in zato smo se odločili, da naslovimo naše predsedovanje »Močna Evropa v svetu sprememb«, kar je tudi naš moto. Verjamemo, da Evropska unija deluje v dobrobit vseh njenih državljanov in vseh držav članic.

Naše prednostne naloge so razdeljene na štiri področja: najprej Evropa, ki se razvija, nadalje, Evropa, ki povezuje, tretje, Evropa, ki varuje in ščiti in štiri, Evropa s svojim vplivom. Pod prvo prioriteto, ki jo razvija Evropa, se zavzemamo za trajnosten razvoj Evropske unije, ki je vključujoča, upoštevajoč potrebe vseh držav članic, regij in državljanov. Zavzemali se bomo za nenehno konvergentnost in ravnovesje v regijskem razvoju. Kaj menimo s tem, kohezija, to je pomembno. Seveda je potrebno zagotoviti ustrezno financiranje za kohezijsko politiko. Zavzemamo se za nadaljnje, uspešno delovanje enotnega trga, spodbujati je treba vlaganja z veliko dodano vrednostjo, digitalizacijo in podjetništvo. Obenem pa se bomo zavzemali za razvoj veščin, tekom vseživljenjskega učenja, kar bo prav tako pripomoglo k dejstvu, da bo Evropska unija tako postala še bolj konkurenčna.

Ko želimo podpreti steber za socialne pravice, želimo podpreti razvoj še boljših pogojev za vse evropske državljane, za življenje in delo. Opolnomočiti želimo ženske v družbi in na trgu dela in podkrepiti delovanje in aktivnosti za še lepše in boljše življenje mladine, na kmetijskem področju in podeželju. Zavzeti se želimo za odprto razpravo o pogledih in najboljših praksah držav članic o tem, kako se lahko skupaj odzovemo na vsa ta vprašanja. Še posebej se želimo zavzeti za horizontalne razprave in aktivnosti, ki bodo vsebovale zeleni dogovor Evropske unije, ki je bil predstavljen prejšnji mesec v Bruslju. Trdno smo prepričani, da mora biti v prihodnosti Evropska unija vodilna pri našem odzivu na klimatske spremembe. Pod tem stebrom se bo Hrvaška zavzemala za okrepitev monetarne unije in mednarodno vlogo Evrope.

Druga prednostna naloga – Evropa, ki povezuje. Ker je naše obilje in razvoj odvisen od mrežne ekonomije in popolnega izkoristka naše infrastrukture, z vsemi potenciali, želimo spodbujati pobude, ki se nanašajo na transport, energijo in digitalno »konektivnost« in povezljivost, da bomo zagotovili boljšo kohezijo med državami članicami. Obenem želimo poudariti potrebo, da se je treba odzvati na potencial novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, kjer nameravamo sprožiti razpravo, v skladu s predlogom komisije, ko bo enkrat na mizi. Ob enem želimo podpreti politike, ki bodo združevale državljane Evropske unije preko športa, kulture in izobraževanja. Zavzemati se želimo za mobilnost na področju kulture in mobilnost študentov, učiteljev, strokovnjakov in znanstvenikov. Torej, cirkulacija in izmenjava možganov, bo preprečila beg možganov. Spodbujati želimo raznolikost kulture, ki bo okrepila socialni družbeni razvoj Evropske unije, obenem pa je to tudi glavna tema evropskega glavnega mesta kulture za leto 2020, to pa je hrvaško mesto, Reka.

Tretja prednostna naloga je Evropa, ki brani, ščiti in varuje. Delali bomo na tem, da na področju svobode, varnosti in pravičnosti, lahko delujemo skupaj. Želimo podpreti zagotavljanje varnosti na notranjih in zunanjih mejah, obenem pa želimo delati tudi na kompleksnem pristopu na migracije, kajti, takoj, ko bomo dobili s strani komisije nov predlog za azilno politiko, poudariti zagotovo ni potrebno, kako zelo pomembno je vprašanje in težava nezakonitih migracij, tako za Hrvaško, kot tudi Slovenijo. Hrvaško predsedstvo bo obenem želelo okrepiti tudi aktivnosti pri preprečevanju tveganj na področju kibernetske varnosti. Zavzemati se želimo za kompleksno in učinkovito obravnavo zaščite in promocije vladavine prava v Evropski uniji. Obenem želimo okrepiti dialog in povezanost, enotnost, med državami članicami.

In končno, še četrta prednostna naloga, ki govori o vplivu Evrope, seveda v svetu. Tu želimo poudariti potrebo po kredibilnosti in prepoznavnosti Evrope, tako globalno in tudi v soseski. Dobro je znano, da Evropska unija, kljub temu, da predstavlja veliko, močno, gospodarsko moč, ko vstopa v mednarodno areno, nima tako velikega vpliva, kot bi ga morala imeti in zato je še posebej sedaj pravi čas, da se osredotočamo na to prednostno nalogo. Kredibilnost v mednarodnih odnosih se odraža tudi v našem odgovornem odnosu do naše lastne soseske, od vzhoda do juga vključujoč, zahodni Balkan in še druge sosednje države ali, če se bolje izrazim, na osrednjem delu Evrope, kjer imamo še vedno države, ki se trudijo, da bi postale članice Evropske unije, ampak seveda, pod zahtevanimi pogoji. Zato želimo še naprej podpirati kredibilno politiko širitve Evropske unije. V Zagrebu bomo maja, leta 2020, gostili vrh za balkanske dežele, kjer želimo podpreti vse zahodno balkanske države, na osnovi vseh njihovih dosežkov in vseh zahtevanih kriterijev. Nameravamo vključiti tudi naše vzhodno evropske partnerice, na tem območju in na vrhu, ki sem ga omenil, želimo narediti velik korak naprej, junija v Bruslju, pa bomo o tem lahko odločali. Spodbujati želimo interese Evropske unije, podpreti aktivnosti za zagotavljanje varnosti Evropske unije, to pa je v zadnjih nekaj letih precej problematično področje. Zavzemali se bomo za varovanje in okrepitev multilateralnih trgovinskih odnosov, na osnovi pravil, ki zagotavljajo enake pravice za vse. Izgradnja kapacitet in inštrumentov za zunanjo trgovino, pa tudi, zagotavljanje humanitarne pomoči, kot tudi nadaljnjo krepitev varnostnega sodelovanja na področju obrambe Evropske unije, ostaja še vedno zelo pomemben del naših aktivnosti na področju zunanje politike.

Zdaj pa še nekaj dodatnih besed na splošno, glede naših prednostnih nalog. Na nek način nam je marsikaj padlo v naročje, zato želimo nadaljevati dobro opravljeno delo doslej. Najprej naj omenim večletni finančni okvir – večletni finančni okvir je namreč osnova za doseganje naših skupnih evropskih ciljev. Kot dobro veste, brez denarja še tako dobra politika ne more dobro delovati. Sodelovanje preko Sveta Evropske unije bo omogočilo možnost za uravnovešen dogovor v zvezi z večletnim finančnim okvirom. Evropska unija potrebuje ambiciozen, trajnosten načrt, tako, da bomo lahko zadostili in reševali notranje in zunanje izzive s katerimi se soočamo. Naše napore moramo vložiti v to, da bomo lahko uspešno začeli naslednji finančni cikel in podkrepiti in zagotoviti financiranje za državljane, poslovne enote na osnovi naših prioritet in zagotoviti podporo za podjetja. Zdaj pa druga prioriteta, to je širjenje Evropske unije, širitev nam je še posebej pri srcu na Hrvaškem. Hrvaško predsedstvo se bo potem takem zavzemalo za nadaljevanje uspešne in učinkovite politike širitve Evropske unije z zagotavljanjem nadaljnje varnosti, gospodarskega razvoja in konektivnosti držav. Regionalni razvoj je izrednega pomena za vse države, kredibilna politika širitve Evropske unije, ki bo učinkovita mora biti osnovana na zagotavljanju trdnosti držav potencialnih kandidatk, ki je osnovna na zadostitvi vzpostavljenih kriterijev in na osnovi zadoščanja vseh pogojev, torej tu ni svežnjev, tu ni konvojev, mislimo namreč, da je izredno pomembno, da ovrednotimo in ocenimo vsako državo posebej glede na njene notranje zasluge. Nadalje. Prej omenjeni vrh v Zagrebu 6. in 7. maja letos predstavlja edinstveno priložnost za oblikovanje strateškega načrta za naslednje desetletje. Ob enem pa si želimo, da bi ta vrh EU zahodnoevropske države potekal vsake dve leti, da ne bi čakali nadaljnjih 20 let denimo dokler ne bi prišlo do naslednjega vrha. Tretja velika prednostna naloga je prihodnost Evrope. Evropski svet je prejšnji teden podal nalogo, da moramo oblikovati vlogo sveta glede na prihodnost Evrope. Kot ste že slišali je na mizi pobuda, da bi 9. maja letošnjega leta začeli z delom v evropskem parlamentu v zvezi s tem. Zavzeti smo, zavzeli smo to vlogo in pretehtali bomo vlogo Sveta v celotnem organizacijskem naporu za to konferenco in vključili tudi delovanje vseh drugih evropskih inštitucij. Pri pripravi na naše predsedovanje nas je vodila želja, da bi Evropsko unijo približali državljanom. Njihova pričakovanja in aktivnosti bodo v osrčju naših aktivnosti tekom predsedovanja. Konferenca pa nam ponuja priložnost, da se odzovemo na ta pričakovanja in da se pogovorimo na vključujoč način o tem kakšno Evropsko unijo si želimo. Ključnega pomena je, da izmenjamo in delimo lastništvo nad celotnim procesom, da se vključujemo tako evropske inštitucije, države članice kot tudi državne politike in zagotovo bo vse to odigralo ključno vlogo, izredno pomembno vlogo v tem procesu in četrta prednostna naloga je brexit na žalost bi še dodal k temu. In to kar pričakujemo je, da bo izstop potekal umirjeno in zgodil naj bi se ob koncu januarja po vseh komplikacijah, ki se jih dobro zavedate. Ob izstopu bo Hrvaška prevzela vse pobude za to, da se usmerimo v bodoče odnose z Združenim kraljestvom, to bo predstavljalo velik vpliv seveda, kajti obdobje je izredno kratko do konca letošnjega leta je malo časa za tako veliko spremembo za Evropsko unijo. Ob tem želim zaključiti s temi besedami in se vam le še zahvaliti za vaše potrpljenje. Dovolite, da vas povabim k spremljanju hrvaškega predsedovanja. Vabim vas ob enem, da nam pomagate izpolniti te prednostne naloge, ki sem jih ravnokar navedel. Vse informacije o predsedovanju lahko najdete na internetu na različnih platformah. In tako vas zdaj vljudno vabim, da tudi na internetu najdete vse potrebne informacije. Omeniti želim tudi kako zelo hvaležni smo finskim kolegom za dobro opravljeno delo, pa tudi Romuniji, kajti mi smo trio in zdaj že sodelujemo z nemškim predsedstvom, tako da bomo lahko učinkovito prenesli naše predsedovanje naše trojice naslednjim državam, ki bodo vodile EU. Hvala lepa.

Hvala, gospod veleposlanik.

Za kratek komentar programa pa prosim še dr. Stančič Zorana, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik Republike Hrvaške, spoštovane poslanke, poslanci, evropska poslanka in evropski poslanec, spoštovani predstavniki Vlade! Zahvaljujem se veleposlaniku za predstavitev prednostnih nalog hrvaškega predsedstva, Državnemu zboru pa za povabilo, da osvetlimo ukrepe in pobude v času hrvaškega predsedovanja na Svetu Evropske unije. Kot veste je Hrvaška prevzela predsedovanje le mesec dni po nastopu nove Evropske komisije, njene prednostne naloge pa se popolnoma ujemajo s političnimi smernicami Evropske komisije in ravno prejšnji teden je bila v skladu z ustaljenimi postopki na obisku v Zagrebu celotna Evropska komisija. Kot veste smo od čas od kar je Evropska komisija prevzela dela do začetka predsedovanja Hrvaške smo pripravili zeleni dogovor za Evropo in tudi zagotovili in zagnali nov cikel evropskega semestra, kjer smo dodali tudi novo povezavo stanja v državah članicah glede ocenjevanja glede trajnostnega razvoja. Hrvaško predsedovanje prihaja v zelo pomembnem času. Rad bi poudaril, da je pomembno, da v poti naprej iščemo enotnost glede vprašanja migracij, najdemo ustrezne rešitve glede večletnega finančnega proračuna Evropske unije, osvetlimo in se dogovorimo o širitveni politiki, brexitu in seveda zelo pomembno nastopamo odločno v odnosih s tretjimi državami. Če začnem na koncu torej pri četrti prioriteti, ki jo je veleposlanik predstavil, naslednjih šest mesecev bo zelo pomembno v utrjevanju položaja Evropske unije v svetu. Tukaj bi rad izpostavil naše odnose z Afriko. Še v času hrvaškega predsedstva bomo imeli vrh z afriškimi državami, ki mu bo takoj nato sledila tudi strategija za Afriko. Želimo namreč skleniti dolgotrajen sporazum, ki bo v korist gospodarstvom obeh celin. Prepričani smo, da bomo meli tudi pri tej nalogi zelo močno podporo hrvaškega predsedstva. Na podporo predsedstva računamo tudi pri usklajevanju glede napetega stanja v Iraku in ohranitvi sporazuma z Iranom. Kot je bilo že omenjeno Evropska unija ima zelo močno diplomatsko moč, odlične odnose z močnimi sogovorniki v regijah, kjer vladajo napetosti, za uspešno globalno delovanje pa potrebujemo močno in povezano Evropsko unijo in zaradi tega smo zelo zadovoljni, da je hrvaško predsedstvo peljalo svoje usmeritve v to smer. Kot je že omenil veleposlanik bo naslednjih 6 mesecev zelo pomembni tudi za odnos Evropske unije z zahodnim Balkanom. Pomembno je, da pred vrhom za zahodni Balkan 7. maja v Zagrebu ohranimo dinamiko svoje prisotnosti v regiji, saj zelo dobro vemo kako veliko lahko v teh državah pomeni evropska perspektiva. V ta namen v evropski komisiji pripravljamo novo metodologijo, predstavili jo bomo v naslednjih tednih in sicer prav z namenom, da državam zahodnega Balkana omogočimo evropsko perspektivo ter končno začnemo pristopna ponavljanja s Severno Makedonijo in Albanijo. Kot veste je naše mnenje, da sta obe državi opravili svoje domače naloge in zaradi tega je zelo pomembno, da začnemo z ustreznimi postopki. Kot sem v začetku dejal v skladu s programom hrvaškega predsedstva, smo prepričani, da bo Hrvaška odigrala zelo pomembno vlogo tudi pri pogajanjih o naslednjem večletnem, sedemletnem, proračunu. Naslednjih 7 let bo precej drugačnih od prejšnjih 7 let, zato v uniji potrebujemo ne le pošten, ampak tudi posodobljen, moderen proračun, ki ustreza tudi novim prioritetam. Prav modernizacija proračuna in nove prioritete so tisto, kar od nas pričakujejo državljanke in državljani, pa tudi države članice. Če želimo boljše rezultate, potrebujemo torej dober, večji in tudi moderniziran proračun.

Veseli smo tudi, da hrvaško predsedstvo v svojem programu naslavlja tudi socialno, trajnostno in ekonomsko dimenzijo razvoja Evrope. Naslednjih 6 mesecev bo namreč ključnih za razvoj evropskih politik na področju učinkovitega, pravičnega in ekonomsko uspešnega ukrepanja tudi pri podnebnih spremembah. Življenjski standard v Evropi je sicer med najvišjimi, delovni pogoji so med najboljšimi in tudi socialna zaščita med najučinkovitejšimi na svetu, vendar pa se Evropejci in Evropejke soočajo z izzivi, kot so recimo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, digitalizacija, demografski premiki in podobno. Tudi delovna sila se bo morala soočiti z novimi izzivi, na drugi strani bo pa tudi deležna novih priložnosti.

Prav zaradi tega smo v sredo, ta teden, predstavili sporočilo o oblikovanju močne socialne Evrope za pravičen prehod, ki opisuje, kako se bo socialna politika morala prilagoditi in kako bo lahko pripomogla k reševanju izzivov in izkoriščanju priložnosti današnjega časa. V tem sporočilu predlagamo ukrepe na ravni unije v prihodnjih mesecih, ob tem pa pozivamo vse deležnike k predložitvi mnenj, glede nadaljnjih ukrepov na področju zaposlovanja in socialnih pravic na vseh ravneh. V sredo se je tako začelo tudi posvetovanje s socialnimi partnerji o pravičnih, minimalnih plačah za delavce in delavke v Evropski uniji.

Prav tako smo v sredo predstavili tudi naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor. Naložbeni načrt za trajnostno Evropo bo mobiliziral javne naložbe in tudi prek finančnih inštrumentov Evropske unije pomagal sprostiti tudi zasebna sredstva, z namenom prehoda na podnebno nevtralno, zeleno, konkurenčno in vključujoče Evropsko gospodarstvo. Vemo, da bodo k temu prehodu morale prispevati vse države članice, hkrati pa tudi vsi sektorji in tudi regije. Dejstvo je, da se bodo pri tem srečevali z različnimi izzivi. Nekatere regije bojo še zlasti prizadete in bodo doživele korenite gospodarske in tudi družbene spremembe in za ta pravičen prehod smo v sredo predstavili mehanizem za pravičen prehod, ki za regije in panoge, ki se bodo pri zelenem prehodu soočale z največjimi izzivi in bodo morale vložiti največ truda, predvideva finančne priložnosti in tudi prednosti pri naložbah in tudi pri črpanju evropskega proračuna.

Naj tudi v tem kontekstu poudarim, da je program hrvaškega predsedstva popolnoma v skladu z našimi predlogi, zato sem prepričan, da bo hrvaško predsedstvo ključno pripomoglo pri oblikovanju skupnih rešitev in tudi odločitev, ki jih potrebujemo za pravičen in konkurenčen podnebni prehod.

Spoštovani veleposlanik, prepričan sem, da se bo hrvaško predsedstvo zavzemalo za enotnost in tudi moč Evropske unije, ter tako tudi uspešno opravilo svojo nalogo pri vseh omenjenih in predstavljenih izzivih. Zaradi tega v imenu Evropske komisije hrvaškemu predsedstvu želim uspešno predsedovanje.

Spoštovana predsedujoča, vam sem seveda tule na voljo, kolikor bi bil interes za podrobnejšo predstavitev prej omenjenih ukrepov na področju zelenega prehoda.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, dr. Stančič.

Želi kdo od predstavnikov Vlade besedo? (Da.)

Prosim, izvolite. Prosim, če še… Aha…

Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Mateju Marnu.

Hvala za besedo, spoštovana predsednika Odbora za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gospod veleposlanik in spoštovani vodja Predstavništva Evropske komisije.

Zahvaljujem se veleposlaniku Borisu Grigiću za predstavitev Programa predsedstva Svetu Evropske unije. Predstavljene prednostne naloge so skrbno izbrane in jih je treba ne samo v času hrvaškega predsedstva temveč tudi na daljši rok jim namenjati vso pozornost. Prepričani smo, da so pred nami delovno intenzivni meseci in da bomo v času hrvaškega predsedovanja dosegli pomembne dosežke v korist vseh držav članic. Slovenija podpira prednostne naloge hrvaškega predsedstva, ki so tudi v skladu s strateško agendo Evropske unije in z 18-mesečnim programom 3A, ki se s hrvaškim predsedovanjem zaključuje. Posebej pozdravljamo osredotočenost predsedstva na krepitev enotnega trga in povezanosti na področju prometa, energetike, digitalizacije ter za močnejše vezi med državljani Evropske unije. V zvezi z oblikovanjem dobro delujočega trga energije bi opozoril, da je treba okrepiti sedež agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER s sedežem v Ljubljani z ustreznimi finančnimi človeškimi viri. Kar se tiče prioritet na področju digitalizacije pa naj vzpostavim, da je Slovenija z namenom sistemskega dela na raziskavah in razvoju umetne inteligence pred kratkim ustanovila center za razvoj umetne inteligence pod okriljem Unesco. Strinjamo se tudi s poudarki na zelenem dogovoru in celostnem pristopu na področju migracij. Posebej pozdravljam prizadevanja za nadaljevanje in krepitev širitvenega procesa Evropske unije. Slovenija se zavzema za odprtje pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do marca letošnjega leta. Prav tako pozdravljamo napoved predsedstva, da se bo prizadevalo za zaključek pogajanj o večletnem finančnem okvirju in za promocijo vladavine prave kot temeljne vrednote Evropske unije pa tudi za prizadevanja za urejanja izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in ureditev prihodnjih odnosov s to državo. Strinjamo se z oceno, da je multilaterizem pod udarom, zato pozdravljamo prizadevanja hrvaškega predsedovanje za spodbujanje multilaterizma kot najpomembnejšega okvira soočanja z globalnimi izzivi. Prav tako so pomembne celotne priprave na konferenco prihodnosti Evrope, pri katerih bo v imenu sveta imelo pomembno vlogo tudi vaše predsedstvo. Slovenija je konstruktivna in odgovorna članica Evropske unije, ki podpira rešitve sprejete v dialogu in skladno z načeli, na katerih je oblikovana Evropska unija. Ne smemo pozabiti, da je Evropska unija tudi skupnost vrednot in da je kredibilnost Unije tako v odnosu do lastnih državljanov kot v svetu povezana tudi z izpopolnjevanjem temeljnih načel Unije.

Spoštovani veleposlanik vam in vašemu predsedstvu želim veliko uspeha.

Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo? (Ne.)

Odpiram razpravo. Najprej bom dal besedo obema evropskima poslancema.

Gospa Irena Joveva, imate besedo.

Najlepša hvala.

Lep pozdrav še z moje strani.

Hvala za priložnost, da lahko tudi midva kaj poveva. Seveda poseben pozdrav gospodu spoštovanemu veleposlaniku. Mi smo ta teden v Evropskem parlamentu imeli predstavitev s strani hrvaškega premiera Plenkovića glede prioritet predsedovanja hrvaškega. Jaz bom podobno samo povzela, kar sem tam njemu oziroma vsem prisotnim v dvorani povedala. Določene prioritete kot ste že gospod veleposlanik povedali nekako pri vas hočete nočete. Tiste, ki so trenutno aktualne se pravi Brexit, proračun, okoljska zakonodaja. Spet druge prioritete ste si zadali sami in med njimi bi jaz še posebej pozdravila naslavljanje demografskih sprememb in širitev Evropske unije na regijo zahodnega Balkana. Izpostavili ste tudi varovanje oziroma spoštovanje vladavine prava. Jaz bom tukaj rekla samo, da boste te besede tudi udejanjali kot država v praksi in tudi glede spoštovanja človekovih pravic vseh ljudi torej tudi migrantov.

Gospod Plenković se je v plenarni dvorani moral precej braniti pred očitki ne samo glede spoštovanja vladavine prava, ampak tudi glede migracij oziroma dogajanja na meji. Veliko poslancev je izpostavljalo to težavo. Sedaj Hrvaška oziroma premier je pojasnjeval zadevo, da ni res, da se karkoli ravna narobe ali nečloveško z migranti pri njihovem vračanju predvsem je bila izpostavljena Bosna in Hercegovina. Smo pa mi v bistvu ista dan je naša politična skupina torej /nerazumljivo/ Evrope imela izmenjavo stališč z dvema komisarjema in sicer / nerazumljivo/, ki bo danes tudi na obisku v Sloveniji torej komisarska za notranje zadeve tako, da bo ona v bistvu razložila več najbrž glede tega pakta migracijskega. Jaz si samo izpostavila, da sem jo tam vprašala točno glede tega ravnanja z migranti oziroma če je karkoli na tem in če se bo to karkoli reševalo. Nisem izpostavljala držav samo na splošno sem jo vprašala in je bilo iz njenega odgovora popolnoma jasno, da se zaveda te težave in da obstajajo določene težave in je napovedala nekakšen nadzorni mehanizem, ki bo še predmet dogovorov.

Glede tistih ostalih tem. Midva sva si malce razdelila, da se ne bova ponavljala. Tako, da bi jaz mogoče glede Brexita rekla samo to, da je to tudi pri nas sedaj zelo pestro, ker imamo še dva tedna in se predvsem ukvarjamo z številom odborov in kdo bo kje in kaj bo s tistimi novimi, ki pridejo tako, da bo tudi pri nas… Mislim ni še čisto jasno, ampak po mojem bo, potem v februarju se vse izkristaliziralo. Tudi velikosti političnih skupin se spreminjajo z Brexitom tudi naša. Nekatere se bodo povečale, nekatere se bodo pomanjšala. Lahko, da bo tudi kakšna šla iz kakšne politične skupine, ne vem, skratka, to bomo videli kako bo.

Glede proračuna jaz resnično upam, da se bodo čim prej začeli resni konkretni pogovori o tem, ker do sedaj se še niso in upam, da ne bo prišlo do velikih zamud, ker po mojem zamuda bo. Mi je jasno, da se čaka na Brexit kot tak, ker je Velika Britanija vemo ena največjih bila neto plačnic.

Okoljska zakonodaja. Mogoče bom malce več o tem, ker sem v odboru za okolje. Mi smo ta teden potrdili zeleni dogovor. Evropski podnebnih zakon naj bi bil na mizah marca naših tako, da upam, da bo in da bo vse to, kar je že napovedala Evropska komisija tudi dejansko, potem realizirala oziroma da bomo lahko čim prej začeli tudi mi z zakonodajo. Tudi mi smo se zavedali ravno s tem dogovorom, ki smo ga potrdili, da bomo spremenili vse zakonodaje predloge ustrezno glede na te zelene cilje. To naj bi se zgodilo vse skupaj do junija prihodnje leto.

Glede tega Sklada za pravičen prehod. Nekaj je bilo že omenjeno. Številke so sicer 100 milijard, ampak to naj bi veljalo za 10 let. Tukaj mogoče več o številkah, so pa že zunaj, saj najbrž ste prebrali koliko naj bi pripadlo Slovenijo po tistih sedmih in pol milijardah, ki naj bi bil svež denar že sedaj. Za države naj bi pripadlo 92 milijonov Sloveniji. Jaz bom rekla, da so te številke sicer še predlog in se ne bom toliko obešala na številke kot take. Jaz si samo želim in upam, glede na to koliko govorimo o okoljski zakonodaji, da ne bo na koncu tako, da tisti, ki so zelo glasni glede tega kaj vse govorimo o državah kaj vse je treba narediti, ker je to moderno bom tako rekla, zeleno pa, potem ko pride do konkretnih dejanj, da se, potem nič ne naredi. Jaz upam, da bomo dosegli vse, kar smo se zadali, čeprav je ambiciozno, moramo biti optimisti in jaz upam, da bom doživela leto 2050 in podnebno nevtralno Evropo.

Konferenca o prihodnosti Evropi. Tudi to je zelo aktualno in mislim, da zelo pomembno. 9. maja naj bi se začela, trajala naj bi dve leti. Mogoče zanimivo predvsem, zaradi predvidenega sodelovanja državljank in državljanov preko / nerazumljivo/ državljanskih in mladinskih naj bi bile. Morda za vas zanimivo tudi, da je predvideno konkretnejše sodelovanje tudi nacionalnih parlamentov. Podrobnosti bodo najbrž še predstavljene s strani komisarke.

Jaz bi tukaj zaključila. V bistvu sem že gospodu Plenkoviću tudi vam seveda želim vso srečo in računam na to, da bomo kot v sosednji državi v duhu dobrih medsosedskih odnosov tudi dobro sodelovali.

Hvala.

Hvala lepa.

Dr. Klemen Grošelj, izvolite.