17. nujna seja

Odbor za zunanjo politiko

16. 1. 2020

Transkript seje

Matjaž Nemec

Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam z 17. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko!

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani, naslednji poslanke in poslanci: imam opravičilo in sicer, opravičuje se, za odsotnost, gospod Janez Janša, mag. Andrej Šircelj, mag. Meira Hot, imam še eno opravičilo; gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, ter gospod Ferenc Horváth.

Pozdravljam vse vabljene, prisotne na seji: predstavnika predlagatelja zahteve in sicer, gospoda Primoža Siterja, ki bo v imenu Poslanske skupine Levice predstavil predlog, seveda predstavnike iz Ministrstva za zunanje zadeve; tukaj sta prisotna, oba, mislim da, sekretarja, vsaj eden, gospod Dobran Božič, ter seveda predstavnike Ministrstva za obrambo ter predstavnika Urada predsednika republike. Obveščam vas, da smo dne 13. 1. 2020 prejeli tudi opravičilo udeležbe Kabineta predsednika Vlade.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej, spoštovani, prehajamo na 1. TOČKO – IN EDINO TOČKO – DNEVNEGA REDA – IMPERIALISTIČNE POLITIKE ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE NA BLIŽNJEM VZHODU IN AGRESORSKA POLITIKA DO ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN KOT GROŽNJA SVETOVNEMU MIRU.

Dne 8. januarja 2020 smo prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica, za sklic nujne seje odbora, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, skupaj s sklicem seje.

Besedo tako dajem, za dopolnilno obrazložitev zahteve, predstavniku predlagatelja, to je gospodu Primožu Siterju.

Izvolite, imate besedo.

Primož Siter

Ja, hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavniki ministrstva, eno lepo dobro jutro!

Torej, kot ste prejeli v materialu za, v gradivu za sklic seje in se bržkone seznanili z vsebino in jo tako ali tako poznate, naj v začetku samo na kratko no, orišem razloge v ozadju in neko splošno naravnanost, ki bi jo želel, hm, da jo Odbor za zunanjo politiko danes razume in podpre.

Ozadje torej… 3. januarja, malo po polnoči, so oborožene sile Združenih držav Amerike, na povelje ameriškega predsednika, v nečem, čemur lahko rečemo zahrbtni atentat, v prestolnici Iraka, umorile 7 ljudi, med njimi tudi pomembnega vojaškega vodjo. Zdaj, gre za en primer, ki je bil medijsko globalno zelo odmeven in ki ni osamljen, ki priča o bistveno širši politični naravnanosti, ki priča o bistveno širšem političnem vzorcu, ki ga oborožene sile in celotna zunanja politika Združenih držav Amerike izvaja v regiji in ima globalno širšo zgodovino. Združene države Amerike igrajo vlogo globalnega policija, razsodnika, eksekutorja in sile, ki bdi nad tako rekoč vsemi politični odločitvami v zahodnem in tudi vzhodnem svetu. S koraki, kot je bil ta, pa svoj položaj samo še poglablja oziroma utemeljuje. S koraki kot je bil ta pa v imenu stabilizacije regije, ki je destabilizirana ravno zaradi političnih prijemov, agresorskih političnih prijemov kot je bil ta regijo samo še bolj destabilizira. Kot rečeno, primer ni osamljen. Jaz celotne zgodovine ameriških okupacijskih podvigov po Bližnjem vzhodu ne bom našteval, tudi se ne bom spuščal v politično higieno držav, ki jih Združene države, ki se jih politika Združenih držav na takšen način dotika. Kar je bolj pomembno v tem konkretnem primeru pa je odziv Slovenije, ki je sicer polnopravna članica Zveze Nato, ki kot takšna seveda ima neke zunanjepolitične, vojaške odgovornosti in kot taka sodeluje in podpira v tovrstnih političnih in vojaških operacijah. Ni skrivnost seveda in v Levici smo mnogkrat že poudarili ali pa osvetlili nevarnost našega dejanskega sodelovanja v tovrstnih operacijah in v teh vojaških navezah. Naše stališče je jasno. Odbor za zunanjo politiko, če kateri, potem je Odbor za zunanjo politiko je o tem največkrat poslušal in največkrat razpravljal. Je pa seveda tukaj na mestu opozorilo ne samo tega našega tihega in konstantnega sodelovanja. Ampak v tem konkretnem primeru molka, ki ga je slovenska zunanja politika ubrala, ob tem konkretnem primeru, ki so ga dejansko obsodile marsikatera država. Slovenija, slovenska diplomacija, slovenska zunanja politika je v tem primeru padla na izpitu. Sicer neko naše zunanjepolitično stališče je, da to ni bilo prav, ampak odločnega koraka obsodbe tega konkretnega dejanja, ki je, kot rečeno, pokazatelj splošne politične higiene Združenih držav Amerike, posledično Zveze Nato, katera članica je tudi Slovenija. Pa ne, konkretne obsodbe tega torej ni bilo.

Zato smo v Levici v luči osvetlitve te problematike in v glavnem z željo ali pa s pozivom, da slovenska politika, zunanja politika pokaže hrbtenico, pokaže stališče in pokaže svetovni javnosti in naši javnosti, da je sposobna stati na svoji hrbtenici, razmišljati s svojo glavo in svojo siceršnjo obsodbo tovrstnih dejanj tudi jasno izraziti, predlagali tri sklepe, ki se glasijo. Prvič, Odbor za zunanjo politiko obsoja kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti ter uporabe in grožnje z uporabo vojaške sile s strani Združenih držav Amerike proti Islamski republiki Iran. Drugič, Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado, da preko diplomatskih povezav z Združenimi državami Amerike izrazi nasprotovanja trenutni politiki Združenih držav Amerike do Islamske republike Iran. In tretjič, Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado, da preko diplomatskih povezav pozove Vlado Združenih držav Amerike k takojšnjem prenehanju agresivnih dejanj v Hormuški ožini in prenehanju kopičenja vojaštva in vojaške opreme v soseščini Islamske republike Iran. Jaz verjamem, da se bo skozi razpravo, skozi razpravo z naslova ministrstva in poslank in poslancev odprlo še kakšno vprašanje oziroma kakšna podtema, v glavnem pa, v preseku tega pa torej par glavnih točk. Ameriška zunanja politika, ki vključuje tudi našo, je napačna. Naša, posledično, je v tem primeru in v vsesplošnem hlapčevstvu za eno vojaško silo napačna, ne »doprinaša« miru, niti pri nas, niti v regijah, ki se jih ta problematika neposredno tiče.

Toliko za uvod, hvala lepa.

Matjaž Nemec

Za predstavitev stališča Vlade dajem besed predstavniku Vlade in sicer, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Dobranu Božiču.

Izvolite.

Dobran Božič

Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci. Lep pozdrav s strani Ministrstva za zunanje zadeve.

Uvodoma bi rad opravičil ministra za zunanje zadeve, dr. Cerarja, ki na seji ni prisoten zato, ker se vrača ravnokar iz službene poti iz Zaliva(?). Mogoče bo izhodišče in obrazložitev malo daljša, zato malo potrpljenja prosim, rad bi pa povedal, kako konsistentna in načela je slovenska zunanja politika.

V izhodišču nastopa torej želim poudarit, da se Slovenija ne samo na to krizo, ampak v zunanji politiki, odziva načelno in vedno, vedno, skladno s sprejeto politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Torej, vedno delujemo skladno s politiko Državnega zbora. Ključni okvir delovanja Slovenije je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije, ki jo Slovenija sooblikuje. Torej, mi smo del Evropske unije in jo tudi sooblikujemo. Odzivi in delovanje Slovenije v okviru Evropske unije so v skladu z izhodišči, ki jih pred zasedanji Sveta za zunanje zadeve Evropske unije spremlja Vlada Republike Slovenije in s katerimi se seznani OZP Državnega zbora.

Slovenija seveda deluje tudi v skladu s cilji zunanje politike Republike Slovenije, ki so med drugim opredeljeni v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel Državni zbor. Na teh temeljih, so ključni cilji, ki jih Slovenija zasleduje v regiji Bližnjega vzhoda in ki so, prvič; de eskalacija napetosti, ohranjanju miru in zagotavljanje stabilnosti regije, drugi; stabiliziranje razmer in ozemeljska celovitost Iraka, tretji cilj; boj proti terorizmu, kot globalni grožnji in sodelovanje v Sloveniji v globalni protiteroristični koaliciji, za boj proti Daešu, – naj samo povem, da v tej koaliciji sodeluje preko 80 držav tega sveta – četrti cilj; ohranitev iranskega dogovora in peti cilj; prizadevanje za vzpostavitev novega varnostnega dialoga v regiji.

Pri zasledovanju teh ciljev, je ključno spoštovanje mednarodnega prava in sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po miroljubni poti. Slovenija, privrženo s tem načelom poudarja tako pogovor z Združenimi državami Amerike, kot tudi z Iranom. Hkrati ne smemo pozabiti, da je Slovenija trdna zagovornica močne čezatlantske vezi, tako v Natu, kot med Evropsko unijo in ZDA. Spodbujamo konstruktivni dialog in krepitev zaupanja, da bi premostili odprta medsebojna vprašanja. Prizadevamo si za dobro sodelovanje z Združenimi državami Amerike, kot prijateljsko, partnersko in zavezniško državo.

Iz teh ključnih izhodišč, izhajajo vse aktivnosti, odzivi in stališča Slovenije, da dogajanje v regiji, ki jih bom zdaj v nadaljevanju bolj podrobno predstavil. Slovenija vseskozi zagovarja ohranitev stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu. V luči trenutnega položaja, vse strani, kontinuirano poziva, da se vzdržijo potez, ki bi lahko vodile v poslabšanje varnostnih razmer. Prepričani smo, da lahko položaj izboljšajo le diplomatska prizadevanja in regionalni varnostni dialog. Ta dialog mora imeti lastništvo držav regije in se osredotočiti na identifikacijo temeljnih vzrokov napetosti v regiji in iskanje načinov za njihovo nastavitev.

V regiji so nujno potrebni ukrepi za izgradnjo zaupanja in varnosti. Pri tem je jasno, da je vzpostavitev zaupanja možna le z dialogom in odprtimi kanali komuniciranja. Slovenija tudi v tem kontekstu konsistentno in jasno zagovarja pomen ohranitve iranskega jedrskega dogovora. Potrebno je povedati, da je dogovor z resolucijo potrdil Varnostni svet Združenih narodov in je eden od ključnih elementov mednarodne ureditve za neširjenje jedrskega orožja, ter bistven za krepitev miru in stabilnosti v regiji. Evropska unija je sopodpisnica in je igrala ključno vlogo pri doseganju iranskega jedrskega dogovora, kar jasno kaže na njegov pomen za Evropo, zlasti za njeno varnost. Zato je še toliko pomembneje, da je Evropska unija do tega vprašanje nedvoumna in enotna, za trenutek si predstavljajte, da dogovora ne bi bil in bi Iran v trenutnem napetem položaju v regiji imel jedrsko orožje, kar bi se lahko zgodilo ob pogojih brez jedrskega dogovora, s katerim sej Iran opustil razvoja jedrskega orožja. Slovenija je v skladu enotnim stališčem Evropske unije večkrat izrazila obžalovanje glede izstopa Združenih držav Amerike od dogovora ter glede vzpostavljenih ameriških omejevalnih ukrepih. Kot že rečeno je Slovenija vztrajna zagovornica spoštovanja mednarodnega prava ni sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po miroljubni poti. Privrženost tem načelom poudarjamo tako v pogovorih z Združenimi državami Amerike kot tudi z Iranom. Po odstopu Združenih držav Amerike od iranskega jedrskega dogovora je Slovenija podprla sprejem vseh ukrepov Evropske unije za zagotovitev nadaljnjega polnega spoštovanja dogovora in izpolnjevanja zavez s strani vseh ostalih podpisnic. Slovenija je med drugim podprla ustanovitev posebnega mehanizma za podporo izvajanja zakonite trgovine z Iranom ISTEX. Slovenija je tudi po postopnem opuščanju zavez iz / nerazumljivo/ torej iz sporazuma s strani Irana, ter povečanje napetosti v / Nerazumljivo/ ohranjala politični dialog ter gospodarsko sodelovanje z Iranom. Ob enem si Vlada Republike Slovenije prizadeva za zaščito interesov slovenskega gospodarstva. Ameriški predsednik gospod Trump je svojo odločitev o odstopu Združenih držav Amerike iz iranskega jedrskega dogovora argumentiral z navedbami, da gre za slab dogovor. Slovenija pri tem deli nekatere zaskrbljenosti Združenih držav Amerike, še posebej kar se tiče nadaljnjega razvoja iranskega balističnega programa, nudenja vojaške podpore in posredovanja orožja sirskemu režimu in ne državnim oboroženim skupinam v regiji. Za razliko od ZDA si Evropska unija vključno s Slovenijo prizadeva za naslovitev omenjenih vprašanj ločeno od jedrskega dogovora. Žal prizadevanja Evropske unije s tem v zvezi doslej niso bila uspešna. Iran je bil z resolucijo varnostnega sveta OZN 22.31 med drugim pozvan, da ne izvaja nobenih dejavnosti povezanih z balističnimi raketami, ki bi bile zasnovane tako, da bi lahko prenašale jedrsko orožje. V nasprotju z omenjenim pozivom in navkljub številnim dodatnim pozivom je Iran opravil več poskusov izstrelitve balističnih raket, ki sodijo v kategorijo orožja zmožnega nošenja jedrskega orožja. Tovrstne poteze Irana povečuje nezaupanje v mednarodni skupnosti in ne nakazujejo pripravljenosti Irana za popuščanje, dialog ali pogajanje o teh vprašanjih. Iran je odgovor na ameriško politiko maksimalnega pritiska in nezmožnost Evropske unije, da kompenzira izgubo ekonomskih koristi, ki izhajajo iz jedrskega dogovora, odgovarjal s postopnim opuščanjem svojih zavez po tem dogovoru. Slovenija opozarja, da je ameriška politika maksimalnega pritiska in iransko opuščanje zavez lahko vodita do propada iranskega jedrskega dogovora. Slovenija je prepričana, da je ohranjanje dogovora v interesu vseh strani. Poudarjamo, da je iranski jedrski dogovor edini dogovor, ki ga imamo in je hkrati edini dogovor, ki naslavlja iranski jedrski program. Evropska unija tudi po vstopu Irana v peto fazo opuščanja zavez po jedrskem dogovoru, to je po opustitvi vseh omejitev glede bogatenja in zalo urana ter omejitev pri raziskavah in razvoju še v naprej vztraja pri njegovem ohranjanju. To je bilo tudi jasno sporočilo visokega predstavnika gospoda Borela na izrednem svetu za zunanje zadeve 10. januarja 2020 na katerem je aktivno sodeloval tudi minister dr. Cerar. EU želi vzpostaviti prostor za dialog in pogajanja. Države E3, torej Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo so 14. januarja tega leta, torej 2020 z namenom ohranitve jedrskega dogovora, sprožile mehanizem za reševanje sporov, ki ga predvideva njegov 36. člen. Omenjeni korak razumemo kot verjetno zadnji možni poskus reševanja tega dogovora. Pričakujemo, da bodo v tem okviru sodelovale vse podpisnice vključno z Združenimi državami Amerike. Ob enem od vseh podpisnic pričakujemo tudi da bodo sodelovale v dobri veri. Zelo jasno želim poudariti, da je Slovenija odločno proti vsem korakom, ki ogrožajo stabilnost v regiji in poglabljajo nezaupanje. Pozivi Slovenije k deeskalaciji in dialogu so namenjeni vsem stranem. Tragična in nesprejemljiva sestrelitev ukrajinskega letala s strani iranskih oboroženih sil samo še potrjuje, da so regiji nujna deeskalacija napetosti in dialog. Pozitivno sprejemamo zadržanost Združenih držav Amerike po iranskem napadu na vojaške baze v Iraku. Pozitivne so tudi navedbe iranskih oblasti, da je maščevanje za smrt generala Sulejmanija zaključeno. To seveda ne pomeni, da je krize konec. Slovenija si bo zato še naprej prizadevala za vzpostavitev regionalnega dialoga, usmerjenega v krepitev varnosti in sodelovanja v regiji. Ocenjujemo, da je napočil čas za srečanje vseh držav regije, ki bi lahko omogočilo krepitev medsebojnega zaupanja in uresničevanja želje po regionalni stabilnosti. Slovenija z visoko zaskrbljenostjo spremlja stanje tako na področju človekovih pravic v Iranu. Ob nedavnih protestih, katerih povod je bilo povišanje cen goriva, je bilo po podatkih Amnesty International ubitih preko 300 oseb. Na tisoče naj bi jih bilo pridržanih. Natančnih podatkov o žrtvah, ranjenih in priprtih iranske oblasti še niso podale. Po sestrelitvi ukrajinskega letala smo te dni priča novim protestom začasni aretaciji britanskega veleposlanika in razglasitvi za persono non grato v Teheranu. Prihajajo pa tudi novice po uporabi strelnega orožja nad protestniki, kar je nesprejemljivo. Glede odnosa Slovenije do ZDA ja potrebno izpostaviti, da sta Slovenija in ZDA zaveznici in tesni partnerici, ki vodita redni dialog o vseh vprašanjih o skupnih interesih, od dvostranskih do širših regionalnih in mednarodnih tem. Za slovensko vlado je krepitev sodelovanja z ZDA prednostnega pomena. Slovenija je trdna zagovornica močne čezatlantske vezi, tako v Natu kot med Evropsko unijo in ZDA. Spodbujamo dialog in krepitev zaupanja, da bi premostila odprta medsebojna vprašanja. Kljub nestrinjanju oziroma različnim pristopom med Evropsko unijo in ZDA glede posameznih mednarodnih vprašanj tudi v odnosu do regije Bližnjega vzhoda se zavzemamo za konstruktivni dialog in dobro sodelovanje z ZDA kot prijateljsko partnersko in zavezniško državo. Slovenija se zavzema za mednarodni red, utemeljen na pravilih in svojih zunanjepolitičnih aktivnostih poudarja pomen spoštovanja mednarodnega prava in sprejetih dogovorov. Izstop ZDA iz multilateralnih dogovorov obžalujemo in v pogovorih z ameriškimi sogovorniki poudarjamo pomen učinkovitega in delujočega multilateralnega sistema ter skupnega naslavljanja izzivov v mednarodni skupnosti, za kar je ključna tudi aktivna vloga Združenih držav Amerike.

Spoštovani članice in člani OZP! Kot zaključek oziroma namesto zaključka se mi zdi na mestu, da še enkrat poudarim katera so ključna izhodišča in cilji slovenskega pristopa do aktualnih razmer na Bližnjem vzhodu. Torej, Slovenija kot članica EU in Nato ter sooblikovalka politik obeh povezav deluje v skladu s temeljnimi načeli slovenske zunanje politike ter zunanjepolitičnimi cilji, ki jih določa deklaracija o zunanji politiki, ki je bila sprejeta v tem državnem zboru 10. julija 2015. Slovenija si prizadeva za deeskalacijo napetosti, ohranjanja miru in zagotavljanja stabilnosti regije. V tem okviru je ključen boj proti terorizmu kot globalni grožnji in članstvu Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji za boj proti Daesh. Ključna so tudi prizadevanja za ohranitev iranskega jedrskega dogovora ter vzpostavitev novega varnostnega dialoga v regiji. Nujno je spoštovanje mednarodnega prava in sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po mirni poti. Pri tem je pomemben konstruktiven dialog z vsemi stranmi, torej ZDA kot tudi z Iranom.

V zaključku še glede / nerazumljivo/ nujne seje. Ministrstvo za zunanje zadeva, da nujna seja odbora za zunanjo politiko ne sprejme sklepov. Hvala za vašo pozornost.

Matjaž Nemec

Hvala lepa. Preden nadaljujemo razpravo oziroma začnemo razpravo poslank in poslancev sprašujem, ali želi mogoče besedo predstavnik Ministrstva za obrambo. Izvolite.

GOSPOD ___: Hvala, gospod predsednik. K tej točki ne bi imeli dodatnih komentarjev. Bi se pa vključili kasneje v razpravo, če bodo vprašanja s področja pristojnosti Ministrstva za obrambo.

Matjaž Nemec

Hvala lepa. Ravno tako se obračam na predstavnika Urada predsednika republike. Želi kdo od vaju mogoče besedo? V kolikor ne…

Spoštovani! Odpiram razpravo članic in članov odbora. Najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja, gospod Primož Siter. Izvolite.

Primož Siter

Najlepša hvala za besedo. Hvala za predstavitev, spoštovani sekretar. V povzetku povedanega, se pravi deeskalacija napetosti, zemeljska celovitost, boj proti terorizmu, ohranitev iranskega jedrskega dogovora, novi mirovni dogovor v regiji. Zdaj, mi ne bi tukaj sedeli, nihče od nas ne bi tukaj sedel in na podobnih sejah sedel zadnjih 50, 60, 70 let in se ukvarjal s temi vprašanji, če zadnjih 50, 60, 70 let Združene države Amerike ne bi vodile te imperialistične politike na teh regijah, ki jih v navednicah, stabilizirajo. Jaz mislim, da je to nam vsem jasno. Da je to jasno kot beli dan, da je to en tisti, kako se reče, slon v sobi, ko vedno vsa politika ve, da je tako, ampak pač zaradi drugih okoliščin, ki jih pa Združene države Amerike kot najmočnejša gospodarska in še kakšna sila, vojaška sila, prinesejo v svojem nahrbtniku. Vzrok, da te probleme rešuje cel svet, da davek za to plačujejo te že tako ali obubožane države, je ameriška inperialistična politika. Glavni problem, kar se mi ameriške politike ne bomo rešiti, lahko na naslovimo slovensko zunanjo politika, in ta pa je, tako kot sem poudaril uvodoma, tukaj zelo medlo nastopila. Že recimo samo, če se sprehodimo malo po časovnici, 2. januarja dan pred tem nekim morilskim napadom ali pa, kot sem prej rekel, atentatom na generala Sulejmanija, je slovenska Vlada v svojem piaru zapisala takole:

»Slovenija se pridružuje stališču Evropske unije in močno obsoja napade na koalicijske enote, ki se borijo proti Daeshu v Iraku. Prav tako se pridružujemo stališču unije glede napada na veleposlaništvo Združenih držav v Bagdadu. To dejanje močno obsojamo in pozivamo iraške oblasti, da zagotovijo varnost diplomatskih misij v državi.« Se pravi, jasno pozivamo iraške oblasti.

Sporočilo je bilo potem objavljeno, potem ko so v napadu na ameriško bazo v Kirkuku, 31. decembra bili ranjeni štirje ameriški vojaki. Potem pa, ko se je pa zgodila ta stvar, se pravi ta napad, je pa Ministrstvo za zunanje zadeve takole zapisalo v svojem piaru:

»Ministrstvo obsoja vsakršno nasilje in oborožene v Iraku, ki smo jim priča v zadnjih tednih. Tovrstno ravnanje povzroča tveganje za porast nasilja v celotni regiji. Nedavni dogodki v Bagdadu so zaskrbljujoči. V tem času sta pomembna preudarnost in vztrajno prizadevanje, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti.« Niti beseda o tem kdo je to storil, koga bi bilo treba obsoditi. V napadu par dni pred tem jasno s prtom pokazati na iraške oblasti, ker je bilo jasno, da so oni povzročili to stvar. V tem konkretnem napadu je pa treba samo neke, malo neke preudarnosti in vztrajnega prizadevanja, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti, pa cel svet ve kdo je pritisnil na gumb. Kateri en človek je pritisnil na gumb.

Besedo, dve ste spregovorili tudi o iranskem jedrskem programu, ki je podnapis celotne te akcije, operacije ali pa vsaj neka presečna množica vseh teh incidentov. Načeloma stojimo na stališču, da podpira Republika Slovenija ta sporazum, tudi iz vaše predstavitve je bila vidna neka vnema, da se v tej smeri gre, ampak ko so ga pa Združene države združile, tako rekoč, je bila pa Slovenija zopet tiha in ni s prstom pokazala, pa zopet vemo, da je bil ta en isti človek, ki je pritisnil na gumb na drugi strani in strah nas je, da ne bodo zdaj, Iran naprej razvijal svojega programa. Pa isto v prejšnjem mandatu v Vladi Mira Cerarja, bi v združenih narodih lahko glasovali za prepoved jedrskega orožja, pa tega naši ljudje tam niso storili. In zdaj nas je strah, da ne bo jedrskega orožja. To je tako. Jaz nisem strokovnjak na tem področju, ampak to je zelo taka, trotel zihr, če nočeš, glasuješ proti, če želiš, potem glasuješ za, ampak mi smo tukaj, ne vem, razložite mi, če se motim, ampak mi smo tukaj podprli jedrsko orožje in zdaj se borimo in jokamo zakaj je temu tako. In tudi, ko svojo nepreudarnost pokaže, zopet ponovim, prvi ali pa predsednik svobodnega sveta ali kakorkoli si sam reče, tega ne obsodimo. Vzorec je isti in se vleče vse povsod, od majhnih incidentov do teh največjih političnih ekscesov. Slovenija je tiho. In sklepi, ki smo jih predlagali, gremo vsaj v smer neke načelne odločnosti in jasne opredelitve stališča s hrbtenico in z besedami.

Toliko za enkrat.

Matjaž Nemec

Preden nadaljujete, mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo.

Gospod Robert Pavšič nadomešča gospoda Nika Prebila.

Imam pa enega prijavljenega k razpravi, mag. Andrej Rajh, izvolite, imate besedo.

mag. Andrej Rajh

Hvala lepa za besedo.

Kaj naj rečem o tem območju. To območje je, bom rekel, izvor nestabilnosti že več kot 50 let. Spomnimo se samo ruske intervencije v bližnjem Afganistanu. Danes se na tem območju krepijo ekonomski in politični interesi številnih novih velesil, Kitajske, Indije, Združenih držav Amerike, Rusije in tukaj so dejansko različni interesi in jaz bi si želel, da bi na tem območju vladal mir, nisem pa prepričan, da se delamo, da drugi nimajo tukaj interesov, da bo tam mir, in da bomo mi zaradi tega bolj varni. Slovenska vojska na tem območju, tako kot je državni sekretar povedal, ne izvaja vojaških operacij, ampak je del koalicije, mednarodne koalicije 80. držav, ki poskušajo vzpostavljati civilne institucije. Slovenski vojaki tako šolajo policiste. Jaz sem vesel, da so živi in zdravi, in da je naša država jih pravočasno premestila na varno območje, da so vsi živi, zdravi, nepoškodovani. Si pa bi želel in tudi pozdravljam naše stališče, da Slovenija se ne postavlja na nobeno staran, ampak obe strani poziva k miru. Pomembno je, da mi ne prelivamo olja na ogenj, da umirjamo situacijo, da se tudi zavedamo, da je na tem prostoru prisoten zelo velik čustveni naboj. Spomnimo se samo besed bivše hrvaške predsednice, ko je 30 let po vojni rekla, da bi vzela puško v roke. Verjetno je na tem območju takih ljudi bistveno bistveno več in mi se moramo res bati kaj se zgodi, če ti ljudje dobijo v roke jedrsko orožje. In zato je še za mene zelo posebej pomembno, da sodelujemo pri pogajanjih oziroma, da spodbujamo pogajanja, ki bodo na to območje prinesla trajni mir. Mogoče je ta želja utopična, ampak vseeno pravijo, da upanje umre zadnje.

Hvala lepa.

Matjaž Nemec

Kolegice, kolegi, želi še kdo besedo? Vidim, da ja.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.