Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 48. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena prvega odstavka 60. člena ter prvega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 84. seji dne 6. 11. 2020.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Tanko, Samo Bevk do 16. ure, Nada Brinovšek, Suzana Lep Šimenko, Anja Bah Žibert, Franc Kramar in Bojan Podkrajšek. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij je s sodelovanjem na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo za danes najavil poslanec Primož Siter. Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 7. točki dnevnega reda, potem mag. Duško Godina direktorico Agencije za energijo k 16. točki dnevnega reda, predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo odloči Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali. Iz tega razloga Državni zbor tudi ne bo odločal o predlogu Poslanske skupine Levica z dne 14. 11. 2020 za umik 8. točke z dnevnega reda seje.   Postopkovno kolega Kordiš.

Tedenska seja Državnega zbora poteka kot izredna seja, čeprav gre de facto za redno sejo. Razlika v postopku se je vpeljalo z razlogom, da se omogoči tistim poslankam in poslancem, ki so se znašli v karanteni participacijo, a hkrati je ta sprememba v režimu seje podlaga tudi za zavrnitev zahteve Levice, da se prestavi odločanje o posebnem zakonu, ki bo vladi Janeza Janše omogočil, da 780 milijonov evrov zapravi za orožje. Na tak način začno sredi epidemije z argumentom, katere je vlada Janeza Janša ljudi zaprla v njihove domove tečejo roki za referendum, za referendum, ki ga v takih razmerah praktično ni mogoče izpeljati. S tem se omejuje demokratična pravica vseh državljank in državljanov, da sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev pri temeljnih usmeritvah, v katerih naj deluje Republika Slovenija, zato predsedujoči sklicujoč se na Ustavo Republike Slovenije v Levici terjamo umik točke s seje Državnega zbora, pri kateri se bo odločalo o 780 milijonih evrih za orožje in da se obravnavo tega zakona oziroma zaključek obravnave tega zakona prestavi na nekoliko kasnejši čas, ko bodo tudi epidemiološke razmere v državi omogočale lažjo izvedbo referendumskih postopkov. Naj za zaključek spomnim tri četrtine ljudi nasprotuje temu, da se 780 milijonov evrov nameni za orožje, ker bo vsak cent, ki bo šel za mednarodne vojaško industrijske kompleksne pomenil cent manj za bolnišnice, za domove starejših občanov, za stanovanja za mlade in tako naprej. Še zlasti je to pomembno celo kritičnega pomena v pogojih epidemije Covid-19, zaradi katerih         država drsi v recesijo s pospešenim tempom. Vsak evro bo štel, vsak evro za blaginjo državljank in državljanov bo ključen in teh evrov ne bo, če jih bo vlada Janeza Janše zapravila za oklepnike in drugo nepotrebno oborožitev. / znak za konec razprave/

Hvala lepa, spoštovani poslanec.  Kot sem omenil uvodoma, v skladu z 93.a členom, torej četrtim odstavkom tega člena, je dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določen s sklicem. Zaradi tega o tem, da se določena točka umakne z dnevnega reda, ne bomo glasovali. Naj pa še to opomnim, ne glede na to, da smo dogovorili sejo na daljavo, je ta točka uvrščena na dnevni red z zahtevo in tudi iz tega razloga, pač, je ni mogoče umakniti.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda, sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 46. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavlja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije, bo odgovoril predsednik Vlade.  Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.  V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik vlade, ministrica ali minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, Janez Janša.  Prvi bo poslansko vprašanje predstavil Marjan Šarec.

Hvala za besedo, predsednik.  Predsednik Vlade, ko ste spomladi prevzemali Vlado, se je z vaše strani slišalo, kako smo pustili prazna skladišča, kako ste, mislim da ste, na SNAV-u izjavili, da ste zadnji moment skočili v tovornjak, ga uspeli obvladati in potem tudi končali z epidemijo. Lahko bi vas vprašal, zakaj ste takrat spisali neko poročilo, ki je bilo z današnjega vidika gledano, navadna farsa, kjer Vlado in pa mene osebno, obtožujete kazenske odgovornosti in ne vem česa še vse. Lahko bi vas vprašal, zakaj ste preleteli z letali in razglasili konec epidemije. Lahko bi vas vprašal, zakaj ste imeli na Brdu srečanje, kjer ste predstavili srčno ekipo, ki je rešila epidemijo. Lahko bi vas tudi vprašal, zakaj ste kupili 148 ali 149 ventilatorjev, ki ne služijo ničemur in bolnišnice kupujejo nove. Lahko bi vas tudi vprašal, zakaj ste se, ko je bil razglašen konec epidemije, ukvarjali z vsem drugim, samo s pripravo na drugi val ne. Pa vas ne bom spraševal tega, zato ker ne želim biti tak, kot vi, ki obtožujete vse vprek, ki ste mene osebno krivili za smrti, ki ste obtoževali tudi druge ne vem česa, ampak vas bom vprašal nekaj drugega.  Namreč, poleti, ko ste imeli čas za vse, ne glede na to,         (Nadaljevanje): da ste rekli, na SNAV tudi to, da Vlada ne more se ukvarjati samo z epidemijo, ampak se mora z vsem drugim, vemo kako se ukvarjate z vsem drugim, vas bom pa vprašal, zdaj po največji sramoti slovenske zunanje politike, ko ste preuranjeno čestitali, po vaše, samo republikanski stranki, ne Donaldu Trumpu, in se skregali s svetom in Evropsko unijo. Seveda vaš minister to brani in spet pove, da je bila večja sramota moj nenastop v Evropskem parlamentu, o kako pričakovano, to je pa res nekaj novega, pa vas bom vseeno vprašal, gospod Janša.   Kako svojim privržencem in slovenskemu narodu razlagate lahko, da podpirate Trumpa, ko pa on zanika virus. Ko je imel srečanje pred svojimi privrženci, ki so sedeli brez razdalje, brez mask, njegovi privrženci tudi demonstrirajo brez mask, kako to lahko razložite.

Predsednik Vlade, imate besedo.

Hvala lepa za vprašanje.   Zdaj, kar se tiče tega drugega. Predsednik Republike je pred nekaj dnevni organiziral spominsko srečanje na nek dogodek, ko se je takratna politična večina oziroma Demosov poslanski klub v Poljčah, odločil za plebiscit o samostojni Sloveniji. Saj takrat tiste odločitve ne bi bilo, najverjetneje danes v tem dvorani ne bi sedeli kot poslanci samostojne države. Ko je bila odločite sprejema, je bilo jasno, da osamosvojitve Slovenije praktično uradno ne podpira nihče. Nihče izven meja naše države. Prišel je takratni znani minister na srečanje in je rekel, vsi pravijo, da nas ne bodo nikoli priznali. To se je nadaljevalo vse do same osamosvojitve. Državni sekretar oziroma znani minister Združenih držav je prišel v Beograd nekaj dni pred napadom na Slovenijo in je dejal, podpiramo demokratično in enotno Jugoslavijo, kar je bil absurd in osamosvojitve Slovenije in Hrvaške nikoli ne bomo priznali. V Poljčah smo se kljub temu odločili, da bomo razmišljali z lastno glavo, verjeli smo lastni presoji in zato imamo danes samostojno državo, tisti, ki so še nekaj dni pred napadom na Slovenijo trdili, da nas nikoli ne bodo priznali, so nas priznali nekateri čez pol leta nekateri pa čez slabo leto. Zdaj, to sposobnost razmišljanja z lastno glavo ohranjamo še naprej. Z veseljem bomo čestitali tistemu, ki bo izvoljen za naslednjega ameriškega predsednika. Slovenija goji dobre strateške partnerske odnose z Združenimi državami Amerike ne glede na to katera administracija je na oblasti, v vseh vladah, ki sem jih vodil, je bilo tako in bo tako tudi v prihodnje. Je pa tako z volitvami, da so končane takrat, ko druga stran prizna poraz ali pa, ko se rezultati uradno razglasijo. Vse tisto prej je pač politika. Nekateri so se odloči, da bodo sledili pač medijskemu valu, jaz sem se odločil nasprotno. Bomo videli kdo je imel prav, ampak to vam zagotavljam, da odnose med Slovenijo in Združenimi državami v prihodnje ne bo vplivalo. Mogoče bo to celo izboljšalo odnose zaradi tega, ker ste na enkrat tisti, ki ste korakom k vzpostavitvi dobrih delovnih, operativnih odnosov z Združenimi državami v zadnjega pol leta očitno nasprotovali, ki ste še prej skušali komplicirati sprejetje nekega zakona, ki gre v to smer, ker Slovenija mora okrepiti lastno udeležbo pri skupnih obrambnih prizadevanjih, za kar se Združene države zavzemajo, ne glede na to kateri predsedniki oziroma iz katere stranke je predsednik. In zdaj, ko ste vsi proti ameriški, upam da bomo vsi te ukrepe podprli, da boste enotno podprli tudi našo ponudbo Združenim državam za namestitev rotacijske enote ameriške vojske v Sloveniji v prihodnje,         da boste podprli, da bo Slovenija bolj striktno kot doslej izpolnjevala svoje obveznosti v Natu, kjer so Združene države pač osrednji dejavnik. Na nek način sem izjemno vesel tega proameriškega vala v zadnjem času. Skoraj si ne morem predstavljati, da lahko en Twitt povzroči takšno pozitivno spremembo v smer prijateljstva z Združenimi državami Amerike in jaz upam, da bo to trajalo.   Kar se tiče teh vprašanj iz prvega dela, poglejte, lahko bi tudi jaz postavil veliko vprašanj, bom pa samo eno. Poglejte, če ste tako pametni, če tako veste kaj bi bilo treba narediti v času epidemije, zakaj ste vrgli puško v koruzo v času, ko je bilo jasno, da epidemija prihaja v Slovenijo in da bo treba združevati sile in resurse zato, da bomo reševali zdravje in življenja.

Hvala lepa.   Gospod Šarec, zahteva za dopolnitev odgovora?

Gospod Janša, niste me razočarali s svojim odgovorom. Je točno tak, kot sem ga pričakoval.   Glede na to, da nisem vaš vernik, čeprav velikokrat gledam Novo24 in se čudim, pač, jaz takih odgovorov ne kupim, pa tudi tisti preostali del Slovenije, ki niso vaši verniki, tudi ne. Vprašal sem vas, se vam zdi smiselna podpora Donaldu Trumpu, glede na to, da je on ves čas zanikal virus, da ne upošteva zaščitnih ukrepov, da je zbral svoje privržence v prostoru, kjer niso imeli primerne razdalje, kjer niso imeli mask in nasploh predsednik Združenih držav Amerike je naredil zelo malo zato, da bi se z virusom uspešno spopadel. In kako lahko podpirate tovrstno politiko, če pa pri nas vsakega, ki ni po vaših merilih obtožujete, da se posmehuje virusu, da nasprotuje ukrepom in da nasprotuje vsemu. Še več, na svoji vrli televiziji in svojih medijih vztrajno lepite fotografije nas na Prešernovem trgu, ko smo brez mask. Seveda smo takrat bili brez mask, saj je bil razglašen konec epidemije. Se spomnite? In tudi maske niso bile obvezne. Zakaj potem ne napišete Donaldu Trumpu tega? Spoštovani predsednik Združenih držav Amerike, pozivam vsa, da vaši podporniki nadenejo maske in da se začnete spopadati z epidemijo. To sem vas vprašal. Se vam ne zdi dvolično podpirati nekoga, med tem ko Joe Biden od prvega dne, ko je bil izvoljen, se bori z virusom in je ustanovil tudi delovno skupino. Donald Trump pa pač igra golf. To sem vas vprašal.

Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo.

Poglejte, jaz nebi rad bil ne skromen, na /nerazumljivo/ jaz lahko vplivam na ravnanje ameriškega predsednika, glede na to, da nisem mogel vplivati niti na vaše ravnanje v času, ko ste vi zanikali virus. Ko ste skupaj z Nino Pirnat govorili, da gre za malo hujšo gripo, da je treba zgolj kašljati v rokav in da ni nobenega problema. In ko smo vas morali iz opozicije prisiliti v to, da ste razglasili epidemijo. Vi pa ste takrat grozili vašemu ministru za zdravje in ga, bom rekel, po neposrednih virih, celo fizično napadli, ko je sprejemal nekatere ukrepe zato, da bi se epidemija pravočasno zajezila. Ampak, poglejte, jaz ne vidim neke, res nekega smisla v tem prepiru. Niti v tem, da se pač delajo neke končne bilance, kjer smo sredi spopada, ki je zelo resen. In jaz bi enostavno apeliral na vas v opoziciji, da se zgledujete po svojih političnih predhodnikih pred 30. leti, ki so takrat, ko je bila ta ključna politična odločitev v Hočah sprejeta, najprej tej odločitvi nasprotovali, potem pa so se bili vseeno pripravljeni usesti za skupno mizo, se pogajati in na koncu smo zakon o plebiscitu sprejeli z veliko večino. Jaz mislim, da potrebujemo nekaj takšnega tudi sedaj, ker je situacija resna. So pozitivno obeti glede cepiva, kar pa ne pomeni, da bo pravočasno na voljo za vse, da se prepreči         tudi tretji val. Mimogrede korake, ki jih je delala Slovenija od 26. oktobra naprej dela tudi večina ostalih evropskih držav. Na koncu bomo delali bilance, kdo je bil bolj in kdo je bil manj uspešen. Dejstvo pa je, da je virus tukaj, da je situacija izjemno resna, da smo nekateri pet ali šest mesecev opozarjali pred drugim valom, če ne bomo vsi naložili aplikacije, ki opozarja na tvegane stike, da so bile ves ta čas določene stvari prepovedane, tudi zborovanja / opozorilni znak za konec razprave/, neorganizirana zborovanja brez dovoljenj, ni problem, da niste nosili maske, problem je, da ste bili na zborovanju, ki ni bilo dovoljeno zaradi neravnosti virusa.

Hvala lepa. Želite besedo za postopkovni predlog?

Ja, imam postopkovni predlog, ker seveda nisem razen nekih pavšalnih obtožb in nekih tako imenovanih neposrednih virov, ki so spet bili predvajani v nekih medijih, ki vemo, kam sodijo, predlagam, imam postopkovni predlog, da opravimo na eni izmed naslednjih sej tudi razpravo o mojem vprašanju, ki ni kar tako prepir kot predsednik Vlade trdi, ampak gre za blamažo zunanje politike, gre za to, da je še Kitajska priznala zmago Joea Bidna, tako da smo v družbi Severne Koreje, Rusije, pa ne vem, ni nas ravno veliko, zato je bilo to tehtno vprašanje, tukaj Nina Pirnat nima nobene zveze, pa še kdo drug, tako da predlagam, da opravimo to razpravo na eni izmed prihodnjih sej. Hvala lepa.

Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v petek, 20. novembra 2020, v okviru glasovanj.   Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil dr. Franc Trček.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.   Kot Socialni demokrat in ustavni patriot bom rekel Slovenia first, najprej Slovenija. Moje vprašanje se nanaša na leto 2020, nanaša se na epidemijo. Aplikacijo imam naloženo, tudi večina kolegic in kolegov iz Socialnih demokratov ga ima, tako da se ne bova o tem kvadraturo kroga kregala, gospod Janša.   Na COVID epidemijo se nihče na svetu ni mogel pripraviti. To so besede akademikinje, virologinje prof. dr. Tatjana Avšič Županc, včeraj na radiu, Javni zavod RTV Slovenija, nedeljski gost. Večina politike je korono podcenjevala, tudi bogate države so bile nanjo slabe pripravljene. Če se spomnite švicarske konfederacije, ko so ugotovili, da nimajo alkohola za razkužila mešati, ker so to privatizirali. Tukaj moramo pohvaliti oba naša laboratorija tako mariborskega kot ljubljanskega, ki dobesedno crkujejo od dela, da so pravočasno priskrbeli reagent in so lahko opravili celo več testov, kot kake večje države. Zdaj glede drugega vala se moramo vprašati, kaj smo se med tem naučili in kako smo se nanj pripravili. Kakorkoli že obračamo, Slovenija je padla na izpitu, celo predsednik Pahor, vaš politični sopotnik vas je včeraj kritiziral gospod Janša in dejal, da je Vlada prepočasno ukrepala. Številke o koroni niso politično prikrojena resnica, niso bevskajoča last na Twitterju. Vlada je najbolj odgovorna za celo vrsto zadev, jih bom naštel zgolj devet: nezaščitenost DSO-jev, ker gospa Marolt Meden iz Srebrne niti govori celo o gerontocidu, nedelovanju oziroma zelo omejeno delovanje necovid javnega zdravstva, neustrezno opremo tako imenovani Počivalškovi Golf Passati, manjkajoči kader, problematiko šolstva, ki zadeva več kot 300 tisoč ljudi v štartu, če prištejemo starše, skrbnike - verjetno več kot četrtina vseh nas, karantenske odločbe, ki ste jih najprej hoteli dati na pleča 27 epidemiologov, potem pa na primarno raven, kar kaže nerazumevanje primarne ravni, ni socialnega dialoga, ne deluje Ekonomski-socialni svet, vsak PKP zakon ima nebulozo, na primer izenačitev matur, vedno se pozabi na preveč skupin zaposlenih / opozorilni znak za konec razprave/ ter preštevilne gospodarske dejavnosti, predlog Černačeve ekipe sklada za okrevanje poslan v Bruselj je neberljiva šlamastika, neustrezno, nepremišljeno kadrovanje nekateri - kadrovanja so tudi pravno sporna.         Zato vas – tu so našteta dejstva – zato vas, gospod predsednik Vlade enostavno sprašujem, kako se bo Vlada Republike Slovenije spopadla z vse bolj tragično statistiko epidemije, ki jo sedaj imamo v drugem valu /znak za konec razprave/ in se vam zahvaljujem na odgovore na to konkretno vprašanje.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Ja, hvala lepa za vprašanje.  Zdaj Vlada se ne spopada s statistiko, niti z mlini na veter, ampak s problemi. Seveda je polno takšnih, ki čakajo, da Vlada nekaj naredi in to kritizirajo, ne da bi sami karkoli predlagali, ali pa počakajo; zdaj kam se nagiba v smer eno javno mnenje, pa se potem tja opredelijo. Zdaj tega smo navajeni in s tem se niti ne ukvarjamo. Zdaj od marca naprej je 80 procentov kapacitete Vlade namenjeno spopadu z epidemijo. In to kolegi in kolegice v Vladi delajo za plače, ki so relativno gledano, glede na naš GDPR ene najnižjih na svetu. Kritizirajo nas pa tisti, ki si namesto zdravnikov covid dodatke izplačujejo, pa razne voditeljice, ki služijo 15 tisoč evrov na mesec. Toliko v zvezi s tem.  Zdaj kar se tiče pa dejanskega stanja, je pa v Sloveniji stanje takšno, kot je v večini drugih evropskih držav. Samo nekaj tednov ali pa nekaj dni je razlike, glede na to, kam je prej prišel val. Zdaj edina večja napaka, ki jo je Vlada naredila v teh ukrepih je tisto »telovadenje« pristojnih glede mask v šolah. Zdaj poglejte si statistiko, zdaj velik del okužb je v nekem času pač prišel iz okolja, kjer so rekli, da je težko pač delati v maski. Jaz jo nosim 18 ur na dan recimo, v zdravstvu jo nosijo že 10 let, mislim jo celo življenje nosijo nekateri, pa niso dosti bolj plačani, kot nekateri v šolstvu. In takrat nam je pač, so nam številke narastle, ker je bilo v teh poklicnih skupinah tudi za trikrat, štirikrat več pozitivnih, kot pa v povprečju in ker pač bolezen pri otrocih pač ne pokaže znakov in je težko sledljivo. Zdaj ta mantra o tem kako je treba vse zapreti, razen šol, pač ki je šla kot val čez Slovenijo, nas je verjetno pripeljala en teden pred nekatere druge države, ki pa danes sprejemajo enake ukrepe, kot smo jih mi sprejemali.   Glejte, ta drugi val bomo zajezili. Lahko bi ga zajezili tudi z milejšimi ukrepi, če bi bila odgovorna večina bistveno večja, kot je bila in če bi bila neodgovorna manjšina pač bistveno manjša od tega, kar je bila. Milejši ukrepi, kot je nošenje mask povsod ali določene omejitve, ki so, katerih spoštovanje je v glavnem odvisno od tega kako mi ravnamo pač v družbi, kjer je politika enotna, kjer so mediji pač na isti strani odgovornosti, delujejo v večji meri kot tam, kjer je vse razdeljeno. Zdaj povejte mi katere ukrepe ste predlagali pravočasno pa jih Vlada ni sprejela, povejte mi katere ukrepe ste pozdravili. Karkoli je Vlada naredila, je bilo kritizirano. Če ni naredila, je tudi kritizirano. Jaz bi se z veseljem usedel z vsakim, ki ima boljše predloge. Ure in ure sedimo s stroko, ki predlaga stvari. Vse je dokumentirano, mimogrede, gospodje poslanci. Za vsak dan vemo kdaj je kdo kaj predlagal, kdaj je bilo kaj sprejeto, kakšno je bilo stališče Vlade, posamičnih ministrov, strokovne skupine, ministrstev, karkoli je možno za nazaj rekonstruirat.   Tudi velik afront proti nabavi večjih količin določene medicinske opreme, kar je danes kritična točka, ko so se nabave začele preiskovat prej, preden so artikli sploh prišli v skladišča. Po drugi strani pa po 10-ih letih še milijarda opranih evrov ni raziskana za teroriste in tako naprej. Tako da nekoliko bolj enaka merila je treba imeti, ko se /znak za konec razprave/ gleda na sedanjo situacijo. Ob tem pa še enkrat poudarjam, za to bo še čas. Za to bo še čas.         Parlament bo vedno tukaj, ni izrednega stanja, seje lahko imate, preiskovalne komisije, institucije delujejo, vse bo možno raziskati. Mogoče bi pa s kakšno zadevo kakšen teden počakali in dali tistim, ki imajo na ramenih odgovornost odločanja pravzaprav o zdravju, o življenju in smrtih, da svoje delo v miru delajo.

Hvala lepa.  Dr. Trček, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

Ja, zdaj žal moram ugotoviti, da odgovora nisem dobil.  Veste, malo je nenavadno, da se reče »Vlada se ne ukvarja, ne spopada s statistiko«. Sočasno je Vlada na resornem oziroma resorno ministrstvo oblikovalo neko skupino, ki naj bi se ukvarjala z modeliranjem, ki naj bi gledala, kako ta epidemija napreduje in na osnovi tega ukrepala. Zdaj, če vi žalite tukaj opozicijo ali mene ali kakorkoli, ni problem. Žalite pa cel niz vrhunskih strokovnjakov in strokovnjakinj.  Drugič, ni res, da so razmere po Evropi povsod iste, ne? Zunanji minister je bil v baltskih državah in je tam v karanteno poslal vse tri zunanje ministre. Tam razmere niso takšne kot so pri nas. Virus je prišel v šolo, ne pa iz šole, ne? zdaj vi ves čas napadate medije, ki vam bi pa morali biti oziroma bi nam morali biti glavni partner. Ena od ključnih skupin z atipično korono, kjer se virus izrazito širi, je skupina v starosti od 18 do 35 let. Sem poslal vprašanje Vladi, kako jih bomo naslovili, kako jih bomo targetirali. Včeraj je zaokrožil nek videoposnetek, kako so jih v Nemčiji targetiral. Sam vodja epidemiologov v intervjuju pravi, da je komunikacija – jaz bi jo imenoval nekomunikacija – kaotična, ne? Kacin, Hojs, Krek. Ljudje mi rečejo »ko jih vidim, ugasnem televizijo«, potem ta senca žal pade tudi na gospo Beović. Nobenih protipožarnih, če se tako izrazim, ukrepov v DSO-jih ni, čeprav smo imeli tri izkušnje.   A veste, vi imate na svojem uradnem profilu neko brv tam čez Sočo. Tudi vi morate v mostogradnji priti nasproti, gospod Janša.

Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo.

Ja, ne vem, če je bilo kakšno vprašanje tukaj.  Ampak zdaj kar se tiče korakov nasproti. Maja smo vsem opozicijskim strankam ponudili sporazum o sodelovanju. Nekatere so ga sprejele in se jim zahvaljujem in sodelujejo pri pripravi ukrepov in pri zakonodajnih projektih. Večina vas je ta sporazum zavrnila kljub temu, da ni prelagal nobene odgovornosti na opoziciji, dajal je opoziciji samo možnost, da od samega začetka sodeluje pri zakonskih projektih in tudi pri spopadu z epidemijo. Zdaj ta naša ponudba je še vedno na mizi – sprejmite jo, boste zraven od samega začetka. Boste zraven, ko bo strokovna skupina predstavljala predloge za svoje ukrepe in boste pač del teh dilem, ki so pred mojimi kolegicami in kolegi, ko je treba sprejemati odločitve in ko jih je treba sprejemati hitro. Zdaj na vaših klopeh je šesti protikorona paket, šesti. V vsakem od teh protikorona paketov je več zakonskih sprememb, ki realno vplivajo na življenja ljudi. Kot ste vi v prvi polovici tega mandata dokler ste imeli Vlado v celem mandatu sprejeli nekih stvari, v celem mandatu. V enem samem paketu je več sprememb, pa imate šestega na mizi zdaj ob isti administraciji, ob več ali manj, bom rekel istih poslovnikih in administrativnem okolju. In jasno je, da v stiski s časom prihaja tudi do napak, do napak. Delamo veliko, delamo tudi napake. Na drugi strani pa ne vidim drugega kot samo kritiko, nobenih predlogov in bom rekel umivanje rok. Če mi nekaj predlagamo, ste proti, če ne predlagamo ničesar, je kritika, ker ne predlagamo. Se pravi nekako smo se na to navadili, ampak to vpliva na javno mnenje, to vpliva na to, da je potrebno sprejemati ostrejše ukrepe namesto milejših. In opozarjam na to, da stvar še ni končana. Tukaj se nekateri obnašajo kot, da smo že iz epidemije – nismo, nismo. Tudi ni nobene garancije,         da ne bo še tretjega vala, in skrajni čas je, da se enostavno zresnimo, kajne. Zdaj, iz tega vidika, / znak za konec razprave/ res, zahvala kolegu Židanu, ki je napisal, kritizirajmo Vlado, ampak ukrepe pa spoštujmo, ker so namenjeni temu, da ščitimo zdravje in življenje vseh, ne samo vladne koalicije in opozicije.

Hvala.  Dr. Trček.

Ja, Socialni demokrati, pa tudi večina preostalega dela opozicije, nikoli ni imela težav s spoštovanjem ukrepov. Nobenega dodatnega protokola ne potrebujemo, gospod Janša, ker imamo malo Ustavo, Poslovnik Državnega zbora. Opozicija tudi to ni hotela podpisat zaradi tega, ker ste v tistem dokumentu zahteval, da se o zakonih ne bi razpravljal, da bi se o njih samo na Vladi zmenil, pa malo »zikhajl« roke dvigoval. To je derogacija dela Državnega zbora.  Tudi ni lepo, da 62.-letna oseba laže. V celem nizu PKP-jev smo vrsti amandmajev predlagali od opozicije, vsi so bili zavrnjeni, kajne, razen od opozicije, ki ni opozicija, kar je v soboto senator Polnar povedal, iz SNS-a. To so v bistvu dejstva, ne bom dalje zlorabljal, seveda, zdi se mi, da potrebujemo neko resno razpravo, tudi razpravo o opravilni sposobnosti te Vlade.  Hvala.

Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra, v okviru glasovanj.  Naslednji bo predsedniku Vlade vprašanje postavil Luka Mesec.

Ja, hvala lepa. En lep pozdrav.  Spoštovani gospod Janša. Ta vikend je Slovenijo obkrožila tale slika. Na njej je dostavljavec hrane, ki se je usedel, kot verjetno vsak dan, na stopnišče, da bi zaužil svoj dnevni obrok, malico, burek za 2 evra, na kar sta k njemu pristopila 2 policija in mu po nalogu vaše Vlade, izstavila za ta burek še dodatnih 400 evrov kazni. Kot vidite, ni ogrožal nikogar. Sedi zunaj, seveda, ker je njegovo delovno mesto zunaj, na kolegu, upošteva varnostno razdaljo, je pa dobil izstavljen račun od vaše Vlade, za burek, za 402 evra.  Pa to ni edini absurd, ki se je zgodil ta vikend. Slišim, recimo, da so moral trgovci iz živilskih prodajaln umikat žarnice in tako naprej, ker lahko po novem, Mercator pod blokom, ki je odprt, prodaja samo živila. Kako bo točno to prispevalo k reševanju korona krize, veste samo vi. Ampak to sliko, gospod Janša, vam kažem, ker bo nekoč zapisana kot ponazoritev nesposobnosti s soočanjem krize, s strani vaše Vlade.  Ko ste bili pred osmimi meseci imenovani za mandatarja 14. slovenske vlade, so vam ljudje, kljub izkušnjam iz preteklosti, če spomnim, leta 2012, ko je vaša Vlada padla, ste užival samo še 18 odstotno podporo javnosti. Kljub temu so vam bili pripravljeni dat še eno priložnost. Podpora, ki so jo takrat meril, je bila dvotretjinska. In imel ste samo eno nalogo – to je, uporabit 30 let izkušenj v politiki, zato da državo združeno in uspešno popeljete skozi vihar krize koronavirusa. A vi ste se odločil za nekaj povsem drugega. Namesto, da bi počel to, ste vsepovprek odstavljal direktorje javnih inštitucij, ene tudi po štirikrat, v osmih mesecih, dopuščali članom Vlade, da vehementno kršijo ukrepe, ki ste jih sami predpisoval, se rogal medijem, postopkom, inštitucijam, opoziciji, se vsak dan več ur prepiral po Twitterju, zdaj nazadnje ste se zaletaval celo v tuje diplomate in novinarje, s čimer ste Sloveniji nakopal največjo zunanjepolitično sramoto doslej…  Ampak, če se vrnem k tej sliki, gospod Janša, to je slika vašega obupa. To je slika tega, to je slika voditelja, ki so mu stvari ušle iz rok / znak za konec razprave/ in ki se jih oklepa samo še z zaostrovanjem ukrepov do absurda, ki pa ne koristijo več ničemur, razen tega, da poskušate prikazovat neko moč, ki ste jo izgubil, s tem, ko ste v osmih mesecih zakockal vso zaupanje, ki ste ga vi in ta Vlada imel. Ne glede na to, kako s prsti kažete okrog, na medije, na opozicijo, na kogarkoli, za to krizo, gospod Janša, ste v prvi vrsti krivi vi in zato je moje vprašanje povsem preprosto / znak za konec razprave/ - zakaj tega dejstva ne sprejmete? Zakaj ne sprejmete odgovornosti?

Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo.

Glejte, vi ste že bili v neki koaliciji ali pa ste bili nadkoalicijska stranka in ste prispeval k temu, da je nekdo        (Nadaljevanje): vrgel puško v koruzo. Zdaj jaz vidim, da se še vedno trudite v isti smeri, kajti če bi bilo vse tako kot ste povedali, pa če bi bilo vse tako kot vi pravite, ne vem ne zakaj ne prevzamete Vlade. Zdaj vaš nesojeni mandatar koalicije iz koruze, je pred kratkim izjavil, da ima 46 glasov. Če imate 46 glasov, postavite svojo Vlado, saj veste, vse znate in boste normalno naprej delali in pač, pa bo kdo drug kazal kakšne slike. Tako da, niti se ne splača na to odgovarjati, ker je vse navedeno eno samo protislovje. Mimogrede, od policije pojasnilo, da ni šlo za dostavo hrane, šlo je za nespoštovanje oziroma neupoštevanje odlika, ki pač zapoveduje nošenje maske. Oseba na sliki nima maske, ki ste jo pokazali. Tako da, in poglejte, vsi ti ukrepi so sprejeti zato, da se čim bolj omeji število stikov. Moj najmlajši si hodi v drugi razred in to razume. / nerazumljivo/ v parlamentu suverene države razlagati kaj je namen teh ukrepov. In res, zdaj izpostavljanje tega, bi rekel, laganje o očitnih dejstvih, samo prispeva k temu, da bo še več ljudi to posnemalo. Se pravi, saj koga pa jaz ogrožam, bom pač dal dol masko, bom nekaj pojedel. Ni problem, če eden to naredi. Problem je, če je tega veliko, dovolj pa je, da je tega nekaj odstotkov v času epidemije. Zato smo tukaj, zato smo tukaj, vi pa delate heroje z nekoga, ki je pač kršil odlok in to ne odlok, ki je bil namenjen ne vem čemu, ampak odlok temu, odlok ki je namenjen temu, da se varuje javno zdravje, tudi vaše zdravje. In Vlada nima nič z inšpekcijo in s policijo, ker oni opravljajo svoje delo. Oni opravljajo svoje delo in po celi Evropi so takšni odloki sprejeti tam kjer še niso pa še bodo, ker pač epidemija s tem drugim valom gre postopoma tako kot je šla v prvem valu, od države do države. Še prejšnji teden ste vsi dajali Avstrijo za zgled, kako ni zapor, kako je vse v redu tam, brali smo na omrežjih slavospeve, od jutri naprej so ukrepi tam še strožji kot so pri nas. Jaz ne vem, da se, da ne znamo pogledati malo okoli sebe. In še pred nami je bila Češka, celo nekatere druge države. Saj smo videli kaj se tam dogaja in smo vedeli kam bo šlo in zato smo ukrepe sprejemali in je bil ogenj v strehi. Vsi samo Slovenija zapira šole, samo Slovenija uvaja prepoved gibanja ponoči, itn. Ni res. Poglejte, mi smo v dnevnih stikih s predsedniki vlad držav drugih članic Evropske unije, pogovarjamo se, usklajujemo, ni tukaj samo naša stroka, je tudi stroka v drugih državah, delamo tisto kar je pač tudi rezultat nekega kolektivnega razmisleka in številk. Skoraj vsak teden je videoposvet Evropskega sveta, lej, nihče ni tukaj izjema. Mogoče bodo države, kjer ni take razcepljenosti in kjer ne kažejo takih slik in delajo heroje iz tistih, ki kršijo odlok, bodo prišle ceneje skozi. Mi žal ne bomo.

Hvala. Kolega Mesec.

Hvala.   Gospod Janša, jaz vam predlagam, da potem, ko midva zaključiva, organizirate tiskovno konferenco in demonstrirate za ljudi kako se je burek z masko. Pač pravite, človek ni imel maske. Ja seveda je ni imel, če je jedel burek. Mislim, očitno niste samo glavni epidemiolog v tej državi, ampak ste tudi edini, ki ve kako se je burek skozi masko. Torej pač naredite tiskovno konferenco in pokažite.   Druga stvar. Ko smo že ravno pri maskah. Poglejte, gospod Hojs, vaš odstopljeni minister, ste pozabili kuverto odpreti, je masko snel v parlamentu. Ali je on dobil 400 evrov kazni. Ali ste mu kaj rekli? Jaz vas nisem slišal. Pred prejšnji teden, ko ste sredi epidemije rušili vodstvo RTV, je gospod Štuhec, spet nek prijatelj vaše koalicije, prišel meni nič, tebi nič na tisto sejo in si potegnil masko na brado. Ali ga je kdo iz koalicije obsodil? Ali ste ga vi obsodili? Poglejte, gospod Janša, to so stvari zaradi katerih vi izgubljate         zaupanje. Pridigate eno, počnete pa nekaj drugega. Govorili ste o drugorazrednih državljanih. To, gospod Janša, to je slika drugorazrednega državljana. Dostavljavec, ki za pet evrov na uro goni kolo po Ljubljani ne sme več pojesti bureka v miru, ampak bo dobil 400 evrov kazni. Na drugi strani pa lahko sedaj vsi iz te koalicijske vrste ali pa vladne slečete maske in ne bo nikomur nič. To je država, ki jo ustvarjate. Kar je huje je to, da na oblasti se držite z ojačevanjem svojega medijskega aparata, ki ste ga vzpostavili, ki ga sedaj uporabljate kot neki megafon za ponavljanje vseh vrstnih puhlic, ki hvalijo vašo vlado, ampak s tem, gospod Janša, delate resnično škodo, ker edini dosežek v teh zadnjih osem mesecev pa je, da ste državljane in državljanke te države razdelili tako kot še nikoli niso bili. Namesto, da bi poslušali stopiti skupaj in potegniti ta narod skozi krizo enoten so danes državljani in državljanke te države razdeljeni kot še nikoli. Zato ponavljam vprašanje kdaj boste sprejeli odgovornost?

Predsednik Vlade imate besedo za dopolnitev.

Smo v parlamentu in pač takšne besede so pač del normalnega političnega besednjaka, gospod poslanec je še mlad, ima še veliko časa, da se nauči kaj je življenje. Mogoče bo čez ne vem mogoče se bo čez 10 let celo preimenoval v Janeza Janšo tako kot se je njegov kandidat na volitvah, pustimo času čas. Kar se tiče pa odgovornosti pa očitno se strinjate s tem, da ta Vlada deluje, ker pravite, da imate 46 glasov, imate mandatarja, ki je predlagal, da Slovenija izstopi iz evra, imenujte ga, prevzemite krmilo, izstopite iz evra, iz Evropske unije v skladu z njegovim programom pa bomo pač videli kako se bo končalo na naslednjih volitvah. Ne nas pozivati naj odstopimo, če nas lahko zamenjate.

Hvala lepa.   Kolega Mesec, postopkovni predlog.

Hvala.   Sedaj je pričakovano, odgovor sem dobil malo partenalizmom. Res je, gospod Janša, 30 let sem mlajši od vas, kar si nekako štejem v dobro. Po drugi strani pa pač nekaj teh puhlic in laži v smislu Jože P. Damjan hoče izstopiti iz evra in Evropske unije mislim lepo vas prosim kdo temu verjame. Pač vem imate svoj medijski aparat preko katerega to širite, ampak to je glavni problem zakaj bi morali vi in ta vlada oditi.   Včeraj mi je eden prijatelj poslal neki pasus Francisca Varele – Razmišljanje o čilski državljanski vojni -, ki je rekel: »Pri nas se je stvar začela takole. Eden časopis je rekel sončno je, drugo časopis je rekel dežuje. Eden časopis je rekel oseba a je umazana svinja, drugi časopis je rekel oseba a je kralj vesolja.«. Če zvezni znano pojdite danes pogledati te medije, ki jih predsednik Vlade imenuje kot MSM, kar je pobral od Trumpa kot neko to populistično puhlico in primerjate njihovo poročanje lahko v Sloveniji lahko tuje s tem kaj piše Nova24. Vi, gospod Janša, zato da se boste obdržali na oblasti ustvarjate neko vzporedno vesolje. Zadnjič je Gari Kasparov lepo napisal: »Ljudje kot ste vi in Trump poskušajo del javnosti odpeljati iz skupne deljene resničnosti in vzpostaviti pač neko paralelno resnično, v katerem boste vi kraljevali za vedno.«, ampak s tem drsimo v tisto, kar sem vam prej prebral v čilski scenarij. Ker če ne ni več skupne deljene realnosti to pomeni, da politična skupnost razprede in vi, gospod Janša, se zaradi nekih osebnih ambicij dobesedno igračkate s tem. Ne samo z življenji ljudi med epidemijo, vi se igračkate s totalno razdelitvijo ljudstva in se na to niti ne ozirate. Sedaj ste mi malo odgovorili s partenalizmom malo s puhlicami malo pa pač z nekimi lažmi, ampak jaz predlagam, da se o tem pogovorimo v parlamentu, ker z vami očitno se ne da, ker ne poslušate in nikoli niste bo pa treba v parlamentu se temeljito pogovoriti o tem koliko časa boste, poslanke in poslanci, še krili hrbet taki politiki, ki je nevarna ne samo na kratek rok med epidemijo, ampak na srednji in na dolgi rok. Koliko časa bomo še gledali, da se lahko nekdo dobesedno norčuje vsak dan pot do svojih domačih državljanov iz tuje         javnosti se roga vsem v brk, hkrati pa nek delež populacije, ki mu verjame, hujska in ga poskuša odlepiti od neke skupne deljene resničnosti in vzpostavlja totalen razdor v narodu. In za to ne bo nosil odgovornosti samo gospod Janša, ampak boste nosili vsi tisti, ki mu krijete hrbet.

Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v petek, 20. novembra, v okviru glasovanj. …/nemir v dvorani/ Naslednja bo… /nemir v dvorani/ Prosim malo miru!  Naslednja bo vprašanje postavila Janja Sluga.

Kot je vidno že iz tega uvoda in iz vseh vprašanj, ki so bila postavljena pred tem, se seveda aktualna vlada v tem trenutku in dejansko od prvega dne njenega delovanja srečuje in ukvarja z obvladovanjem posledic epidemije koronavirusa. S kakšnim namenom? Da se čim bolj obvaruje zdravje ljudi in da so posledice, dolgoročne posledice za gospodarstvo čim manjše. Seveda pa ne glede na to si mora in si vladna ministrska ekipa, pa tudi koalicijski partnerji v Državnem zboru prizadevamo po najboljših močeh za uresničevanje tudi ostalih koalicijskih zavez, ki so zapisane v koalicijsko pogodbo. Vsi ukrepi, ki so zapisani v tej koalicijski pogodbi so seveda pomembni in potrebni. V SMC, kot v liberalni stranki, pa še posebno težo dajemo skupni koalicijski zavezi po ureditvi pridelave in rabe konoplje v medicinske in industrijske namene. V SMC menimo, da je čas, da se začne tudi o tej temi pogovarjati in da začnejo padati tabuji, ker prihodnost te, po našem mnenju, ne moremo graditi na koruzi, moramo spremeniti okostenele birokratske poglede na uporabo te rastline za medicinske in industrijske namene, pa tudi za prehrambne, učne, znanstveno raziskovalne, veterinarske in kmetijske namene. Zakaj? Zaradi njene vsestranske uporabe, zaradi njenih pozitivnih sinergijskih učinkov ter zaradi številnih priložnosti za gospodarstvo, ki se v tem tekem korona obdobju sooča s številnimi težavami. Dejstvo zagotovo je, da je slovenska zakonodaja na področju konoplje ena najbolj zastarelih v Evropi. In v Evropi je to večmilijardni posel. Od njega imajo koristi številne industrijske panoge, ne le industrija, temveč tudi ljudje na področju zdravja, prehrane, nege in okoljevarstva. Dejstvo je, da hitre korake naprej delajo vse naše sosede, Slovenija pa v zadnjih letih ni sprejela praktično niti enega zakona ali drugega akta, ki bi si prizadeval celovito urediti to področje. Torej, tukaj smo. Birokratska okostenelost preprečuje kakršnakoli prizadevanja za celovito ureditev tega področja in to seveda ni dobro. Zato vas, spoštovani predsednik, sprašujem: Ali Vlada Republike Slovenije podpira namere SMC po urediti tega področja? Kakšne korake lahko s strani Vlade pričakujemo, da se bomo končno premaknili naprej in prekinili to škodljivo prakso, da je veliko lažje nekaj prepovedovati, kot pa področje smiselno in celovito urediti. Prohibicija seveda ni ustrezna in najbolj škoduje potrošnikom in družbi in nalaga predvsem nepotrebno breme, zato so smelejši koraki, po našem mnenju, nujno potrebni.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za vprašanje. Moram pa vseeno k prejšnji laži dodati, da je predlog, da se razgradi evro oziroma da je evro fašistična tvorba Jože P. Damjan objavi v Mladini. Če kdo misli, da to sodi v vladni medij, potem tudi to.   Kar se tiče vprašanja pa dejansko koalicijska pogodba v šestem poglavju, ki govori o kmetijstvu in podeželju pod točko 6 pač nalaga Vladi ureditev pridelave in rabe konoplje v medicinske in industrijske namene. Ureditev, ki trenutno velja je pač ureditev, ki povzema konvencijo Združenih narodov. Teče pa o tej ureditvi tudi že nekaj časa dokaj resna diskusija znotraj OZN, znotraj večine države. Prihaja do sprememb, tudi do ureditev, ki odstopajo od te konvencije.         Zdaj kar se tiče ureditve v Sloveniji, je verjetno na nekaterih točkah, ko gre za gojenje konoplje za medicinske in industrijske namene, pretoga. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo za varno hrano pripravljata spremembo dveh pravilnikov. Eno je pravilnik za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje z uvedbo možnosti pridelave konoplje s sadikami in pridelavo konoplje v rastlinjakih, drugo je pa pravilnik o vzgoji sadik, ki bo določal pogoje za pridelavo sadik konoplje primernih za trženje za nadaljnjo pridelavo. In sprejem obeh pravilnikov je predviden spomladi naslednje leto.

Kolegica Janja Sluga.

Ja, hvala lepa.   Jaz moram reči, da v SMC, kot vsi veste zelo dobro, smo v preteklem mandatu že vložili en predlog poslanskega zakona na to temo. V tem trenutku finiširamo pripravo, bom rekla nadgrajene verzije zakona, ker seveda podpiramo pridelavo in predelavo konoplje. Dejstvo pa je, kot sem že prej povedala, da slovenski konopljarji so v nezavidljivem položaju tudi glede tega, kar je že dovoljeno, torej kar zadeva industrijske konoplje. Nimamo niti tako dobrih pogojev za gojenje kot jih imata na primer Avstrija ali pa Italija. Ali pa, če se pogovarjamo o osnovnem dokumentu za delovanje slovenskih konopljarjev, torej enotna konvencija o mamilih iz leta 1961, ki je še vedno v srbohrvaškem jeziku ne glede na to, da so trije odbori tega Državnega zbora že sprejeli sklep, da jo je treba vsaj prevesti v slovenski jezik.  V SMC seveda pričakujemo, da ko bomo sfiniširali to zakonsko besedilo, da bo seveda to skupna koalicijska pot tega zakona potem naprej, da bo Vlada seveda to podprla, nudila ustrezen servis temu in da, kot sem rekla, čim hitreje sprejmemo potem to zakonodajo, ki je nujen predpogoj za to, da nas ne bodo potem vse ostale evropske države prehitevale tako po levi kot po desni.

Hvala lepa.  Predsednik Vlade, želite besedo za dopolnitev?

Ja, lahko samo rečem, da vse, kar je pač implementacija koalicijske pogodbe, bom rekel vsi akti so pač predmet koalicijskih usklajevanj, ne samo zakonski, tudi podzakonski akti. In tako bo tudi v tem primeru. In pač strinjam se, da so nekatere ureditve pretoge, da slovenske pridelovalce pač postavljajo v nekonkurenčen položaj z okolico in da je to treba urediti.

Hvala lepa.  Prehajamo na vprašanja, končali smo z vprašanji in odgovori predsedniku Vlade. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog.  Aljaž Kovačič bo postavil vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec ter ministru za zdravje Tomažu Gantarju.

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana ministra, kolegice in kolegi.   Zdaj štiri mesece ste imeli časa, da se pripravite na drugi val. Sam zdaj ne bom govoril o ostalih področjih, ampak se bom osredotočil na otroke s posebnimi potrebami. Nenazadnje glede ostalih področjih govorijo številke same zase.  Zdaj glede izobraževanja na daljavo, ki ga trenutno imamo, je dejstvo, da vsi še vedno nimajo opreme, ne samih računalnikov- Veliko pa je krajev, kjer še vedno ni interneta, tako, da otroci niti samih računalnikov nebi mogli uporabljati, če nimajo interneta. Potem spletne učilnice še vedno ne delujejo tako kot bi morale, se pravi čeprav ste na to imeli štiri mesece časa, da se pripravite. Nenazadnje smo tudi sklicali v LMŠ-ju odbor, kjer smo vas na to opozarjali. In tudi sama stroka je na nogah – tista stroka, ki bi pri teh odločitvah morala sodelovati, to so učitelji, pedagogi in tudi sami psihologi. / nemir v dvorani/ Se pravi še vedno niso zagotovljene enake možnosti za vse učence.  Kot sem že omenil, sprašujem vas glede otrok s posebnimi potrebami. Številni med njimi imajo spremljevalce. Se pravi, kaj je zdaj s temi spremljevalci? Se pravi, na domu jim ne morejo pomagati. V sklopu izobraževanja imajo omogočene specialistične obravnave – na kakšen način se        boste rešili teh problemov? Otroke in mladostnike, ki so vključeni v socialno zdravstvene zavode, kjer se učijo takih zadev, kot je hranjenje, kako si umiti roke, kako se igrati, ti centri so danes zaprti. Se pravi, kako boste to rešili? Že v prvem valu ni bilo za to skupino ustrezno poskrbljeno. Poslabšalo se je njihovo stanje, stagnacije, celo nazadovanje otrok s posebnimi potrebami. Na drugi strani pa imamo veliko stisko njihovih staršev. Tako starši otrok s posebnimi potrebami kot številna društva, ki skrbijo za njih, kot sama stroka, kot tudi v Listi Marjana Šarca smo vas opozarjali in to pravočasno, da pripravite ustrezen načrt in poskrbite za to ranljivo skupino.   Zato vas spoštovana ministra(?) sprašujem tri vprašanja: kako boste seveda ob upoštevanju smiselnih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-a / opozorilni znak za konec razprave/ izobraževalni proces za to skupino otrok nemoteno tekli dalje?   Drugič, kako boste poskrbeli, da bodo otroci, ki potrebujejo specialistične obravnave do njih tudi prišli in tretjič, kako boste poskrbeli za varstvo tistih otrok, ki potrebujejo strokovno varstvo, njihovi starši pa tega ne zmorejo. Prosim vas za konkretne odgovore in ne v smislu, bomo zmogli to in tople misli, kajti to ne bo pomagalo nikomur, se pravi konkretne odgovore.

Hvala lepa. Gospa ministrica imate besedo za odgovor.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani poslanec Kovačič.   Torej zastavljate vprašanje o pravzaprav najbolj ranljivi učni skupini v našem izobraževalnem procesu, to so otroci s posebnimi potrebami. Najprej naj povem, da vsekakor izhajamo iz ocene, da gre za tisto skupino, ki je tudi v izobraževalnem procesu sedaj v najtežji situaciji. Tako kot so dejansko vsi učenci, dijaki, študenti in učitelji ter profesorji v drugačnih, težjih razmerah sedaj nesporno ne v razmerah, ki bi bile lahko primerljive z običajnim izobraževanj v izobraževalnih ustanovah. Tukaj v tej skupini pravzaprav so pa te razmere še težje, zaradi specifik te ciljne skupine teh učencev, tako v izobraževalnem kot tudi v širšem bom rekla življenjskem smislu. Zavedamo se, da je to stanje še dodatno oteženo in še dodatno stresno tudi za vse tiste, s katerimi so ti učenci, se pravi na vsakodnevni bazi, torej govorimo o njihovih starših, govorim o učiteljih, govorim o strokovnih delavcih, ki s to skupino učencev delajo.   Mogoče samo v parih besedah, kakšni so bili do sedaj odzivi i pa pozornost, ki je bila namenjena na strani pristojnega ministrstva za izobraževanje tej skupini, Najprej zanesljivo tisti, bom rekla, operativni dokumenti, upam, da poslanca tole njegovo poslansko vprašanje še zanima, ker je odšel, tako da bom / oglašanje iz dvorane/ se opravičujem. Skratka, kaj smo naredili? Naredili smo to, da smo od 13. 3., ko smo nastopili svoj mandat, to je bila sobota oziroma petek zvečer, takoj 15. 3. že poslali prvo okrožnico za to ciljno skupino učenk in učencev na osnovne šole. In potem do današnjega dneva, tukaj sem dala natisniti poslali toliko samo okrožnic. Zavod za šolstvo kot strokovni organ je pripravil številne smernice. Zadnja smernica, ki smo jo pripravili skupaj z NIJZ in datira iz 30. 10 letošnjega leta so prav dodatna priporočila za zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok mladostnikov s posebnimi potrebami. To je tisto neposredno pravzaprav kar sprašujete v okviru vašega prvega vprašanja.   Kar se tiče vašega drugega vprašanja bo lahko najbolj neposredno minister za zdravje vam tudi odgovoril, ker je to bolj v njegovi pristojnosti. Kar se tiče vašega tretjega vprašanja, seveda, vsi PKP-ji, ki so aktivni dajejo pomoč         staršem teh otrok, da lahko se pravi v času njihovega izobraževanja ostanejo doma in da so zato tudi ustrezno, da zato prejmejo tudi ustrezna finančna nadomestila.   Naj pa povem še tule ključno zadevo; tudi vsi zaposleni od učiteljev, do strokovnih delavcev, celotna šola, ravnatelji in pa vsa strokovna podpora v ozadju, je tista, ki za te učence še posebej sedaj skrbi in se jim še posebej predaja. Tukajle gre zaradi tega principa izobraževanja na daljavo za pravzaprav pristop, ki je izrazito individualiziran in terja še posebej dodatne napore in pa dodatno pozornost. Za kar mislim, da moramo se tudi zavedati kako pomembno in pa predano vlogo tudi v tem trenutku opravljajo vsi ti delavci, vključno tudi z zdravstvenimi delavci /znak za konec razprave/, ki se dnevno pač ukvarjajo s to ciljno skupino.   Tako da verjetno kot rečeno, bo tudi še minister za zdravje še kakšno dodatno informacijo glede tega podal, ampak tisto, kar vam lahko zagotavljam je, da v danih okoliščinah absolutno obstaja stalna dnevna visoka pozornost, predvsem na tej strokovni ravni za to ciljno skupino, od pedagoške ravni /znak za konec razprave/, do te svetovalne, posvetovalne in seveda tudi zdravstvene.

Hvala lepa.  Kolega Kovačič, zahtevate dopolnitev odgovora?

Ja, minister za zdravje še ni prišel do besede, ampak ja. Pač jaz zavedam se, da ste vi poslali, spoštovana ministrica, neko okrožnico, ampak dejstvo je, da so ti starši s svojimi otroki v takih težavah, da jim okrožnice pač ne bodo na žalost pomagale. Zato sem vas vprašal tri konkretna vprašanja, kajti ti učenci imajo svoje spremljevalce, ki sedaj ne morejo uporabljati, se pravi, da bi jim pomagali. Potem to je, kot sem rekel individualne posamezne ure, katere ste tudi vi omenjali.   Bil sem s kar nekaj starši v stiku od teh otrok in pač to je taki primanjkljaj na dolgi rok, da si ti otroci pač na žalost tega najverjetneje nikoli ne bodo mogli povrniti to, kar bodo se pravi v tem času izgubili. In pač to ne le, da vsi učitelji niso sposobni izvajati, ampak to so specialni pedagogi, ki imajo individualne ure s temi učenci in niti drugi učitelji tega na žalost niso zmožni izvajati, kaj šele, da bi starši, ki za to niso izobraženi.   Zdaj če bi bilo s to vašo okrožnico tudi vse tako dobro, kot omenjate, ne bi tudi s kolegico Jerco Korče na Vlado dala pobudo glede tega, predvsem pa sva pobudo dala zaradi tega, ker so se na nas, kot sem že omenil, obrnili tudi v društvu Mavrica, ki opozarjajo na mnogo /znak za konec razprave/, mnogo težav in dali so tudi mnogo, mnogo rešitev. Prav tako pa dejansko dnevno starši kličejo glede te teme. In pač jaz, sicer se to je nekako mešano, se zavzema oba ministrstva, ker gre tudi za neko zdravstveno pomoč, ampak dejstvo je, da večino pa gre to za izobraževanje in zato tudi pač ne pričakujem le okrožnic, ampak da mi pač poveste kaj boste naredili glede spremljevalca /znak za konec razprave/, kdaj bodo lahko imeli spremljevalce, kdaj bodo lahko imeli individualne ure, kajti to so leta in leta neke pomoči otrok, ki bodo zdaj res toliko škode se jim naredilo, da je dejansko sploh težko o tem govoriti.

Hvala lepa.  Če prav razumem, želi besedo gospod minister? In gospa ministrica.

Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Jaz bom tu kratek seveda. Glejte, jaz mislim da se, ko sprejemamo ukrepe v resnici zavedamo posledic, ki jih takšni ukrepi imajo in ko govorimo o otrocih, o posledicah, ki jih imajo že običajni otroci zaradi izostanka iz pouka in še toliko bolj otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. In zato je res odločanje o tem kje omejiti z ukrepom gibanje, stike, kontakte, dejansko težko.   Zdaj jaz lahko iz našega stališča rečem, seveda ne bom zdaj razlagal v kakšni situaciji smo na področju zdravstva zaradi izrednih obremenitev, glede na to, da verjetno so te številke v veliki meri poznane in da zdravstveni delavci vedno težje spopadajo s to epidemijo in to je tisti glavni kriterij -         zmogljivost zdravstvenega sistema - za večino ukrepov, ki jih sprejemajo tudi druge države po svetu. In žal smo prišli v to situacijo, kjer so pač potrebni skrajni ukrepov. In zagovarjali smo zdaj skrajne ukrepe zato, da res ta začaran krog za čim krajši čas prekinemo in da, zavedajoč se tudi tega problema, seveda tudi te otroke, kar je edino, kar bo seveda na daljši rok rešilo njihov problem, pustimo nazaj seveda k pouku oziroma v svoje zavode. Jaz verjamem, da to lahko dosežemo s takšnim ukrepom kot je pač predlagan, zavedajoč se, še enkrat, da vedno vagamo in tehtamo, kje bodo posledice izredne. In v tem trenutku smo seveda ocenili, da je najbolj kritično pač drugo področje in da na račun tega je pač potrebno sprejemati stvari, ki so seveda težke. In v resnici mi je žal seveda, da v to kategorijo so padli tudi ti otroci. Vedeti morate, da je okuženega največ aktivnega prebivalstva, se pravi daleč največji odstotek je tam med 35. in 55. letom okuženih, kamor sodi tudi večina učiteljev. V resnici smo imeli tudi veliko okužb med njimi in nenazadnje tudi med samimi temi otroci. Tako, da jaz vidim seveda edino pot pač ob striktnem upoštevanju navodil NIJZ-ja, da po dveh tednih v resnici in bodo med prvimi, ki bodo šli nazaj v šolske klopi, da pač to obdobje nekako probamo premostiti in pomagati, če je še kje vmes kaj možno. Zdaj jaz področja ne poznam dovolj dobro, upam pa, da o tem na ta način govorimo zadnjič.

Hvala lepa.  Kolega Kovačič, imate besedo za postopkovni predlog.

Ja, hvala še enkrat za besedo.  Zdaj razumem pač Ministrstvo za zdravje, da stoji na svojem področju, ampak pač od Ministrstva za izobraževanje pa bi, tako zavzeto kot se Ministrstvo za zdravje bori za svoje področje, pričakoval, da se boste, spoštovana gospa ministrica, borili za svoje področje. In kot je minister za zdravje rekel, skrajni ukrep za kratek čas. Zdaj zavedati se moramo, da so že sedaj ti učenci in vsi drugi učenci že dva tedna oziroma zdaj že gre tretji teden doma, plus še dodatna dva tedna, kar pomeni več kot en mesec, če vemo, da so že v preteklem šolskem letu bili, niti se več ne spomnim, ampak mislim, da skoraj mesec dni doma. In tukaj gre, kot sem že omenil, za individualne ure in tu bi se dalo marsikaj narediti tudi glede varnosti, da bi lahko te ure potekale. Kajti vemo, da niti sistem, ki ga imamo v Republiki Sloveniji, ni optimalen in starši še veliko, veliko truda in tudi denarja vlagajo v to, da si individualno urejajo strokovnjake na teh področjih, da lahko pomagajo. Se pravi, da, ne vem, če jim država da enkrat na teden neko zadevo, si doplačajo, da jo imajo mogoče dvakrat, trikrat na teden, da lahko njihov otrok napreduje.   In pač, spoštovani gospod predsednik, mislim, da bi tu res Državni zbor na to težko temo moral narediti razpravo o odgovoru, ki sta ga podala ministra.

Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek v okviru glasovanj.   Naslednja bo vprašanje postavila mag. Bojana Muršič, in sicer ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav.  Spoštovani minister, razumem vas, da se soočate s krizo covida, vendar kljub temu se mi zdi, da je potrebno pogledati vso zadevo širše, kajti zaposlovanje v prihodnjem letu bo izredno pomembno. Torej bližamo se koncu leta in s tem se bodo tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja na področju javnih del zaključile. Posledično pomeni, da bi bilo potrebno v izjemno kratkem času objaviti nov poziv za izbore javnih del in posledično s tem tudi vključevanje brezposelnih oseb v programe aktivne politike, kajti programi aktivne politike so že vrsto let izjemno pomembni pri spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, kar posledično pomeni tudi, da bo tako še v prihodnjih letih to še toliko bolj pomembno.         Še posebej pomembno pa mi je, da izpostavim problematiko, kajti brezposelne osebe, ki so vključene v te programe javnih del in še v tem letu ne bodo izpolnile celotnega pogoja vključenosti v javno delo se pravi predpisanega roka leto ali celo dveh let se soočajo s koncem leta z veliko stisko kajti ne vedo kako bo po novoletnih praznikih in ponovno, v kolikor ne bi bil razpis objavljen pravočasno bi se bilo potrebno prijaviti na Zavodu za zaposlovanje in čakati na morebitno novo vključenost, ampak ni težava samo pri brezposelnosti vključevanje v programe aktivne politike se odražajo tudi na samem zavodu kajti v zelo kratkem času je potrebno ponovno vzpostaviti celotno administracijo za zaposlene, kar posledično pomeni tudi, da je potrebno povečati število zaposlenih na zavodu oziroma jih se sedaj tudi bolj aktivirati, kajti danes delajo zaposleni na zavodih tistih, kateri lahko opravljajo delo od doma. Ker si želim, da bi takšne osebe in tudi zaposleni v času praznikov čim bolj sproščeno in bili zadovoljni, da bi prihajalo do čim manj duševnih stisk vas sprašujem kdaj bo ministrstvo objavilo poziv za javna dela v letu 2021, koliko sredstev bo namenilo za javna dela v letu 2021, koliko brezposelnih oseb boste vključili v oziroma je cilj, da se bo vključilo v leto 2021, kakšni bodo pogoji in katere ciljne skupine bodo imele prednostno vključitev v javna dela?   Toliko za enkrat. V nadaljevanju pa bom še postavila nadaljnja vprašanja.  Hvala lepa.

Hvala lepa.   Gospod minister imate besedo za odgovor.

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik!  Spoštovana gospa poslanka Muršič!  Izjemno pomembna tematika aktivna politika zaposlovanja je tudi ena od mojih oziroma moje ekipe prvih treh prioritet ministrovanja odziven trg dela in seveda vključevanje teh ranljivih, najbolj ranljivih dolgotrajno brezposelnih oseb, čemur so javna dela oziroma program javnih del prvenstveno namenjen. Morda za začetek samo orišem, da je v prvih desetih mesecih letošnjega leta bilo v programe javnih del vključenih 3 tisoč 177 dolgotrajno brezposelnih oseb in v letošnjem letu so se v večino teh programov javnih del razen v socialnovarstvene programe vključevali v največjem deležu dolgotrajno brezposelni, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Glede na to je bilo v desetih mesecih leta 2020 v javna dela vključenih tisoč 842 brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči, kar je skoraj 60 % vseh vključenih. Vključenih je bilo še dobrih 850 invalidov, kar je skoraj 27 odstotkov vseh vključenih. 38 odstotkov od vseh vključenih v programe javnih del je bilo starejših od 50 let in skoraj 16 % vključenih v javna dela je bilo tistih z nizko izobrazbo. Torej, to je oris, ki pravzaprav potrjuje to, kar ste izpostavili, da je izjemno pomemben segment pri spodbujanju socialne in delovne vključenosti najbolj ranljivih skupin brezposelnih in izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti je ravno program aktivne politike zaposlovanja in znotraj nje program javnih del. Program javnih del so izbrani na podlagi javnega povabila. Javno povabilo za izbor teh programov v letu 2021 in to tudi najbolj sprašujete bo objavljeno predvidoma v roku enega meseca. Okvirno bo za javna dela v letu 2021 predvidenih slabih 19 milijonov evrov, za vključitev okvirno slabih 2 tisoč oseb. Javna dela so urejena v Zakonu o urejanju trga dela in predstavljajo poseben         program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. prednost pri vključitvi pa imajo, kot sva oba že prej ugotovila, dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljen v evidenci brezposelnih oseb. Zavod Republike Slovenije bo v izbrane programe javnih del s področja socialnega varstva napotoval dolgotrajno brezposelne osebe, med njimi tudi prejemnike denarnega nadomestila, ki se odločijo za vključitev v program v javna dela v času pravice do denarnega nadomestila.   Glede na drugi del vašega vprašanja oziroma na komentar, spodbudo, da se pomaga Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pri vključevanju brezposelnih na trg dela pa lahko povem, da se naše prioritete in naše aktivnosti pokrivajo s tem vašim predlogom, saj smo, kar sem tudi še nekajkrat javno komuniciral, posebej naprej kadrovsko in finančno okrepili Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v času PKP4 oziroma 5, kje smo namenili sredstva za to, da bo lahko zavod okrepil število zaposlenih, da bo lahko sproti izvajal redne naloge in še vse protikoronske pakete, saj veste, da predvsem ukrepi za trg dela, čakanje na delo, skrajšan delovni čas in nekateri drugi padejo na Zavod za zaposlovanje in želimo mu omogočiti, da vse to v dobro državljanov, v namen zaščite delovnih mest tudi nemoteno izvaja.

Hvala lepa.  Kolegica Muršič, imate besedo.

Hvala lepa, gospod minister za vaš odgovor. Ampak na tem mestu bi rada še enkrat izpostavila. Objava razpisa v roku enega meseca je izjemno pozna oziroma bom rekla prepozna. Zakaj to navajam? Sem vam povedala, da v bistvu osebe, ki še niso izpolnile pogojev vključenosti eno leto, se najdejo v eni izjemno nezavidljivi situaciji, v času božičnih in novoletnih praznikov ne vedo kako bo naprej. Ja, seveda, prijaviti se gre na zavod za zaposlovanje s 1. 1., dobijo neke pravice, ampak spete se celoten aparat ponovno vključi, tako Zavod za zaposlovanje, kjer pač je potrebno opraviti vso administracijo, programi morajo biti odobreni, da se lahko vključi. Pred leti, ko smo izvajali te programe javnih del, so se razpisi objavljali pravočasno in z marsikaterim, ki ni izpolnil pogoja se je dala skleniti zgolj in samo aneks k pogodbi, kar je potem posledično odpadlo vsa ostala administracija. Vsi vemo, da bo potrebno v javna dela vključevati še večje število ljudi. Danes ste mi povedali, da se predvideva 2 tisoč vključenih oseb. V letošnjem letu jih je vključenih več kot 3 tisoč oseb, kar posledično pomeni, da bo vključenosti manj. Govorili smo pri prejšnjem poslanskem vprašanju, da imamo težave z otroki s posebnimi potrebami. Bilo bi potrebno mogoče razmišljati tudi o programih javnih del, da bi se pomagalo tem staršem, ki imajo takšne otroke, pa tudi mogoče bi bilo smiselno razmišljati o programu pomoči otrokom pri učenju na daljavo. Danes so ti otroci brez kakršnekoli pomoči, ne znajdejo se, ne zmorejo vsega tega procesa učenja. In mogoče bi bilo tudi o teh programih potrebno razmišljati oziroma vam dajem pobudo, da mogoče tudi to vključite v programe aktivne politike zaposlovanja. Vsekakor pa menim, da je na Zavodu za zaposlovanje večje število iskalcev prve zaposlitve. Torej, tistih, ki so zaključili in tudi o teh ljudeh bi bilo potrebno …/izključen mikrofon/

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.

Najlepša hvala. Kot ste posebej izpostavili je pomembno, da vseeno ne objavimo tega javnega povabila, bi rekel, prepozno. Covid-19 razmere so, lahko rečem kar iskreno, tiste, ki nam jemljejo in energijo in čas za nekatere redne zadeve. In tu sprejmem kritiko. Vsekakor pa je naša naloga in dolžnost, da bomo postopke tako izvedli, da ne bi prihajalo do takih neljubih negotovosti vključenih v programe, ki ste jih izpostavili. Morda lahko rečem, da         sta tudi, je dobrodošla vaša pobuda, glede vključevanja preko aktivne politike zaposlovanja oseb, ki bi lahko nudile podporo učenju na daljavo ali pa mogoče skrbi za otroke s posebnimi potrebami, v kolikor seveda je, oziroma ob tem, poudarjam, da bi bilo potrebno, da je potrebno, predvsem pri delu z otroki s posebnimi potrebami, res upoštevati mnenja stroke. V majhen zagovor, pa vem, da to ni opravičilo, da je število, predvideno število, vključenih, nekaj manjše od letošnjega leta, lahko pa povem to, da razmišljamo oziroma gremo v smeri, da bomo zvišali spodnji prag oziroma spodnjo mejo sofinanciranja, torej bomo šli nasproti vsem uporabnikom ali pa prijaviteljem javnih del in bomo spodnji prag, ki je zdaj 30 %, najvišji pa vemo, da je 95 %, dvignili na 50 %. Torej, gremo v smer, da bomo javno povabilo oziroma program spremenili tako, da bomo zvišali spodnjo mejo in na ta način bolj in bolje podprli izvajalce javnih del.  Vsekakor pa še vedno velja to, da so javna dela namenjena predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin, brezposelnih, njihovih / znak za konec razprave/ veščin in njihovih zaposlitvenih možnosti. In, to povabilo oziroma ta program omogoča neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Je pa zanimanja vsako leto več, kot je možnosti financiranja s strani države. Tudi v letu 2021 računamo na družbeno odgovornost / znak za konec razprave/ teh izvajalcev, ki bodo dali priložnost brezposelnim, ki jim je treba posvetiti več pozornosti, ter zagotoviti dodatno pomoč in usposabljanje, da bojo lahko uspešni pri vključevanju na trg dela.

Hvala lepa.  Mag. Muršič, imate besedo za postopkovni predlog.

Ja, vidim, da je izjemno pomembna zadeva. Glede na to, da pa je minister omenil, da bo povabilo objavljeno zgolj čez mesec dni, se mi zdi, da je potrebno o tem tudi razmisliti in opraviti širšo razpravo. Glede vsega navedenega seveda absolutno pozdravljam, da boste dvignili spodnjo mejo sofinanciranja za vse. Glede vključevanja brezposelnih bi pa rekla zgolj to, tudi, cilj v letošnjem letu, v letu 2020, je bil 4 tisoč 400 vključenih oseb, vključenih, kot ste navedli, je bilo v prvih desetih mesecih 3 tisoč 177, posledično pa me zanima oziroma kar bi bila potem tudi pobuda oziroma vprašanja, kajti, dogaja se to, da za tiste programe, katere lahko vključujejo zgolj tiste, ki prejemajo denarno socialno pomoč, teh oseb na zavodu zmanjkuje, v primernih, primernega kadra.  Zato je izjemno pomembno, da mogoče tudi malce širše na to problematiko pogledate. Seveda, javni razpis, kljub temu, da je objavljen, se lahko potem dopolnjuje oziroma spreminja, zato se mi zdi pomembno, da bi o tej problematiki opravili širšo razpravo, se pogovorili, podali pripombe, predloge - jaz bom rekla, ne pripombe, ampak predloge, iz samega izvajanja - in potem bi nam bilo vsem skupaj lažje, kajti programi bi stekli. Pa toliko, da vam še dam v zagovor, ja, tudi povabilo za leto 2020 je bilo objavljeno bistveno prepozno, bilo je objavljeno decembra, zato sem želela vas spodbuditi k temu, da bi o tem razpisu mislili bistveno hitreje in prej, stvari bi se že bile potem skristalizirane v mesecu decembru, ljudje bi bili bistveno bolj mirni, ker, tudi korona kriza, tudi vključevanje, tudi delo, ki ga zdaj opravljajo ljudje, ki so vključeni v javna dela, niso enostavna, situacija je povsem drugačna, kot je bila pred leti in to bi bil en, bom rekla, pomemben korak in pomembna prednost in »dobrodošlost« za vse, tako, kot še enkrat govorim, za zaposlene na zavodih za zaposlovanje, tako za vključene brezposelne osebe, ki se soočajo z izjemno, izjemno težko situacijo / znak za konec razprave/, glede na stanje,         (Nadaljevanje): ki dan danes poteka. Še enkrat pa vam dajem apel, da res razmišljate o pomoči programov pomoči otrokom pri učenju na daljavo, kajti tukaj je en velik, bom rekla, deficit nastal, kajti ti otroci resnično bodo potrebovali še kako pomoč, da bodo nekako potem zmogli. Pojavila se je celo skupina študentov, ki dejansko nudi otrokom pomoč na daljavo, kajti študentje, ki so zaključili šolanje, bi želeli svoje znanje prenesti na druge in verjamem, da boste to tudi potem tudi upoštevali.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra v okviru glasovanj.   Mojca Škrinjar bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku ter ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Ciglarju Kralju.

Hvala lepa. Zahvaljujem se obema ministroma, ker boste oba odgovarjala na vprašanje.   Gre za kompleksno problematiko, zato sem naslovila na oba. V seznam občutljivih tem v Sloveniji sodi odnos do ranljivih skupin ljudi, to so invalidi, starejši, bolni in socialno deprivilegirani ljudje kakor tudi je taka občutljiva tema, ohranitev slovenske kulture in jezika. Zanesljivo moramo biti najbolj zaskrbljeni, ko en problem naslavlja več kategorij. Primer kjer se srečuje, hkrati več hudih problemov je denimo Osilnic, ni pa to edina taka občina v Sloveniji, kjer se je gospodarstvo skoraj ustavilo, ljudje zapuščajo kraj. Z največjimi napori, prošnjami različnim ministrom, celo predsednika države je v preteklosti uspelo Osilnici ohraniti podružnično šolo. Če je ne bi, bi v stiski starši učence s pričo zapletene ceste povezave do matične šole in dolgotrajne vožnje zelo verjetno vključile otroke v hrvaško šolo ki je le streljaj čez bližnjo mejo. Želim poudariti, da je Osilnica kot tudi podobna območja v Sloveniji, strateškega pomena za obstoj Slovencev in slovenske kulture na obmejnem področju, ena izmed dejavnosti ki jo Osilničani vidijo kot dejavnik razvoja, je do sedaj še nedokončan dom za starejše za katerega verjamejo, da bo v skladu s koalicijsko pogodbo tudi dokončan v najkrajšem času. Ob predpostavki, da ne gre dvomiti v koalicijske pogodbo sprašujem:   Ali je v okviru razvojnih načrtov in idej Vlada načrtuje kako bi zbrala najboljše ideje in pobude v državi, ki bi celostno naslavljale probleme demografsko in gospodarsko deprivilegiranih občin. Namreč / nerazumljivo/ najbolj ambicioznih ljudi iz takih usihajočih območij kar lahko razumemo, je težko pričakovati živahno burjenje najbolj idej v okolju. Ali je Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti morda vsaka zase ali skupaj načrtujeta interdisciplinarne poizkuse, ki bi vključevali izbiranje idej iz različnih smeri, ekonomija, kulturna dediščina, urbanizem, arhitektura, kmetijstvo, šport ter spodbujali razvoj. Morda bi lahko vključili tudi študente, diplomante, doktorante različnih smeri, da bi pripravili svoje ideje, na koncu koncev Slovenija tudi plačuje visokošolski študij in aplikativne naloge s tega področja, torej s tega interdisciplinarnega področja, bi bile dobrodošle.   Hvala.

Hvala lepa.   Minister Počivalšek, imate besedo za odgovor.

Hvala spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala spoštovana gospa poslanka Mojca Škrinjar.   Hvala za vprašanje. Zakon o spodbujanju skladnega in regionalnega razvoja določa problemska območja z visoko brezposelnostjo in obmejna problemska območja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Z uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij so natančno opredeljena merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila. Med obmejna problemska območja se tako uvršča 90 občin, v teh občinah pa živi petina vseh prebivalcev, ki lahko živijo na izredno redko poseljenem območju. Podrobneje to področje ureja še program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki je v pripravi in namen je izboljšati kakovost življenja prebivalcev, spodbuditi podjetniški potencial in preprečiti odseljevanje ljudi iz teh delov države. Vsekakor je cilj omogočiti enakovredne pogoje dela in življenje na celotnem območju države, načrtujemo da se bodo         ukrepi iz programa začeli izvajati v letu 2021, pri tem sodeluje devet ministrstev, ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so naslednji: naše ministrstvo bo izvajalo podobne ukrepe kot jih že izvaja na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih / nerazumljivo/. Ministrstvo že izvaja ukrepe in ima zanje ustrezno namenjene in razdeljena sredstva v letih 20-21 subvencije za spodbujanje investicij, opremljanje poslovnih con za znanega investitorja na obmejnih območjih, subvencije za zagon podjetij na problemskih območjih preko slovenskega podjetniškega sklada, ugodne razvojne kredite za investicije preko slovenskega regionalno razvojnega sklada, objavljen imamo tudi javni razpis podpora mikro, malim in srenje velikim podjetja s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. Na razpisih našega ministrstva s projektom iz obmejnih problemskih območjih določijo dodatne točke pri izboru, se pravi, da imajo prednost, ker ste eksplicitno omenili Občine Osilnica je ta tudi vključena v program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 11-20. Več o tem bom potem odgovarjal poslancu gospodu Predragu Bakoviću, ki je eksaktno na to vprašanje postavil. Trenutno pa potekajo tudi pogajanja z Evropsko unijo glede nove finančne perspektive. Dodatno je tudi v načrtu za okrevanje planiran zajeten delež sredstev za ta namen. Naši razvojni načrti so tudi omenjena območja, celo širše deprivilegirana območja, ki vključujejo tudi druga območja s podobnimi izzivi in glede na navedeno nameravamo celostno reševati demografsko in gospodarsko deprivilegirane občine. Hvala.

Hvala lepa. Kolegica Škrinjar, zahtevate dopolnitev odgovora. Še minister Cigler Kralj.

Hvala lepa spoštovani gospod predsednik. Hvala lepa spoštovana gospa Mojca Škrinjar za vprašanje.   Kolega minister za gospodarstvo je zelo dobro orisal globalni vidik. Glede zagotavljanja kapacitet za skrb za starejše, ki je prednostna naloga naše ekipe na ministrstvu v tem mandatu in ključna tema zdaj tudi zaradi korone pa bi konkretno povedal, da seveda projekt Osilnica je v koalicijski pogodbi in smo k izvedbi tega projekta zavezani. V kontekstu tega, kar je kolega Počivalšek povedal in v kontekstu naših prizadevanj seveda iščemo možnost, da bi ta projekt v Osilnici, ne samo vzpostavili, ampak da bi tudi srednje in dolgoročno potem ta projekt lahko naprej živel. In gotovo je zagotovitev kapacitet za skrb za starejše lahko tudi generator ali spodbuda drugim vidikom življenja v teh obmejnih problemskih območjih. Ministrstvo za delo se je z ekipo Občine Osilnica že sestalo oziroma smo v rednih stikih in / opozorilni znak za konec razprave/ jih tudi seznanili s stanjem projekta. Pogovori med Ministrstvom za delo in Ministrstvo za zdravje, ki bi lahko tudi sodelovalo v delu projekta, kajti veste, če zagotovimo za kapacitete za oskrbo starejših potrebujemo tudi ustrezne kapacitete s področja zagotavljanja zdravja, torej čisto osnovnega zdravstva, ker v domovih za starejše je potreba po teh storitvah in cilj / opozorilni znak za konec razprave/ na strani Ministrstva za delo je, da bi realizacija izgradnje doma v Osilnici bila do konca leta 2020. Točno časovnico vam pa še ne vem povedati, ker pogovori še potekajo in / izklop mikrofona/.

Hvala lepa. Kolegica Škrinjar, zahtevate dopolnitev odgovora.

Zahvaljujem se za oba odgovora.

Hvala lepa. Naslednji bo vprašanje postavil Primož Siter in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec. Kolega poslanec sodeluje izven sedeža Državnega zbora.

Lep dober dan. Upam, da smo tehnično preskrbljeni kot je treba.   Ministrici bom postavil vprašanje v zvezi s šolanjem otrok in mladostnikov v srednjih in osnovnih         šolah od doma. V pomladnem času epidemije je bilo v okviru ukrepov za preprečevanje torej njenega širjenja pouk v osnovnih in srednjih šolah opredeljen na daljavo, Vlada pa je zdaj v jesenskem delu ponovila vajo oziroma ubrala podobno strategijo. Pomladna izkušnja je pričala o neprimernosti metode in zdaj Vlada jeseni ponavlja napako. Pri oblikovanju ne upošteva nasvetov pedagoške stroke, socialnih okoliščin učencev in dijakov. Za ta uspešen učni proces pa vemo, sta pomembna oba dejavnika.   Nad neučinkovitostjo tovrstnega pedagoškega procesa so se v pomladnem delu že takrat jasno izrekli tako starši, kot pedagoška stroka. In tudi socialna stroka, starši predvsem nad neživljenjskostjo tega ukrepa, težko je stvar speljati to, recimo če imaš dva, tri otroke, delati in pouk in domače naloge in gospodinjska opravila in službene obveznosti. Učitelji in pedagogi so poročali o nezadostnih pogojih za učenje, pa o posledično slabšem uspehu pri učencih in dijakih. Skratka, celostno o poslabšanih pogojih za lastno pedagoško delo. Da o izčrpanosti učiteljev sploh ne govorimo.   Potem plus dodatna težava pa je tudi socialni vidik. Marsikateri otrok doma ni niti priskrbljen, niti na varnem. Marsikateri otrok je doma lačen, na mrzlem, žrtev ali priča psihičnem, fizičnem, spolnem nasilju. Skratka v nevarnih okoliščinah in brez zagotovljenih materialnih pogojev, torej kamere, računalnik in vse, kar takšen proces zahteva. Zdaj navkljub opozorilom ministrstvu v že pomladnem času, je za jesen ubralo podobno metodo, neučinkovito, neživljenjsko metodo, zato ministrico sprašujem kakšne ocene sploh izvajanja ukrepa šolanja na domu v pomladnem in zdaj v kolikor lahko v jesenskem času. Zakaj je Ministrstvo za šolstvo osnovnim in srednjim šolam /znak za konec razprave/ naložilo izvajanje šolanja na daljavo, ki se je izkazalo za neučinkovito, katera in čigava strokovna, torej pedagoška, socialna in delovno-pravna priporočila je ministrstvo upoštevalo za ureditev strategije za jesenski čas? Kako ministrstvo zagotavlja normalne delovne pogoje za pedagoške delavce v osnovnih in srednjih šolah v času poučevanja na daljavo? In kakšne ukrepe je in bo ministrstvo sprejelo za izenačevanje pogojev pri izobraževanju na daljavo oziroma za zmanjšanje razlik med učenci /znak za konec razprave/ in dijaki? Kako bo ministrstvo pomagalo učencem in dijakom, ki za učenje na daljavo nimajo materialnih pogojev? In zadnje vprašanje, na kakšen način ministrstvo zagotavlja socialno varnost učencev in dijakov iz nevarnih okolij, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni /izklop mikrofona/.

Hvala lepa.  Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa gospod predsednik.  Hvala tudi za vprašanje, poslanec Siter. Vidim in upam, da ste zdravi in da ste dobro.   Zdaj najprej naj povem pravzaprav kakšni so razlogi, ponovno povem kakšni so razlogi za to, da sistem izobraževanja ta trenutek v celotni državi in praktično za vse učence na vseh nivojih izobraževanja poteka na daljavo. To je ocena epidemiološka, zdravstvena, strokovna ocena, da je to ta trenutek za zdravje vseh vključenih v ta proces najbolj varno. Hkrati pa je seveda ocena pedagoške stroke tudi v delu, ki pravi, da mora izobraževanje potekati, verjamem, da enotna in na tej podlagi pravzaprav potem odločitev, da je izobraževanje na daljavo v teh danih okoliščinah tisto, tisti najbolj optimalen možen pristop. Se pravi, če ne bi in če ne moremo izobraževanja peljati v šolah, potem je izobraževanje na daljavo tista odločitev, ki je, verjamem da za vse skupaj bolj optimalna, kot bi bila odločitev, da izobraževalnega procesa v tem času sploh ne bi bilo. Takrat bi pa dejansko bila narejena ogromna škoda.  Nesporno dejstvo je, da je kvaliteta znanja in pa samega izobraževalnega procesa v tem obdobju izobraževanja na daljavo drugačna. In ta drugačnost pravzaprav se odraža skozi vsaj tri glavne segmente. En segment je zanesljivo že skozi samo organizacijo dela izobraževanja na daljavo in je povezan tudi z         vprašanje normativov pedagoškega dela, o katerem sprašujete in za katerega smo si želeli, da se ne zmanjša in da moramo poiskati način za to, da bomo rekli, da tudi s tega vidika normativnega delovnega procesa to delo poteka na enak način zato, da lahko zaposleni seveda tudi dobijo enako plačo kot bi jo dobili sicer.   Potem drugi vidik pa je vidik, ki se nanaša na samo vsebino učnih načrtov in pa seveda na, bom rekla orodja, učna orodja, ki se uporabljajo v tem času izobraževanja na daljavo. Tisto, kar je zanesljivo strokovna ocena, je, da je to potrebno določenih premislekov, prilagoditev. Hkrati pa seveda si vsi skupaj tudi prizadevamo in želimo, da to izobraževanje na daljavo nebi potekalo dolgo in v luči tega, da tudi ne bo potrebno, da bi morali karkoli bistveno, bom rekla kurikularno oziroma sistemsko spreminjati. Če bi se to izkazalo, bi in smo tudi že pripravljeni na takšen scenarij, vendar pa si želimo in vse delamo na tem, da se to nebi zgodilo in zato pač prilagajamo sedaj tudi preko Zavoda za šolstvo s strokovnimi usmeritvami, kaj so tiste vsebine, ki v času izobraževanja na daljavo so lažje osvojljive, naj se jim daje večji poudarek, na kakšen način se potencialno lahko potem tudi lažje ali pa bolj optimalno preverja znanje in seveda s kakšno izobraževalno opremo naj se to počne. V luči slednjega smo pravzaprav v tem celotnem času od pomladi dalje izjemno veliko pozornost namenjali tako donakupu potrebne izobraževalne IKT opreme za šole, za njihove učence, za njihove učitelje kot seveda tudi doizobraževanju zaposlenih pri rabi te informacijsko-komunikacijske opreme in pa tehnologije. Dodano je bilo učnim načrtom tudi veliko možnih orodij, t.i. E oziroma EI orodij za izobraževanje na daljavo. Sedaj tudi v fazi, ko pripravljamo nov razpis za učbenike za naslednje šolsko leto, smo tudi na ta segment bistveno pozorni.  Skratka želim povedati, da v tem smislu pravzaprav ves čas ena stalna pozornost in pa spodbuda, en razvojni moment, za katerega tudi pričakujemo, da bo se izkazal kot pozitivni rezultat tega obdobja izobraževanja na daljavo. Kar se tiče pa socialne varnosti pa v prvi vrsti zdajle najnovejšo aktivacija pravilnika za pomoč z dostavo brezplačne prehrane za učence iz socialno ogroženih skupin.

Hvala lepa.  Kolega Siter, želite besedo za dopolnitev odgovora?

Ja, prosim lepo.  Zdaj, spoštovana ministrica, jaz ne oporekam epidemiološkem ukrepu šolanja na domu. Kar je pa moteče, je pa to, da je splošni modus operandi Vlade Janeza Janše delo za zaprtimi vrati in da tukaj vsi pogrešamo sprejemanje odločitev ali pa vključevanje širšega nabora stroke. Zdaj problem ostaja, trenutna metoda ne popravlja nobene škode iz pomladi. Učitelji so še vedno izmučeni, pravijo, da ne zmorejo več, starši prav tako, učenci pa še vedno eni brez opreme, drugi, da rečem lačni. Malce bom tukaj kritičen tudi po zaslugi nevolje poslancev koalicije, da jim uredimo tople obroke – stvar, ki je stara par dni.  Zato glavni problem ni, da rečem epidemiološki. Je pedagoški. Vlada se zdaj tokom drugega vala spravlja reševati probleme drugega vala, vmes je imela pa celo pomlad in poletni čas, da to naredi.   Zato še enkrat vprašam: zakaj ponavljate napake iz pomladi, preverjeno nefunkcionalne metode? Zakaj ne upoštevate širšega glasu pedagogov in staršev? Zakaj učiteljem nalagate, česar v štartu vemo, da ne morejo izpolniti? Zakaj vzpostavljate stanje, ki že itak razslojeno družbo, kar je najbolj boleče, med otroki še bolj razbija, revščino in socialno izključenost še bolj potencira? Torej, zakaj ponavljate napake iz pomladi? Zakaj časa do zdaj niste izkoristili za oblikovanje bolj         prijaznega, bolj plodnega, bolj življenjskega modela šolanja na daljavo?   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo.

Hvala lepa.   Pravzaprav vse od pomladanske izkušnje dalje smo izjemno pozorni na učinke, ki jih prinaša to izobraževanje na daljavo. Še enkrat, tisto, kar je nesporno dejstvo in se je že spomladi pokazalo sedaj se pa s to izkušnjo tudi jeseni utrjuje oziroma potrjuje je to, da je šola pravzaprav kot fizični prostor ne samo tisti primarni prostor za podajanje znanja, ampak je še to mnogo več. Je to prostor socializacije in da je nič ne more nadomestiti in da tisto, kar moramo v tem umestnem času, dokler se nam stanje epidemiološko ne izboljša narediti vsi skupaj mi kot starši in seveda tudi učitelji kot bom rekla prve strokovne avtoritete, ki delajo z našimi otroci v šolah in seveda tudi različne stroke ne samo pedagoška tudi psihološka stroka je tukaj sedaj v tem danem trenutku izjemno pomembna, da naredimo vse, za to, da to obdobje pravzaprav na najboljši možni način odpeljemo vsi skupaj in verjamem, da si ga nihče kar sam od sebe ne želi. Verjamem, da vsi na svojih ravneh odgovornosti, pristojnosti in pa tudi znanj in usposobljenosti prepoznavamo težave in iščemo rešitve. Tisto, kar mi lahko na ravni ministrstva naredimo je predvsem to, da zagotavljamo najbolj optimalne pogoje za to, da izobraževanje teče, vendar pa na kakšen način, s kakšnim pristopom pravzaprav bo to, potem potekalo je pa že na ravni, potem drugih vključenih skupin in pa deležnikov in to je tisto, kar v praksi jaz bom rekla v 70 % primerov šol tudi dela ravnateljev in pa posameznih učiteljev se potrjuje, da je izvedljivo je drugače, vendar pa se je prilagodilo, zato da lahko izobraževalni proces teče dalje. Imamo pa vsekakor težave tam, kjer se iz takšnih ali drugačnih razlogov do teh prilagoditev jih ni uspelo aktivirati in tam pravzaprav pomagamo kolikor lahko, vendar pa, da bi znali pomagati na način, da bi šolanje na daljavo potekalo oziroma izgledalo kot je šolanje v šolah to pa žal ne moremo. Te zmožnosti v resnici nimamo in tisto, kar lahko je samo, da si v tem trenutku res pomagamo, da vključujemo drug drugega in da prihajamo z nekimi konstruktivnimi, alternativnimi rešitvami, boljšimi rešitvami od teh, ki so sedaj na mizi in to vam zagotavljam, da ves čas počnemo ravno v smislu pedagoške stroke. V četrtek strokovni svet pristojen za izobraževanje organizira eno veliko strokovno razpravo točno na vse te teme, na katere tudi vi sami opozarjate.

Hvala lepa.   Kolega Siter, imate besedo za postopkovni predlog.

Prosim lepo, hvala lepa.   Bom konstruktiven in pozitiven kot je ministrica namignila in dajem na začetku postopkovni predlog, da Državni zbor na to temo opravi razširjeno razpravo in utemeljim zakaj na kratko in enostavno. Ključni problemi ostajajo in so jasni pri belem dnevu, s tem se vsi strinjamo. Starši tovrstnega načina ne zmoremo spomnimo se par dni nazaj je po spletu zaokrožilo eno sporočilo ene mamice, ki je rekla jaz imam dva otroka, tri otroke ne morem, moji otroci se ne bodo več vključili v šolanje. Učitelji so preobremenjeni, obremenjeni so toliko ur na dan kot delavci v domovih za starejše in sami pravijo, da ni željenega pedagoškega učinka ali pa doseženih ciljev. Otroci pa iz nevarnih okolij ostajajo v nevarnih okoljih, CSD v teh dneh poročajo o porastu številke nasilja v družini. Kot pravite ministrica šola je prostor za socializacijo res je šola je tudi varen prostor in prostor, kjer se otrok iz revne družine lahko naje. Otroci ostajajo brez materialnih pogojev, revščina ostaja doma, nekateri otroci smo vsi slišali si ne upajo niti kamere prižgati, če jo imajo, da sošolci ne bi videli v kakšnih razmerah živimo in tako naprej. Skratka, vsi otroci si ne morejo privoščiti tega, kar je Ministrstvo za šolstvo v okviru šolanja na domu,         sploh ne morejo realizirat. To so problemi, s katerimi se je treba ukvarjat. Razumem, še enkrat, da smo sredi epidemije in razumem, da karanteno in osamitev služita preprečitvi širjenja okužbe. Poglejte mene v tem trenutku.  Kar pa vam, in na tej točki vam starši in pedagogi ne zamerijo ničesar. Kar pa vam starši in pedagogi, vladi Janeza Janše, zamerimo, pa je, da ta neživljenjskost in socialni razdor iz prvega(?) vala nista prinesla lekcije za oblikovanje strategije v drugem valu in da niste celotna Vlada, reagirali pravočasno, se pripravili na ta drugi val, da ste čas, ki bi ga lahko namenili za področja, pomembna področja, kot so zdravstvo, sociala in izobraževanje - podčrtam izobraževanje – namenil za kadrovanja, napade na medije, na tuje diplomate, na računice iz nekih orožarskih poslov. To / znak za konec razprave/ je tista nepopravljiva škoda, ki se je zgodila in mogoče izgubila celo generacijo in to je treba spremenit, sicer bo tretji val, če pride, še hujši. Vi boste delali iste napake, otroci bodo na udaru, starši, učitelji, bodo še naprej izmučeni, edino Vlada bo v vmesnem času znova profitirala.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra, v okviru glasovanj.  Naslednja bo vprašanje predstavila Maša Kociper in sicer ministru za zdravje, Tomažu Gantarju.

Spoštovani minister, lep pozdrav tudi v mojem imenu.  V(?) stranki SAB smo že pred volitvami v tokratni mandat Državnega zbora opozarjali, da je za tokratno Vlado, zdravstvo in problemi v zdravstvu, tisto, kar je bilo za Vlado naše predsednice Alenke Bratušek, problemi v bankah in potreba, da se it problemi rešijo, da bi lahko družba normalno delovala dalje. Kljub nakopičenim problemom na tem področju, predvsem dolgim in predolgim čakalnim vrstam, se nam je potem vsem skupaj zgodil še ta Covid in situacija je trenutno zares, zares kritična.  V stranki SAB smo že večkrat opozarjali, da kljub Covidu, bolezen, ki je zaznamovala to epidemijo, ne more biti nekaj nad bolezen in ne moremo pričakovati, da se bodo vsi ostali zdravstveni problemi našega prebivalstva, za čas epidemije, skril v kot in počakali, da epidemija mine. Probleme, na probleme, opozarjamo ves čas. Ljudje ne pridejo do primarne, do obiskov pri zdravniku na primarni ravni, kjer bi se ugotovilo, če so bolni in kakšna je njihova bolezen, še težje pridejo na sekundarno raven, k specialistom in še posebej so pod pritiskom različni programi, kot so programi boja proti raku in tako naprej, in tako potem razne statistike kažejo, da se je število novih onkoloških bolnikov zmanjšalo za tretjino, v resnici pa vsi vemo, da je problem samo v tem, da niso prišli pravočasno do diagnoze.  Skratka, Covid in novi koronavirus, po našem mnenju, ne moreta biti neka nad bolezen in je treba te probleme, ostale zdravstvene probleme, v kolikor je le mogoče, reševati še naprej. Vaša Vlada, vlada Janeza Janše je potem res, v peti protikoronski paket, dodala eno določbo, ki bo Ministrstvu za zdravje zagotovila podlago za izvedbo nacionalnega razpisa, s katerim bi za pomoč javnemu zdravstvenemu sistemu, lahko vključili tudi zasebne zdravstvene zavode.  Naj tukaj povem, in s tem ste vi, minister, že seznanjeni, da mi v stranki SAB, takšni začasni pomoči, v načelu ne nasprotujemo. Mi samo nasprotujemo temu, da bi / znak za konec razprave/ ta zadeva trajala predolgo časa in da bi vodila v privatizacijo zdravstva. Moje prvo vprašanje je torej, v kakšni fazi je omenjen razpis? Ali se je že izpeljal oziroma, kaj se trenutno na tem področju dogaja?  Hvala.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.  Izvolite.

Hvala, gospod podpredsednik. Hvala za vprašanje, gospa Kociper. Lep pozdrav še enkrat vsem.  Torej, zavedamo se seveda problema čakalnih dob. Traja že vrsto let. Po podatkih, v letu 2014 je bilo 9 in pol % nedopustno čakajočih, naslednji dve leti 13,6 %, pa 17,7 procenta v letu 2017, 25,2 % 2018, 40 % 2019 in letos nekoliko nižje, ker še niso bili vsi razporejeni, to še ni, seveda        glede storitev. In v vsem tem času je bilo porabljenih, ker so pač, se je denar vlagal v krajšanje čakalnih dob, ampak porabljenih je bilo samo oziroma neporabljenih je ostalo 69,2 % sredstev v vseh teh letih, kar je ogromno in kar kaže na to, da sami javni zavodi enostavno niso bili sposobni tudi izven epidemije skrajševanja čakalnih dob. In zato razmišljanje o tem, da bi v nekem trenutku vključili tudi zasebne izvajalce. Seveda bi lahko z eno obsežno reformo javnega zdravstva verjetno vzpostavili drugačne pogoje in na drugačen način vključevali tudi javne zavode. Samo jaz mislim, da o tej reformi govorimo že zelo dolgo, mi pa v tem trenutku nimamo časa pustiti in videti naprej, spremljati naraščanje števil čakajočih oziroma nedopustno čakajočih pacientov. Tudi to je razlog, da smo mi v tem drugem valu epidemije, ki je res hud, nekoliko drugačno strategijo vzeli. Ob prvem valu smo enostavno vse zaprli, razen nujnih primerov. V drugem valu smo pustili. Res pa je, seveda, da vse redno delo omejuje, pač, naraščajoče število teh bolnikov s kovidom, ki jih je, današnja številka je recimo 1264 zasedenih postelj, od tega 207 intenzivnih in v teh nekaj dneh je to število relativno stacionarno, ampak brez da bi se znižalo, seveda, težko računamo na to, da bodo drugi programi ponovno v večji meri lahko izvajani.   Kar se tiče nacionalnega razpisa. Ta je pripravljen. Ni se mi pa zdelo primerno, da ga v tem najhuješem delu epidemije, še dokler ti ukrepi trajajo, tudi objavljam in čim bomo te ukrepe začeli sproščati bomo objavili tudi ta razpis. Veljal bo za naslednje leto. Letošnje leto smo zaradi Covid praktično zamudili. In se ne bo podaljšal avtomatično za vse te izvajalce v naslednja leta v nasprotju z razpisom, kot je bil na ZZZS pred leti narejen. Se pravi, gre za naslednje leto. Torej, v tem trenutku se zato nanj ni mogel še prijaviti nihče in seveda tudi noben denar ni bil razdeljen.   Morda še metodologija, kaj bo vključeno. En del programov, mi smo letos kljub tej krizi prvič sredi leta v javni zdravstveni sistem pustili 86 milijonov, pristali na vse širitve programov, višali ceno prvih pregledov, postavili minimume, ponekod meje odpravili, da se plača realizacija in tako naprej. Bo pa to težko narediti. Na drugi strani za ta nacionalni razpis pa velja, da bodo razpisani tisti programi prospektivni, ki jih ZZZS plačuje do določene meje. Se pravi, tam kjer ima bolnica, recimo, ali pa izvajalec omejitev, od tu naprej seveda ti programi bodo vključeni. Tu gre za različne vrste posegov, ušesa, nos, usta, grlo, ortopedske operacije, siva mrena, krpalni kanal, kile, pa tudi ambulantno EMG-ji, EEG-ji, ultrazvok ramena, vratnih arterij in tako naprej. Ne bodo pa vključeni tisti programi v ta razpis, ki jih plačuje ZZZS po realizaciji javnim zavodom. Tako da na ta način je to predvideno. Saj pravim, pripravljeno in jaz kratkoročno res ne vidim druge možnosti kot da so vsi vključeni v skrajševanje čakalnih dob. Želel pa bi si, seveda, da bi se to obdobje potem tudi z dejansko nujne spremembe tudi na področju javnega zdravja uporabilo, da bo lahko potem tudi bolj učinkovito delalo v nadaljevanju.

Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala, minister. Odgovorili ste mi na to glavno vprašanje, ali je bil omenjeni razpis že opravljen. Sicer pa, če nadaljujem kjer sem ostala, mi v stranki SAB zagovarjamo sicer močno javno zdravstvo, vendar pa to mora biti res dostopno. Se pravi, da ni to samo na papirju, ampak tudi dostopno za vse, ki te zdravstvene storitve potrebujejo. Zato smo mi, če se spominjate, sicer bili načelno za to, da je možnost, da se čakalne vrste krajšajo tudi     ŠZ) – 14.05    s pomočjo zasebnikov, pozdravili. Vendar pa smo predlagali v amandmaju, ki so ga podprle tudi druge opozicijske stranke, da se določi nek vrstni red. Se pravi vrstni red, po katerem se denar porablja in omejitev. Se pravi, da razpis velja samo za neko točno določeno obdobje, ne pa kar tako za naprej. Zdaj na to drugo ste mi odgovorili, da bo čas porabe sredstev omejen.   Zanima me pa še vaš odgovor, zakaj niste kot koalicija pristali na to možnost, da se najprej denar po tem razpisu razdeli javnim zavodom, nato koncesionarjem in šele na koncu zasebnikom. Pa bom spet povedala zakaj tako razmišljam. Večkrat omenim primer našega bivšega poslanskega kolega, sicer pa uspešnega kirurga, ortopeda, ki deluje v eni od javnih bolnišnic, saj niti ni važno v kateri in ki nam večkrat pove, da bi on lahko naredil še veliko več / znak za konec razprave/ operacij vsako leto, če bi le imel denar. Tako pa od oktobra naprej ne more delati operacij, ker ZZZS ne zagotovi denarja, kljub temu, da je na voljo on, medicinske sestre, prostor in tako naprej.   Se pravi, če je res problem samo pri tem, da javni zavodi niso mogli v celoti realizirati nekih potreb, zato ker ni bilo denarja, pri čemer je tri četrt nekih materialnih stroškov bilo na razpolago, potem na razumemo zakaj ne bi naš dober javnozdravstveni / znak za konec razprave/ sistem še naprej vzdrževali, hkrati pa določili za določeno obdobje možnost teh razpisnih sredstev, vendar po vrstnem redu, kot sem ga omenila prej.  Hvala lepa.

Gospod minister imate besedo za dopolnitev odgovora.

Ja, hvala lepa.  Poglejte, absolutno zagovarjamo javni sistem. In vedeti morate, da vse države po katerih tudi se zgledujemo navsezadnje, imajo ta sistem deljen, pretežno javni del in seveda tudi zasebni, kar je verjetno nekje normalno. In mi smo, če gledam samo v letošnjem letu, mislim da smo veliko poskušali pomagati, seveda zaradi epidemije in ostalih razlogov tudi javnemu sistemu. Plačna nesorazmerja, ki bolnišnice silijo v izgubo smo odpravili v celoti. Zagotavljali za vso to opremo dodatno, vse to kar je dodaten denar. Nenazadnje plačevali nerealiziran program za določenega odstotka zaradi objektivnih okoliščin z namenom, da bodo javni zavodi zdržali in da bodo delali. Seveda to ne nadomešča neke konkretne reforme.  Zdaj če gledam, seveda glede samega razpisa. Zdaj zelo težko bi verjetno šli diskriminatorno, ker jaz mislim, da bi vsak malo boljši pravnik ali pa tudi ne, nam izpodbil takšen razpis, če bi začeli različno na ta način, na tak kriterij postavljati. Lahko da se motim, ne vem. Ampak kokorkoli, tisti podatek, ki je bil meni ključen je bil ta, kar sem vam prej našteval podatke. Se pravi, da je bilo v preteklih letih samo z javnim sistemom neuporabljenih, ne vem 69,2 % denarja za programe za krajšanje čakalnih dob. In ko pridemo enkrat sredi leta do točke ali pa jeseni, da nekdo potem reče v javnih zavodih, zdaj pa mi tega ne moremo več narediti, nam bo spet zmanjkalo časa in čakalne dobe bodo samo daljše. Zato se mi zdi eno leto tisto obdobje, kjer vidimo kaj lahko vsi in skupaj naredimo, to zmanjšamo in seveda vzporedno pa veliko sprememb res je potrebnih v javnem zdravstvu. Pa nam bo to plačni sistem, naj bo to vodenje, naj bo to tudi način financiranja in stimuliranja teh javnih zavodov, pa je problemov na področju javnega zdravstva je res veliko se nakopičilo.  In odraz teh so tudi te čakalne dobe. Nenazadnje pa tudi delno denarja, ker vsa leta so bolnišnice delale programe preko zmožnostjo plačevanja zavarovalnice in tudi zato / znak za konec razprave/ seveda izgube in podcenjene storitve in podobno. Tako, da poskušamo pa reševati in pred nami je bolnik, ki čaka nedopustno dolgo in ga ne moremo pustiti naslednje dve, tri leta čakati, kar nas pa ne obvezuje za delo naprej.

Hvala lepa.  Gospa poslanka imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

Ja, spoštovani podpredsednik bi kar uporabila svojo poslovniško možnost in predlagala, da se enkrat v tej problematiki v miru pogovorimo. Namreč v primeru amandmaja, ki smo ga na predlog SAB predlagale opozicijske stranke, se mi zdi da ni bilo časa za to debato. Gre pa za to, da je mislim, da če se je kdaj spoštovani mister se zdaj pokazalo kako velika dodana vrednost je močen javni        (Nadaljevanje): zdravstveni sistem. Vidimo kakšne težave imajo v Ameriki. Jaz vam povem, moji kolegi, mediatorji s katerimi se pogovarjam, najbolj od vsega jih skrbi, da če bodo zboleli za Covidom, kako si bodo plačali zdravje, kako si bodo plačali zdravljenje, koliko stanejo testi, kako pogosto se naj testirajo zaradi tega, ker je to velikanski strošek. In te debate zakaj nek vrstni red ni primeren pri tem razpisu, nismo imeli časa opraviti. Jaz osebno, moje mnenje je, da ta vaš pomislek, da bi to bilo, da to, da bi se preferiralo eno skupino proti drugi, ne vzdrži. Gre namreč pri teh zadevah vedno za tehtanje javnega interesa in javni interes je v primeru, ko se delijo sredstva države za zdravstvene potrebe tako jasen, da bi po mojem brez problema obrazložili zakaj morajo najprej dobiti denar javni zavodi, še posebej, če v javnih zavodih problem to kar sem prej omenila, da imajo in ljudi, ne samo zdravnike, medicinske sestre, podporno osebje, prostore in material, da bi naredili več storitev, pa jih ne morejo zato, ker nimajo denarja. Če je to samo ta problem, potem bi dodatno financiranje po tem vrstnem redu seveda stvari lahko na veliko spremenilo. Vem, da mi nimate možnosti odgovoriti, ampak če bi opravili tako debato, bi se jaz tudi enkrat želela pogovoriti z nekom, kot ste vi, o tem kaj s temi zdravniki, ne vem, ali se za njih uporablja izraz dvoživke, se pravi zdravniki, ki imajo redno plačo in urejen status, delovno-pravni nekje v javnem zdravstvu, hkrati pa popoldne delajo še nekje drugje, da si bistveno izboljšajo svoj materialni položaj. Mene zanima.   Ali je problem naših čakalnih vrst tudi to, da take vrste zdravniki, namesto da bi s polno kapaciteto delo in energijo delali tam kjer so primarno zaposleni, delajo potem v zasebnem sektorju. Vedno znova me zmoti recimo, ko slišim reklamo vzajemne ali kakršnekoli druge zavarovalnice, tukaj se cele dneve pogovarjamo o čakalnih vrstah, tam pa imamo reklame na televiziji, pa skrbijo čakalne vrste, ne poznate nobenega, ki bi vas prerinil preko čakalne vrste, pridite k Vzajemni ali katerikoli drugi zavarovalnici in jutri boste na vrsti. To je poniževalno do našega sistema kjer smo toliko truda in energije in denarja vlagali v javno zdravstvo. Tako, da upam, da bodo poslanci morda podprli ta predlog, da se opravi javna razprava.   Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra 2020 v okviru glasovanj.   Mojca Žnidarič bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu ter ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku.   Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav prav vsem prisotnim!   Spoštovana ministra! Oba sta že seznanjena, da zgodba o cesti Ormož-Ptuj-Hajdina, ki bo ormoško območje bolje povezala z avtocestnim križem in ima za lokalne prebivalce spodnjega Podravja velik pomen, se vleče že več kot dve desetletji. Če smo na odseku Markovci-Ormož, že nekoliko bližje realizaciji, trenutno poteka izbira izvajalca gradnje, pa se še vedno zapleta pri odseku Markovci-Ptuj. Doslej ni bilo sprejete namreč nobene primerne rešitve za traso zadnjega dela te ceste pri Ptuju, zato je bila lani imenovana medresorska delovna skupina. V zvezi s tem me zato zanima:   Kako z delom napreduje medresorska delovna skupina, ki mora za odsek Markovci-Ptuj izbrati tri variante o katerih bi potem opravljena tudi presoja, torej v kateri fazi je trenutno ta postopek oziroma kako daleč je medresorska delovna skupina glede izbora teh treh variant. Ali ima delovna skupina kakšen rok v katerem mora izbrati te najprimernejše variante? Ali lahko postrežete s kakšnim podatkom o tem kdaj bi lahko bila najprimernejša trasa umeščena v prostor, če bi se vse aktivnosti odvijale po planu, torej optimistični scenarij?   In pa za gospoda ministra za infrastrukturo:   Kdaj bo izdano gradbeno dovoljenje po integralnem postopku za drugi del, torej od Gorišnice do Markovcev? Predviden oziroma planirano je bilo nekje do konca tega leta. In pa, kdaj bo izbran izvajalec za gradnjo prvih dveh odsekov oziroma kdaj bi se lahko gradnja odseka         od Ormoža do Markovcev tudi pričela.  Prosim.

Hvala lepa.   Minister mag. Andrej Vizjak, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Ja, hvala lepa. Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje.  Tako kot ste ugotovila, je medresorska delovna skupina za ta prvi del, to se pravi te ceste Ormož-Ptuj, medresorska delovna skupina se je februarja letos sestala in se od takrat dalje sestaja na praktično mesečnih sejah. Delovna skupina je do sedaj na podlagi preveritve dodatnih variant in optimizacije že obstoječih variant predlagala novo varianto, ki je potencialno primerna tudi z vidika lokalnih skupnosti. Gre za t.i. optimizacijo obstoječe S4 variante. Tako je trenutno v preverjanju pet variant. Delovna skupina se je na zadnji seji v oktobru leta 2020, to se pravi tega leta, odločila, da bodo vsi nosilci urejanja prostora predvidoma v prvem tednu decembra pozvani k dopolnitvi smernic. Pred tem mora investitor Dars pripraviti potrebna gradiva, zato šele takrat. Na podlagi teh pridobljenih smernic se bodo člani delovne skupine odločili, katera varianta oziroma bodo primerjane v študiji variant. Tako, da zdaj je rok december letošnjega leta, da gredo te variante na podlagi mnenj mnenjedajalcev naprej.  Kar se pa tiče gradbenega dovoljenja v integralnem postopku za drugi odsek, to je Gorišnice do Markovcev, je investitor v fazi dopolnjevanja dokumentacije glede na zahteve, ki izhajajo iz mnenj mnjenjedajalcev glede nekaterih dopolnitev želi investitor usklajevanje s posameznimi mnenjedajalci, zlasti Arsotom, Zavodom za varstvo narave in Ministrstvom za kmetijstvo. Po končanih usklajevanjih bo treba izvesti še javno razgrnitev, kar je 30 dni, in morebitna obravnava s strankami 24 dni. Tako, da to bo vse vplivalo na rok izdaje gradbenega dovoljenja za ta drugi del.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Minister Jernej Vrtovec, imate besedo za drugi del odgovora. Izvolite.

Najlepša hvala.  Zdaj jaz naj povem, da z izborom izvajalca je Dars s samim postopkom začel v mesecu avgustu, konec meseca oziroma tam nekje, ja, konec meseca avgusta, če se prav spomnim. Postopek javnega naročila za pridobitev torej izvajalca je v teku. Razpis je bil pripravljen v dveh fazah. V prvi fazi se ugotavlja sposobnost ponudnikov. Ta trenutek naj povem, da v bistvu s prvo fazo smo v zaključku, čakamo v bistvu še pravnomočno odločitev glede priznanja sposobnosti. Kar nekaj gradbincev se je prijavilo in so sposobni za to in sedaj pač gremo v drugo fazo. In v drugi fazi, torej zdaj v začetku decembra meseca gremo v drugo fazo, in v drugi fazi razpisa bo Dars izbiral v bistvu med ponudniki povabilo k oddaji samo cene. Vse skupaj seveda je odvisno od tega, koliko pritožb bo prišlo v prvo fazo. Morda se to zavleče, če bo v skladu z našim Zakonom o javnem naročanju prišlo veliko število pritožb, se lahko hitro zavleče kakšen mesec, ampak načeloma verjamem, da se to ne bo zgodilo. In če ne bo pritožb, potem pride pač na začetku decembra začetek druge faze, 40 dni, ko se zbira v bistvu ponudbe za cene. Mi lahko gradbinca za ta del imamo na začetku naslednjega leta. Ampak seveda brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ne bomo morali graditi, ampak je že gospod Vizjak govoril o gradbenem dovoljenju za ta del. Računamo, da lahko se to pridobi v prvi polovici, tudi sami to si želimo, da se pridobi čim prej. Mi vodimo vzporeden postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja izključno zato, da ne zamujamo s časom. Se pravi vzporedno, ko se pridobiva gradbeno dovoljenje, lahko izbiramo mi ponudnike zaradi tega, ker tako prišparamo 3, 4 mesece. In to sem vam tudi obljubil, ko sem bil v Ormožu meseca junija, maja, junija, in tako tudi zdaj to vodimo. Končno je ta projekt pod to vlado šel iz mrtve točke naprej.

Hvala lepa.  Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala lepa. Obema se zahvaljujem za odgovore.   Ja, in res je, vesela sem, da ste prisluhnili tej ideji in da je razpis za izbor izvajalca šel dejansko ven, preden je potem še gradbeno torej dovoljenje za drugi odsek izdalo, da ne izgubljamo        ponovno teh mesecev, kajti z izgubo vseh teh mesecev smo že prišli do dvajsetih let.  Zdaj če sem pravilno razumela ministra Vizjaka, bi samo, če me potem popravi oziroma potrdi; ja, res je, trenutna delovna skupina operira s petimi različnimi variantami in delovna skupina je tista, ki mora iz teh petih izbrati tri, ki bodo šle v nadaljnjo presojo, če sem prav razumela. In decembra ste rekli, da bi naj izbrali te tri. Jaz saj pravim, obema vama se v bistvu zahvaljujem za današnje odgovore in tudi za dosedanjo konstruktivno sodelovanje in se priporočam za takšno sodelovanje še naprej.  Hvala.

Hvala lepa.  Minister Vizjak, imate besedo za odgovor.

Ja, potrdil bi rad to, kar ste dodatno vprašala. Res je, namreč izbrane variante morajo biti predhodno presojene, tako glede družbene sprejemljivosti, kot glede sprejemljivost nosilcev urejanja prostora. Kajti potem so te variante izvedljive, je kasneje v izdelavi dokumentacije tako DPN-ja, kot seveda tudi gradbenega dovoljenja manj zapletov in zato je temu morebiti pametno posvetiti malo več časa, tako kot govorim glede družbene sprejemljivosti, kakor glede mnenjedajalcev.  Hvala.

Hvala lepa.  Minister Vrtovec, izvolite.

Glejte, tudi ta del okrog Ptuja, se pravi od Markovcev do Ptuja bomo hitreje rešili, ko bomo končno začeli graditi prvo in drugo fazo, zaradi ker potem kaj smo imeli zdaj problem; problem smo vedno imeli neenotnost tudi lokalnih skupnosti. Eni bi želeli severno varianto, eni južno varianto, nihče pa ne bi imel rešitve, ki bi vsaj malce, če posega v njegov prostor recimo, ne, to pa ni dobra rešitev. Torej mi želimo čimprej graditi, da Ormož-Gorišnica, Gorišnica-Markovci in potem bomo verjamem da hitro dobili tudi rešitev okrog Ptuja. Zdaj kar je gospod Vizjak dejal je zelo jasno, ta Vlada si prizadeva čim prej priti do te hitre ceste, zaradi tega, ker že 20 let lokalno prebivalstvo poslušate samo obljube, mi smo pa končno začeli s postopki.  Hvala.

Hvala lepa.  Zmago Jelinčič Plemeniti bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve, Alešu Hojsu.  Izvolite.

Hvala lepa.  No, nedolgo nazaj smo imeli v Ljubljani hude izgrede in mene zanima kdo bo plačal to škodo in kdo bo plačal vse tiste policiste, ki so bili prisotni in so morali službovati na teh izgredih. Kdo bo plačal ure letenja helikopterja. In stroškov zagotovo je bilo več kot 800 tisoč evrov. Jaz bi tudi vprašal ali je Policija ugotovila kdo so glavni izgredniki in kaj, če je pogledala, kaj tukaj pomeni element tujine. Dejstvo je, da so bili prisotni na izgredih tudi tujci iz Evrope in tudi nekateri iz nekdanjih držav nekdanje Jugoslavije.   Sprašujem ali je Policija na prehodih popisala tiste tujce, ki so se recimo v tistem dnevu pripeljali iz Avstrije oziroma iz Nemčije in so prešli našo mejo, kajti smiselno bi bilo, da verjetno ob četrtih noben ne hodi v Ljubljano na kakšne veselice ali pa v kakšne lokale, ko je pa vendarle vse zaprto. Zanima me tudi, kajti po 21. uri je bila tako imenovana policijska ura, pa me zanima koliko kazni je Policija izdala za te izgrednike. Zdaj smo opazili tudi, da je Policija v veliki meri se je bolj branila, kot pa urejala zadeve. Konec koncev 15 policistov je bilo poškodovanih, pa noben izgrednik. Tudi tukaj bo treba nekaj narediti in tiste, ki so povzročili poškodbe kaznovati.   Seveda mogoče je tukaj tudi še enkrat treba opozoriti na to, da je potrebno naše meje varovati bolj striktno in močneje in zato, gospod minister, jaz upam, da bomo 37.A člen vendarle sprejeli tukajle v Državnem zboru, da bomo uredili vsaj nekaj zadev.        Zanimivo je to, da ko je bila ta zadeva na Dunaju sta bila oba policista, ki sta ustrelila tistega terorista, za katerega naši mediji pravijo, da je državljan Avstrije in državljan Makedonije nihče pa ne pove, da gre za albanskega terorista. Tista dva policista sta bila odlikovana za svoje dejanje, pri nas so imeli pa policisti ukaz, da ne smejo biti preostri in da ne smejo uporabljati kakšnih takšnih močnejših prejemov, kar tudi mislim, da ni dobro i minister sprašujem ali boste policistom naročili naslednjič malo bolj ostre ukrepe, če bo do tega prišlo in pa uporabo tudi drugih prisilnih sredstev?

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Spoštovani poslanec!  Torej, če začnem od zadaj naprej. Jaz sem že v svojih usmeritvah tam nekje spomladi policiji napisal kako naj postopajo ob izgredih oziroma takrat to še niso bili izgredi, ampak so bili zgolj protesti, ki so se tedensko odvijali v Ljubljani. Moram reči, da sem med drugim zapisal tudi to, da pričakujem, da policija ravna stoično, profesionalno in da ni ona tista, ki bi povzročila kakršnokoli nasilje. Moram reči, da se je to skozi pomladanske mesece seveda vseskozi izvajalo, čeprav daleč od tega, da bi lahko govorili, da tisti protesti torej petkovi protesti niso bili nasilni. Sedaj samo spomnite se tistih začetnih protestov petkovih, ko so ljudje na ulici vzklikali, da je treba ubiti predsednika Vlade ali pa morda uprizorimo to zadevo s performansom, ki seveda za mene ni performans tukaj pred Državnim zborom, kjer so kamenjali lutko predsednika Vlade, to se boste dobro spomnili verjetno ali pa, kjer so žgali mojo lutko. Poglejte si stara poročila pa boste videli kako so protestniki simbolni zažgali lutko notranjega ministra. Meni se to ne zdi nenasilno, to se mi zdi naravnost pozivanje k nasilju, zato seveda nekako ne morem mimo tega, da tudi petkovi protesti kljub temu, da bi jih nekateri radi sedaj prikazali kot popolnoma se pravi benigne, popolnoma brez kakršnihkoli vplivov in pa daleč od tega, da bi bili nenasilni. Tisto, kar se mi zdi zelo bistveno, kar ste poslanec zelo korektno vprašal pa mislim, da tudi slovensko javnost zanima in to zelo močno zanima so seveda stroški. Tukaj moram na žalost povedati, da vse to plačujemo mi, vse to plačujemo davkoplačevalci. Vsak Slovenec na koncu leta - bom lahko izračunal – bo izvedel koliko je prispeval za petkove proteste kjer pod narekovaji ni nobenih organizatorjev koliko je stal sam četrtkov protest seveda v smislu zavarovanja s strani policije. Sem pa že pred časom povedal, da so dosedanji stroški varovanja pod narekovajih in vzdrževanja reda in miru na petkovih protestih govorim zgolj o petkovih protestih presegli pol milijona evrov. Torej, potrebno je vedeti, da je treba postaviti ograjo, da je potrebno aktivirati policijske enote, da vse te policiste je potrebno plačati, kar je povsem normalno in je prav, da se plačajo. Da o tem, kar ste povedali tudi sam sedaj torej o uri letenja helikopterja, ki gre tudi v nekaj tisoč evrov, vemo koliko časa je helikopter tukaj v četrtek moral opravljati svoje delo seveda ti stroški so enormni. Na žalost za enkrat ni drugega naslova za plačilo torej stroškov kot državni proračun. Seveda je potrebno povedati, da je iskanje organizatorjev v takih primerih seveda relativno težko, kajti nihče od teh tudi Jenull se nikoli ni razglasil za organizatorja kljub temu, da si poglejte stare videoposnetke pa boste videli kako skupaj z novinarko 24urcom nekako režirata petkov protest. Gospod Jenull ji pove s katere strani bodo prišli, gospa ga vpraša ali bodo zavili levo ali zavili desno in podobno. Za mene po zdravi kmečki pameti je seveda to organizacija protesta za pravne »reglce« pa temu ni tako enako je bilo tudi s četrtkovim protestom. Moram reči, da policija takoj, ko je zasledila, da nekateri med njimi tudi Anis Ličina je na Facebooku in na drugih javnih omrežjih pozival k tem protestom. Nenazadnje je bila njegova televizijska izjava mislim, da je bila posneta pred kakšnimi 14 dnevi ali pa mogoče celo več točnega datuma ne vem dovolj jasen poziv k nasilnim protestom. Takrat je jasno povedal: »Vabim vam, pridite 5. 11 na proteste, ki ne bodo zvončkljanje tako nekako se je izrazil, ampak bodo         pravi protesti. S tem je seveda izkazal ali pa nakazal, kaj bi se lahko zgodilo 5. 11.  Zdaj, kar se tiče same tujine, moram reči, da je precej teh pojasnil že dala Sova, saj vi, gospod poslanec, veste, kaj je bilo na zaprti seji KNOVS-a. Tam je, mislim da, poročilo bilo kar dosti / znak za konec razprave/ izčrpno. Sam moram reči, seveda, da je slovenska policija vse tiste, ki so prihajali iz juga, govorim na naših mejnih prehodih, torej ne kontrolnih točkah, registrirala, torej se ve, kdo je prijahal v državo tisti dan, medtem ko pa je sam vstop s seveda, tako kot ste tudi sam pravilno ugotovil, pa nekoliko težji. Kot veste, tam nimamo mejnih prehodov, imamo zgolj kontrolne točke, kjer v bistvu ne kontroliramo, glede na to, da smo v Schengenu, kajne, tako natančno, kot to delamo na južni meji. / znak za konec razprave/

Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa.  No, mene tudi zanima, kdo je naročil te proteste in kdo je sklical tujce, pa kdo je plačal? Taki protesti niso zastonj in treba je precejšnja organizacijska zadeva, da se to spelje. In, vemo, da je tukaj zadaj, da so tukaj leve politične stranke in njihovi eksponenti, verjetno pa tudi kakšni drugi levičarski elementi, tudi izven dejanske politike, ampak tudi v kakšnih gospodarskih sferah.  Mene zanima, ali ste ugotovil, kdo je metal kocke, kdo je metal pirotehniko? Tukaj gre za direkten napad na policijo, na državne urade in tukaj je treba reagira, »ornk«. Poglejte, v Avstriji so zaprli celo vrsto mošej in v teh mošejah so našli več kot 25 milijonov evrov v gotovini. In če pogledamo, da je v Avstriji, predvsem v Dunaju, skoncentriranih ca 250 imamov, od teh pa jih je večina, izhaja iz nekdanje Jugoslavije, tukaj moramo najti tudi paralele. Konec koncev, tudi paralele z mošejo v Ljubljani, pa mogoče tudi s tistimi, ki so se zavzemal za gradnjo te mošeje.  Govorijo tudi, da je recimo, ko je gospod Janković dal izjavo, da je proti temu, pravijo nekateri / znak za konec razprave/, ki so blizu njemu, da gre za vnaprej posneto izjavo, kar zopet odpira določena vprašanja. Jaz ne vem, ali je to res, ampak, govorice, take, krožijo in pridejo tudi nam na ušesa. Predvsem pa, kar se tiče leve usmeritve, je treba povedat, kaj je rekla gospa Tanja Fajon – rekla je, »Zahvaljujem se vsem tistim, ki so poskušali vnesti nemir.« Kaj to pomeni? Ali zdaj ni tukaj evidentno / znak za konec razprave/, da je ona bila za to, da se vnaša nemir, če se jim pač zahvaljuje … / izklop mikrofona/

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Ja, spoštovani poslanec, moram reči, da tudi ta izjava, ki ste jo na koncu citiral, je tudi mene šokirala. Torej, da se predsednica Social demokratov javno zahvaljuje vsem tistim, ki so vnesli nemir, se mi zdi tudi, bi rekel, škandalozno. Bil sem res presenečen ob tej izjavi, no.  Zdaj, kar se tiče samega nagovora gospoda Jankovića. Moram sicer reči, da jaz osebno ne verjamem, da bi bilo to posneto vnaprej. Moram reči, da me je v, ker sem tudi javno objavil, moram reči, da me je gospod Janković poklical v petek zjutraj, ob 8.15 nekako tako in mi rekel, da naj prinesem zahvale policiji za uspešno opravljeno delo. Povedal sem mu, da bom to storil, sem pa nemudoma seveda tudi to javno objavil, da je ta klic bil in da bom te njegove zahvale prenesel policiji, ob enem sem pa seveda napisal, da pričakujem, da bo drugič se oglasil prej, kajne, mislim, da njegova beseda, vsaj v temu delu Ljubljane, kar nekaj velja, kajne, torej, če bi prej pozval k temu, da ti protesti ne bi bili nasilni, vprašanje, če bi se razvili v to, kar so se razvili. Tako da, verjamem, da bo drugič to storil prej in ne post festum.   Zdaj, kar se tiče samih preiskav, pa tega, kar se je dogajal na Dunaju, moram reči, da smo mi dobil te informacije. Takoj, ko je policija dobila te informacije, je nemudoma drastično povečala prisotnost oziroma stopnjo pripravljenosti na naši severni meji. Takrat so bili pač neki indici, da bi se lahko ti teroristi iz Dunaja umikal tudi v Slovenijo. To se k sreči ni zgodil, saj policija nima teh informacij. Kar se pa tiče samih prepoznav obrazov oziroma tega, da se identificirajo tisti, ki so         škodo delali oziroma nazadnje sem šel sam preveriti po protestih, ena od kock je priletela celo v vodni top in ga, bi rekel, kar dobro poškodovala. Govorim o vdrti pločevini oziroma o tem, da je pač to vozilo poškodovano. Vsi ti dogodki so posneti. Torej, tudi kamera na vodnem topu je delovala. Jaz pričakujem, da bo policija iz vseh teh video posnetkov, ki jih ni bilo malo vendarle v končni fazi lahko identificirala tiste, ki so bili tukaj, če rečem, najbolj krvoločni ali pa najbolj huliganski. Nekaj ovir seveda je, ker je kar precej teh ljudi bilo zamaskiranih. Kot veste so nosili bodisi kapuce, bodisi šale preko obraza in podobno. Ampak vendarle mislim, da je na policiji sedaj v naslednjih dneh kar precej dela zato, da bodo to lahko realizirali. Sem pa že sam razmišljal o tem, da bi morda v bodoče pozval v se ljudi, da bi naredili neko platformo na spletni strani ministrstva, kamor bi lahko vi tisti, ki snemajo te stvari, torej navadni občani, te svoje filmčke potem dali tudi policiji v preverbo, kar bi bilo v bistvu pravzaprav lažje, kot da to pošilja eden ali drug ali tretji, ampak da je neka platforma kamor se to lahko nalaga.

Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.

Hvala lepa, gospod minister, da ste mi razčistili tiste pojme v zvezi z gospodom Jankovićem. Kajti, res njegova beseda bi lahko v veliki meri zaustavila precejšnje število teh udeležencev, glede na to, da je bilo slišati približno večino neslovenskega jezika na teh protestih. Upam, da bo policija identificirala te ljudi, ki so povzročali to škodo in da jih bo tožilstvo procesuiralo. Sedaj hudo je to, ko človek bere medijih, da tožilka izjavlja, da ne bo procesuirala tistih, ki so to počeli. Med tem ko je z veseljem dala, mogoče ne ona ista, ampak recimo tožilstvo je z veseljem dalo zapreti Šiška, ki pa je v bistvu varoval slovenske meje. On se je boril zato, da bo pomagal policiji, da bo lažje obvladovala te prehode čez mejo, pa so ga zaprli. Med tem ko so razbojniki divjali po Ljubljani, razbijali, uničevali in poškodovali policiste, ti ljudje imajo pa dovoljenje. Človek se vpraša, ali na tožilstvu delujejo ljudje, ki so proti samostojni Sloveniji in hočejo Slovenijo razbiti in uničiti. Tudi v to smer bi morala policija sprožiti kakšne preiskovalne ukrepe.   Glede identifikacije storilcev je pa tako. Jaz sicer malo dvomim, da bo policija kaj dosti odkrila. Konec koncev tudi nad tistim gospodom, ki so zmetali tisto olje v mojo hišo niso nobenega našli. In po določenem času so meni napisali policisti: Gospod Jelinčič, če kaj odkrijete, pa izveste dajte nam sporočiti. Jaz nimam pravice preiskovati kdo je to naredil. Policija se mora pa bolj potruditi. Policija v določenih segmentih je izredno dobra. Je pa treba povedati, da imate tudi v policiji kukavičja jajca, ki zelo škodujejo ugledu, predvsem pa varnosti znotraj naše države. Hvala lepa.   Ne bom zahteval razprave v Državnem zboru.

Hvala lepa. …/oglašanje iz klopi/ To je malo kršenje Poslovnika, ampak gremo naprej. Postopkovno, izvolite.

Spoštovani, podpredsednik. Najlepša hvala. Verjetno bom jaz ta proceduralni predlog nekoliko zlorabil, vendar glede na to, da sta izjavo naše predsednice Tanje Fajon zlorabila tako poslanec Jelinčič kot tudi zelo nehigienično minister za notranje zadeve moram povedati, da je bil to lapsus naše predsednice, za katerega se je opravičila. In če bi bil minister pošten bi v odgovoru kolegu Jelinčiču to tudi povedal, ne da je šel to zlorabljati tudi sam. In še enkrat ponavljam, to je bil lapsus, ki se lahko zgodi vsakemu, tudi najbolj izkušenim politikom. To, kar sta sedaj izvajala gospod poslanec in minister je najmanj kar je, je nehigienično.

Ja, res je, to je zloraba Poslovnika. Drugič, vam bom dal opomin za tako zadevo.   Gremo naprej. Edvard Paulič bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.   Izvolite.

Hvala lepa za besedo.   Danes bom govoril o sektorju gostinstva, ampak         problematika je še kako aktualna tudi za ostale panoge, ki so morale zapreti ali pa omejiti svoje delovanje, recimo industrija srečanje je en tak primer, frizerji, fitnes centri, kozmetični saloni in še bi lahko našteval. Gostinstvo je torej eden od najbolj prizadetih sektorjev in zaposluje skoraj 40 tisoč oseb. Dejstvo je, da je na robu preživetja, saj bodo letos zaprti pet mesecev, nekateri pa tudi dlje in to ne po lastni krivdi, pač pa zato, da se ohrani javno zdravje in prepreči zlom zdravstvenega sistema. Dejavnosti, ki so se morale zapreti prav tako omogočajo drugemu delu gospodarstva, da deluje, gre za neko tako imenovano načelo solidarnosti. In kljub temu, da gostinci ne obratujejo, jim nastajajo določeni fiksni stroški in če se ta panoga žrtvuje za javno dobro je pošteno, da se jim stroške tudi povrne. Dosedanji protikorona paketi žal te problematike niso naslovili dovolj ustrezno in lahko že zasledimo, da gostinci napovedujejo odpuščanja in pa zapiranje svojih dejavnosti.   Zato me spoštovani gospod minister zanima, na podlagi kakšnih analiz in kazalcev ste se odločili za zaprtje gostinske dejavnosti tako v tem času kot v preteklem in pa na kakšen način boste pristopili k reševanju sektorja gostinstva?

Hvala lepa. Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

Spoštovani gospod poslanec Edvard Paulič, spoštovani Državni zbor, podpredsednik Državnega zbora. Hvala za vprašanje.  Zavedam se težav gostinsko turističnega gospodarstva. Sem v dnevnem stiku s predstavniki te panoge in vem, da preživljajo najtežje čase v obdobju zadnjih 30 let. V dosedanjih petih paketih protikoronskih ukrepov smo kot Vlada naslovili številne težave gospodarstva, ne pa vseh in pred tem dejstvom se ne skrivamo. Mnogi že sprejeti ukrepi pa pomagajo tudi gostinstvu, govorim o ukrepih čakanja na delo, skrajšan delovni čas, uvedba turističnih bonov za vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji ter izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, sofinanciranje zaščitne opreme. Poleg navedenih paketov pomoči so gostincem na voljo tudi različni javni razpisi, ki jih izvajamo v okviru ministrstva in izvajalskih inštitucij. Turi zaradi gostincev smo spremenili in oblikovali nekatere obstoječe finančne inštrumente, saj si želimo, da pride denar tja, kjer je najbolj potrebno. Ta mesec bomo preko javne agencije SPIRIT objavili tudi javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19. Skupni znesek ukrepa je 10 milijonov evrov. Ker sem rekel ta mesec, to pomeni slučajno danes, ta ukrep je namenjen sofinanciranju obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije. Prijava bo potekala v celoti elektronsko, to je po sistemu voucherjev. Ker sem rekel, da je bil razpis objavljen danes - v prvi uri smo dobili 90 prijav. Do sredstva bodo upravičena mikro, mala in srednja velika podjetja, tudi espeji in zadruge s področja gostinstva in turizma, ki svojo glavno dejavnost opravljajo v dejavnosti gostinstva, pa tudi na področju nastanitev, potovalnih agencij, kongresnih dejavnosti in umetnosti. Posamezno podjetje bo lahko prejelo sofinanciranje v višini 9 tisoč 999 evrov. Gre za nepovratna sredstva in še enkrat ponavljam, prijava poteka v celoti elektronsko, to je po sistemu voucherjev, nebirokratsko in hitro. Ukrepov, ki jih sprejemamo kot Vlada oziroma ministrstvo ne oblikujemo sami, na MGRT imamo posvetovalni organ, to je strokovni svet za turizem. V njem so predstavniki vseh ključnih deležnikov, obrtne zbornice, turistično gostinske zbornice, združenje hotelirjev, Kongresni urad Slovenije, drugi, njihovo mnenje in predlogi so nam v izjemno pomoč. V sodelovanju z njimi že pripravljamo novi paket ukrepov, ki bo nadgradil PKP 6, o katerem boste v Državnem zboru odločali že v teh dneh. Zakaj tako hitimo? Ker se iz meseca v mesec pojavljajo         nova vprašanja in nove težave gospodarstva, mi pa si ne želimo, da bi gospodarstvo ostalo brez ustreznih odgovorov zato, ker bi mi delali v običajnem ritmu številnih prejšnjih Vlad. Prihajajoči šesti paket ukrepov, ki ga boste v Državnem zboru obravnavali, odgovarja na specifične težave tega dela gospodarstva, ki je zaradi drugega vala epidemije najbolj prizadeto. To so obrtniki, mikro, majhna in srednje velika podjetja, mnoga tudi s področja gostinstva.   Želel bi izpostaviti zame ključni novi ukrep, tj. delno povračilo fiksnih stroškov. Upravičenci bodo pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred 1. septembrom 2020 z vsaj enim zaposlenim. Obdobje upravičenosti je od 1. oktobra 2020 za čas tri mesece, znesek pa bo izračunan na podlagi odstotka prodaje v letu 2019 v odvisnosti od padca letnih prihodkov. Pogoj za upravičenost je 40-procentni padec letnih prihodkov.   Gostinstvo in z njim tudi turizem doživlja v tem letu globok padec. Virus nam je vsem postavil visok zid, omejitev, ki se ga ne da premagati drugače kot s potrpežljivostjo in doslednostjo. Gospodarstvo vse to peha v veliko negotovost, ki pa jo bomo zmogli obvladati, če bomo v prihodnjih tednih pokazali, da nam je mar za skupnost. Sam si najbolj od vsega želim dvoje: da bi ostali zdravi in da bi vsi spet lahko delali, čeravno v nekih omejitvah. Tako nam bo vsem lažje in zdaj nam preostane samo to, da spremljamo razmere, se nanje pravočasno odzovemo in da čim prej vzpostavimo pogoje za normalno delo v prihodnje. Sam bom storil vse, kar je v moji moči, da bo naše gospodarstvo po koncu najhujšega vala epidemije ostalo v dovolj dobri kondiciji, da bo lahko samo zmoglo pot naprej.  Hvala.

Gospod Pavlič, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala lepa.  Spoštovani minister, omenil ste dva ukrepa - PKP6 in pa javni poziv za pomoč podjetjem. Oba ukrepa poznam oziroma sem jih prebral in moj občutek je, da v PKP6 mečete v isti koš dejavnosti, ki so bile zaprte z odlokom Vlade, in pa tiste, ki so bile ali pa so še odprte pa zaradi tržnih razmer ne poslujejo optimalno. In jaz menim, da to ni prav. Pošteno bi bilo, da se dejavnostim, ki so zaprte z odlokom Vlade, stroške povrne v celoti, se pravi govorimo o plačah in pa prispevkih ter vseh fiksnih stroških, recimo stroške električne energije, komunalne prispevke, stroške najemnin in pa podobno. Vedeti moramo, da so te dejavnosti privarčevana sredstva porabile večinoma že v prvem valu epidemije. Verjetno poznate primer Nemčije. Držav bo tam krila določen odstotek lanskih prihodkov. Mislim, da je odstotek 80 %. To pa ni isto, kot kritje določenega dela fiksnih stroškov, kar predlagate vi v PKP6. In gostinci že opozarjajo, da s temi ukrepi verjetno ne bodo mogli preživeti.  Zato vas še enkrat sprašujem, kako nameravate preprečiti zlom gostinstva in pa ostalih storitvenih dejavnosti glede na to, da PKP6 tudi teh problemov ne rešuje v celoti. In pa ali razmišljate o širitvi turističnih voucherjev tudi za gostinsko panogo?

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala.  Najprej ukrep delnega pokritja fiksnih stroškov. Je narejen enostavno na način, da bomo lahko gostincem pomagali hitro oziroma vsem malim in srednjim podjetjem, tudi velikim. In v tem ukrepu je zajeto plačevanje oziroma strošek energije poleg NUSZ-ja in pa stroškov zavarovanja. Ko govorite o primeru Nemčije in Avstrije, nam je znan eden in drugi, vendar sta oba, pove se vedno prvi del njihovega ukrepa, ne pove se pa, da je ta ukrep organiziran ali pa namenjen po vzoru de minimis.         (Nadaljevanje): In v našem primeru verjamem, da smo v večini naslovili probleme, ki tarejo mala in srednja podjetja, tudi gostince. Mi želimo poudariti, in to sem tudi povedal, da se zavedamo, da nismo naslovili vseh problemov, ki jih imajo mala, srednja in velika podjetja, in zato smo začeli z aktivnostmi na pripravi PKP 7, v katerem bomo področja, ki niso ostala dovolj dobro pokrita, tudi v največji možni meri naslovili. Ko govorimo, mislim da ste me vprašali še o ukrepu turističnih bonov, smo najprej sprejeli v peticiji možnost, da bo Vlada podaljšala ta ukrep za obdobje drugega leta. Zakaj? Zato, ker nismo imeli možnosti, mislim da smo prišli nekaj pod polovico, v celoti izkoristiti ukrepa turističnih bonov zaradi drugega vala epidemije, zato bo Vlada ta ukrep podaljšala. V zakonu piše, da ga lahko podaljšamo za eno leto. Ne morem pa v tem trenutku napovedati novega podobnega ukrepa za leto 2021. ta ukrep zdajšnji je bil namenjen pomagati gostincem v letu 2020. Še enkrat pa poudarjam, da bomo tudi za gostince in za posamezne ostale specifične panoge, ki s splošnimi ukrepi nismo naslovili, predvideli ukrepe v PKP 7.   Hvala.

Ja gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji pravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Hvala lepa.   Jaz bi vseeno še pokomentiral ta dva ukrepa. Res je, da v PKP 6 se predvideva delno pokritje fiksnih stroškov, ampak pogoji za dosego teh sredstev so relativno strogi. Pogoj je upada prometa najmanj 40 % v zadnjem kvartalu 2020. Maksimalna višina znaša tisoč evrov na zaposlenega in višina kritja teh fiksnih stroškov je relativno nizka, 0,6 % letnih prihodkov od prodaje v letu 2019 oziroma 1,2 %. Zdaj, gostinci opozarjajo, da ta višina teh sredstev ne bo zadostna. To je ena zadeva.   Druga zadeva je pa, omenil ste javni poziv za pomoč podjetjem, ki je bil danes objavljen. Tudi ta poziv ima relativno stroge pogoje. Pogoj je, da ima podjetje več kot 50 tisoč evrov prihodkov, da ima minimalno štiri zaposlene in pa, da ima poravnane obveznosti do države. In če se dotaknem tega slednjega, podjetja ki so bila v prvem valu epidemije zelo prizadeta, nekatera od njih morda tudi niso mogla poravnavati teh obveznosti do države in to je izločitveni pogoj tega razpisa. Kar pomeni, da pomoč, vsaj po mojem mnenju, ne bo prišla do tistih podjetij, ki bi pomoč najbolj potrebovala. In glede na to, da je te materije še kar precej, bi jaz v skladu s Poslovnikom naprošal, da se o tem opravi splošna razprava na eni od naslednjih sej.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra 2020, v okviru glasovanj.   Predrag Bakovič bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku.   Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, pozdrav tudi z moje strani.   Torej program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju od 2011 do 2020, se izteka v tem mesecu. Ukrep programa so dosegli, ti ukrepi programa so seveda dosegli nekatere zastavljene cilje, pa vendar je kljub temu ostalo na tem območju še veliko odprtih stvari, tako ne izgrajen prenekaterih vodovodnih omrežjih,     ŠZ) – 15.55    tudi mnoge cestne infrastrukture, ni še širokopasovnih povezav vsepovsod in tako naprej. Res je, da je program Pokolpje dosegel pozitivne učinke tudi na področju znižanja, stopnje brezposelnosti in tudi prebujanja gospodarskega razvoja, pa vendar neto dodana vrednost na zaposlenega še vedno odstopa od slovenskega povprečja za dobrih 22 %. Posledično za slovenskim povprečjem močno zaostajajo plače, hkrati pa se ohranjajo negotovost pri nadaljnjem ohranjanju delovnih mest.  V občinah, ki jih zajema program Pokolpje je tako še vedno izražena precej nizka dodana vrednost na zaposlenega pa tudi demografska slika se konstantno slabša. Število prebivalcev v teh občinah namreč upada, povprečna starost je višja od povprečne starosti v državi in tudi v jugovzhodni regiji. Upada število učencev, dijakov in študentov, narašča pa število upokojencev. Zdaj na podlagi teh pokazateljev je očitno, da so ukrepi iz programa Pokolpje še vedno nujni in zato tudi zelo potrebni. Zato na vas naslavljam naslednje poslansko vprašanje. Kako vi na podlagi zgornjih dejstev ocenjujete uspešnost omenjenega programa, je dosegel zastavljene strateške in operativne cilje? In pa, ker se program izteka, vas sprašujem, ali nameravate nadaljevati z ukrepi, ki se nanašajo na občine iz programa Pokolpje in če je odgovor da, kako oziroma na kakšen način nameravate nadaljevati z aktivnostmi? Se bo veljavnost program spodbujanja konkurenčnosti podaljšala ali se bo pripravil nov program oziroma neki novi ukrepi?  Hvala za vaš odgovor.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Spoštovani gospod poslanec Predrag Baković, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Hvala za vprašanje.  Vlada je leta 2011 sprejela progam spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011-2020, ki se izvaja na območju občin Črnomelj, Metlika, Semič, Hostel, Osilnica, Loški potok in Kočevje. Program se zaključuje z 31. decembrom 2020. In sicer je bilo govora o podaljšanju, ampak podaljšanje progama ni predvideno, saj ni izpoljevanja pogoja za razglasitev območja z visoko brezposelnostjo. Osnovni pogoj za določitev območja z visoko brezposelnostjo je najmanj 17 % registrirana brezposelnost na nivoju Upravne enote. Občine Pokolpja izražajo nižjo stopnjo brezposelnosti.   Vse omenjene občine pa so hkrati obmejne občine, tako da nameravamo na tem delu še nadaljevati z ukrepi za obmejna problemska območja. In sicer ministrstvo namreč v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji pripravlja program razvoja spodbud za omejena obmejna problemska območja, s katerimi nameravamo izboljšati kakovost življenja, prebivalca spodbuditi podjetniški potencial in preprečiti odseljevanje ljudi iz teh delov države. Po tem programu obmejnih problemskih območij sem prej odgovoril že na poslansko vprašanje poslanske gospe Mojce Škrinjar. Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja je po naši oceni bil uspešen. V okviru programa smo izvajali številne ukrepe in inštrumente, ki jih sedaj ne morem naštevati, ker bi zmanjkalo časa. Zato se bom osredotočil samo na doseganje ciljev. In sicer v okviru javnih razpisov za velike investicije se je izvedlo oziroma se izvaja 136 začetnih investicij.   S tem smo oziroma bomo ustvarili 490 novih delovnih mest in 365 novih ali obnovljenih turističnih ležišč. S tem sta bila že do konca leta 2017 presežena kazalnika programa. Do sedaj je ustvarjenih več kot 500 novih oziroma obnovljenih ležišč. Zaostanek neto dodane vrednosti na zaposlenega na območju Pokolpja, ki je bil leta 2011 več kot 41 %. Za slovenskim povprečjem se je od leta 2012 zmanjševal in je v letu 2019 znašal 23,5 %. Število registriranih brezposelnih se zmanjšuje, število brezposelnih se je že šesto leto zapored po sprejetju programa Pokolpja zmanjšalo. Kot sem navedel na začetku je skupno padlo pod mejo 17 %. Zdaj kako naprej? Kot ste že povedali se program izteka in ga zaradi bistveno izboljšane gospodarske slike na tem delu ne moremo več podaljšati.        Ker pa vse te občine sodijo v obmejna problemska območja, se tudi za te občine na našem ministrstvu že izvaja številni ukrepi in pripravljamo program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, kjer poleg našega ministrstva sodeluje še osem ministrstev in bodo vsebovali oziroma ta program bo vseboval ukrepe iz vseh resorjev za ta območja. Več o tem sem že prej, kot sem povedal, govoril gospe poslanki Škrinjarjevi. V vsakem primeru pa se zavedamo, da moramo s tem programom razvojnih spodbud za vsa obmejna problemska območja ustvariti pogoje za nova proizvodna delovna mesta na teh območjih, ki bodo omogočala, da bodo ljudje našli perspektivo v življenju na teh področjih ob plačanih delovnih mestih, ki bodo taka, da ne bo potrebe po preseljevanju oziroma priseljevanju v bolj urbane centre. Verjamem, da bomo za ta program in za spremembe na tem področju dobili podporo tudi vas cenjenih poslancev.   Hvala.

Hvala lepa.  Gospod Baković, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Spoštovani minister, mene pravzaprav žalosti, da je edini ali pa bom rekel poglaviten merilnik za učinkovitost programa Pokolpje je zgolj številka, ki se tiče brezposelnosti. Mene veseli, kar sem iz vašega prispevka razbral, da se zavedate teh problemov, da se zavedate, da je demografska slika slaba, zlasti iz tega je potrebno tudi se zavedati, da se lahko ta stopnja brezposelnosti v tem predelu zelo hitro spremeni in zopet postavi v slabše, vendar takrat več programa Pokolpje seveda ne bo.   Zdaj glede na to, da nameravate z naslova obmejne problematike nadaljevati z nekimi ukrepi, ki naj bi predstavljali tudi strateške in operativne cilje iz tega programa, pa me zanima ali bo to nekako ustrezen nadomestek tega programa Pokolpje, torej da se bo ta, da se bodo ti strateški cilji in operativni cilji, ki so bili opredeljeni v programu Pokolpje torej nekako nadaljevali, da se ta situacija v tem predelu države še izboljša. Torej moje vprašanje je, ali bo to ustrezen nadomestek k temu programu, ki se izteka, ali pa bo morda treba narediti še kaj več.   Hvala lepa za vaš odgovor.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Ja, hvala spoštovani gospod poslanec za dopolnjeno vprašanje.  Jaz bom še enkrat ponovil, da je program, ki se izteka dal konkretne rezultate. Na koncu koncev to, kar sem povedal, se je razlika v dodani vrednosti s povprečjem države prepolovila. Na drugi strani smo ustvarili nova delovna mesta. Definitivno pa je na tem področju potrebno nadaljevati z aktivnostmi. O tem se sigurno strinjava. Seveda pa po tem ukrepu problemskih območij zaradi takega izboljšanja rezultatov ne moremo nadaljevati, zato ocenjujemo, da bomo z generalnim pristopom obmejnih problemskih območij, ki so vsa približno enako prizadeta, naslovili to, kar sem prej povedal, pač vso težo delovanja v smeri ustvarjanja proizvodnih, korektno plačanih delovnih mest na teh področjih. To je odgovornost države, da spodbudimo slovenske in pa tuje investitorje za delo oziroma investicije na tem področju.   Sicer bomo generalno gledano prišli do situacije, da čez 20 let, ne samo v Pokolpju, nikjer na obmejnih problemskih območjih ne bomo imeli zadovoljive poseljenosti. In prva skrb države ja, da brani svoje meje, meje pa lahko najboljše branimo z ljudmi, ki tam zadovoljno živijo in lahko od svojega dela pač ustvarjajo neko novo dodano vrednost in zagotavljajo svojim družinam dostojno življenje. In to bomo nadgrajevali s tem programom         za obmejna problemska območja. Če bo potrebno, bo potrebno, ta projekt nadgraditi in podpreti tudi z ustreznim zakonom.  Hvala.

Hvala lepa.  Gremo naprej. Nataša Sukič bo postavila vprašanje ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju.  Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči.  Spoštovani minister, spet midva, se pravi, bom nadaljevala nekako tam, kjer smo se morda malček na koncu zataknili na Odboru za kulturo, kajti, mislim, da nisem dobila takrat dovolj vseh, dovolj preciznih ali pa vseh odgovorov, na nekatera vprašanja, ki se porajajo ob tej zgodbi, glede Metelkove 6 in Prirodoslovnega muzeja.  Zdaj, da malo obnovim zgodbo za tiste, ki nas morda poslušajo, pa nas takrat niso. Na dan, ko je bila razglašena epidemija, ko je bila pri nas po 80. letih uvedena policijska ura, je prispela na Metelkovo 6, v nabiralnike nevladnih organizacij, ki tam delujejo, neprijetna pošilja, s strani ministra oziroma ministrstva in sicer obvestilo o prenehanju najemne pogodbe za prostore. Kot strela z jasnega, brez kakršnekoli predhodne najave ali pa kakršnegakoli predhodnega dialoga. Z odpovedjo pogodbe ste minister, v bistvu moramo reči, da nekako izganjate ljudi, ki tam desetletja delujejo, umetnike, ki tam desetletja ustvarjajo, dobesedno jih torej izganjate na ali pa, poganjate na cesto, sredi najhujše zdravstvene krize, kar jo pomnimo, sredi hude epidemiološke situacije. Tam deluje pač več kot 20 nevladnih organizacij, ki izhajajo iz dediščine, civilnodružbenih gibanj, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja še kako spodbujala prav te organizacije demokratične družbene spremembe in še kako pripomoglo k temu, da imamo demokratični sistem, kakršnega imamo.  Minister, na nujni seji Odbora za kulturo in potem tudi v intervjuju za Novo24TV, ste nas vse skupaj nekako presenetili s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganjate nevladne organizacije, potrebuje za muzejsko dejavnost in sicer, prednostno za prirodoslovni muzej, ki je eden najbolj ogroženih muzejev, v smislu, da nima prostorskih kapacitet. Res je, ta muzej je ogrožen. To vemo vsi, da / znak za konec razprave/ Prirodoslovnemu muzeju, v sedanji stavbi, ki je le streljal od našega parlamenta, zmanjkuje prostora, torej, neizpodbitno drži, a ta težava ni od včeraj.  Natečaj za novo stavbo Prirodoslovnega muzeja je bil po desetletjih načrtovanj, izpeljan že pred več kot 15. leti. Skupaj s sodelavci je načrt izdelal Aleš Vodopivec, a je ta načrt zaradi spremenjenih predpisov potem nekako zastaral, zato so pripravili novega in novi muzej / znak za konec razpravo/ bi tako moral stati v biološkem središču, v bližini živalskega vrta. O tem, da naj bi sedaj Prirodoslovni muzej selil na Metelkovo 6, pa niti Vodopivec, niti tisti, ki so vpleteni ne vedo nič, in zato vas sprašujem minister, ali je izvajalec za … / izklop mikrofona/

Žal, gospa poslanka, časa je zmanjkalo.  Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa.  Torej, gospa je začela z tem, da smo na dan epidemije izgnali, torej, ali pa poslali pismo oziroma na ta dan so ga dobil, v časih, silno neprimernih in hudih časih in da je to prišlo kot strela z jasnega neba in da izganjamo ljudi iz Metelkove, torej 6, kjer imajo že desetletja nekateri ljudje svoje prostore in da, seveda, je to seveda nekaj nemogočega in nepravičnega. Torej, moram reči, da nihče nikogar ne izganja. Poslali smo pismo, v katerem smo natančno napisali, da prosimo, da v treh mesecih pravzaprav podajo, da podajo čim prej seveda svoje mnenje, o tem, in da v treh mesecih si skušajo najti nove prostore.  Mi vsi vemo, da seveda je ta odlok        lahko tudi enoletni v zvezi s takim načinom kako bi rekel odpovedi najemnega razmerja in seveda na tem bomo logično tudi vztrajali. Na zadnjem Odboru za kulturo smo se odločili seveda skupaj, da bomo poskušali vendarle tem nevladnim organizacijam pomagati pri iskanju novih prostorov. V zvezi s tem smo že poslali tudi pismo poizvedovalno na Ministrstvo za javno upravo, sedaj bomo tudi na druga ministrstva, poskušali bomo tudi na določene občine in poslušali seveda skratka pomagati, v kolikor se bo to dalo. Pričakujemo seveda pa, da bodo prizadete stranke v tem postopku pravzaprav tudi same poskušale poiskati sebi primerne prostore ali vložile energijo v to, da bi, vendarle si našli druge nadomestne prostore, s čimer bi nam zelo olajšali naše delo in tudi rešili torej problem, za katerega vsi vemo to je prirodoslovni muzej, katerega nameravamo sezidati oziroma obnoviti v tako imenovani muzejski četrti. To je edina hiša, ki še ni seveda obnovljena in dobesedno kazi ta prostor. Ta prostor je tudi seveda neskončno postaja vsak dan bolj nemaren in zanemarjen z nekimi praksami, ki so v tujini povsem tuje to je mazanje sten, katerim pravijo, da so grafiti torej to so neka znamenja nekih ljudi pravzaprav, ki iščejo svojo identiteto na ta način, da postavijo svoje znake po hišah, kar se v tujini ne dogaja, ker v tujini v ravni muzejskih četrtih v glavnih mestih vsi spoštujejo svoje mesto in so tudi nam ponosni in da čuvajo torej ne glede na to koliko so stari.   Glede stvari, ki je govorila o načrtih za naravoslovni ali prirodoslovni muzej, ki jih pripravlja ali jih je pripravljal gospod Vodopivec seveda se temu bomo odpovedali in vztrajali na tem, da to muzejsko četrt zaključimo. Torej, če so se eventualno načrti ne vem na podlagi koga posebnih naročil bomo preverili, izboljševali ali preurejali tega jaz ne vem. Vem pa, da so se recimo tudi za narodno univerzitetno knjižnico vsaj petkrat spreminjali načrti povsem neopravičeno in samovoljno tudi s strani določenih ministric in ministrov. Mi bomo vztrajali pri tem kar sem povedal. Želimo v tem prostoru zaključiti to in narediti eden kare, ki bo služil svojemu namenu v vseh svoji žlahtnosti in sporočilnosti.   Toliko bi za enkrat povedal.   Hvala.

Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Hvala.

Hvala, spoštovani.   Vi pravite bomo to naredili, ampak mene zanima zakaj nenadoma ni več ustrezen ta nekdanji načrt in novogradnja na lokaciji tega prirodoslovnega muzeja v biološkem središču tako kot je bilo načrtovano, tam bi tudi bilo nekoliko bolj logična umestitev? Nad vašim besedami je začudena tudi nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki se ji je pa zdela recimo Vodopivčeva arhitekturna rešitev za to novo stavbo izjemno smiselna. Če bi se ministrstvo odločilo, da projekta ne bo in se bomo sedaj namesto tega preselili na stavbo na Metelkovi bi vendarle to morali nekako malo bolj utemeljiti ne pa, da ste se vi odločili, da boste naredili tam neki kare in pika. Ona dodaja, citiram: »Odločitev mora biti podkrepljena z dejstvi podobno kot moraš, če prenavljaš kopalnico vedeti ali imaš dovolj denarja za novo školjko ali ga nimaš, ne moreš pa zahtevati od ljudi, da se izselijo v treh mesecih ob enem pa biti brez načrta. Ona pravi, da ne ve kako je v tem primeru in zato vas sprašujem ali obstaja gradbeno dovoljenje, ali obstaja resen načrt, ali imate že izbranega izvajalca, ki bo to izdelal, ali imate arhitekturne rešitve na mizi? Kajti tega nisem dobro razbrala na seji odbora. To so pomembna vprašanja. Ne moreš ti najprej vse skupaj tam na glavo obrniti in potem kaj začeti šele to delati. Zanima me kje, na kateri točki smo?   Hvala.

Hvala lepa.   Gospod minister imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala lepa. Kaj gospa Širca govori je meni čisto vseeno. Zanima me pa, torej, vaše vprašanje, ki ste mi ga postavili in nanj bom skušal tudi odgovoriti.   Kot veste je že leta 2018, glede na to, da mi niste natančno postavili vprašanja, ampak se samo dve vrstici ustrezno, imam vso gradivo, ampak bi moral iskati, leta 2018 je že bil narejen pravzaprav tudi investicijski načrt, jaz se sedaj teh tehnoloških zadeva pravzaprav ne spoznam. Torej, narejen je bil vsekakor načrt z natančno rekonstrukcijo po posameznih prostorih, kako naj bi ta prirodoslovni muzej izgledal. To je bil načrt, ki so ga zagovarjali že tudi nekateri moji predhodniki. Tudi v mojem času je bila to ena od oblik, ampak takrat še ni bilo toliko daleč, torej v času, ko sem bil prvič minister. Vendar je sedaj v tej obliki izvedljivosti, da je treba resno pristopiti k temu. Mi imamo rezervirna sredstva tudi za del prirodoslovnega muzeja eventualno če bo v naslednjem letu se ta pot začela. Čim dalj bomo odlašali, težje seveda bo. Jaz upam, da si bomo šli nasproti. Vsekakor bomo peljali vzporedno zgodbo tega, da se ti načrti, ki so v obliki, določeni obliki tehnični že narejeni in izpeljani v obliki torej knjige in jo bomo seveda peljali tako naprej, da bo prišlo do čim hitrejše izvedljivosti in začetka obnove te hiše v prid in obliki, kot muzeju pritiče. Seveda bo to odvisno od tega, koliko uspešni bomo skupaj. Nenazadnje da bomo te prostore zagotovili, spraznil in jih potem predali v, kako bi rekel, v končno izdelavo da pride do prirodoslovnega muzeja, ki si to vsekakor zasluži in da bo ta kvart, seveda, tak kot sem že prej povedal, dejansko muzejska četrt v vseh svojem lepem izgledu in zanimiv za vse generacije, tako Ljubljančanov kot Slovencev. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospa poslanka, imate besedo. Postopkovni predlog. Izvolite.

Imam še postopkovno. Ja, poglejte minister, kaj naj rečem. Zelo ste se lotili nekih hudih radikalnih posegov v kulturno krajino. Ne govorim sedaj, eno so pač sedaj ta situacija z Metelkovo, potem imamo pretrese v medijskem prostoru, ampak na kakšen način ste se lotili. Tega se lotevate, na žalost, brez neke zares javne razprave, brez pravega dialoga, recimo, v tem primeru civilnega dialoga. In ko se pač lotiš takih radikalnih stvari ne moreš ti to početi na način kot to počnete vi. Pač zato obstajajo vsaj, če ne bi bili v demokratični državi, pač neka pravila, povabi se stroko v razpravo, povabi se prizadete v razpravo in potem se skupaj z njimi sooblikuje skozi dialog neke rešitve. In takrat verjamem, da napetosti ni in problemov ni. Na ta način gotovo ne boste dosegli, da grafitov ne bo na stenah, ki vam očitno niso všeč, čeprav so nekateri precej umetniška dela, moram reči, ampak vam pač to ni všeč. Ampak s tem vi grafitov ne boste odpravili, tudi če tam daste notri prirodoslovni muzej, pač ljudje bodo še zmeraj grafitirali. Tega ne boste mogli preprečiti. Še bolj bodo grafitirali, če bodo jezni, ker stvari ne potekajo tako, kot bi morale.   Skratka, poglejte, glede na vse čemur smo priča zadnje čase, trem pretresom oziroma dobesedno potresno v kulturni krajini na splošno, jaz mislim, da bi morali širše razpravljati v Državnem zboru o teh zadevah, da pač omejitev razprave zgolj na Odbor za kulturo mislim, da ni dovolj, zato predlagam, da opravimo to razpravo. Hvala lepa.

Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 20. novembra 2020, v okviru glasovanj.   Jurij Lep bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake         možnosti Janezu Ciglerju Kralju.   Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav.  V preteklih letih je država posameznikom, ki si se prvič odločili za samostojno podjetniško pot, na pomoč priskočila z različnimi ugodnostmi. Prvi koraki so seveda najtežji. Od odločitve, poslovne ideje do izvedbe nas največkrat loči ravno finančna ovira. Zato je vsaka pomoč dobrodošla, hkrati pa je to lahko dodaten razlog za posameznika, ki koleba pred odločitvijo za samostojno podjetniško pot. Takšna odločitev nikakor ni preprosta, saj prinaša popolnoma nove dolžnosti in odgovornosti. Kot dober primer pomoči novim podjetjem lahko navedem subvencije za prvo samozaposlitev. V letu 2010 so tako posamezniki za dobro poslovno idejo, željo, pogoj in možnostjo / nerazumljivo/ za samozaposlitev prejeli 4 tisoč 500 evrov t.i. zagonskih sredstev. Podobna situacija se je odvijala tudi leta 2018, ko je ta subvencija znašala 5 tisoč evrov. Ta sredstva seveda niso le podarjeni denar, temveč naložba, ki se povrne skozi prispevke oziroma davke, ki jih nato novi podjetnik plačuje. Seveda so bili za prejetje sredstev določeni posebni pogoji, ki jih je moral izpolniti prejemnik, med drugim tudi to, da bo posameznik imel podjetje odprto vsaj eno leto. Novi podjetniki lahko ob odprtju prvega s.p.-ja prejmejo tudi druge ugodnosti. Glede na ZPIZ-2 so že deležni oprostitve dela plačila prispevkov v prvih dveh letih od registracije s.p.-ja. V prvih 12-ih mesecih poslovanja so tako po prvem vpisu v poslovni register oziroma evidenco oproščeni plačila prispevkov zavarovanca in prispevkov delodajalca v višini 50 % zneska prispevka. V naslednjih 12-ih mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka. Iz preteklih let je tudi razvidno, da se koriščenje tako subvencije in oprostitve plačila dela prispevkov nista izključevali.   Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprašujem: ali bi bilo primerno, da v PKP6 ali morebiti v naslednjih protikoronskih zakonih v zakonski paket vključiti takšne subvencije oziroma zagonska sredstva ter seveda dodatne ugodnosti v obliki kritja višjega dela prispevkov za nova podjetja? Ali ima ministrstvo pripravljen poseben načrt, ki bi v tem kriznem času dodatno pripomogel k hitremu zakonu novih in perspektivnih podjetij, ki bi v prihodnjih letih prispevala k nižji brezposelnosti ter gospodarski obnovi naše države po epidemiji?   Prosim za odgovore.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec Lep, hvala za to pomembno vprašanje v zvezi z zagonskimi sredstvi in dodatnimi ugodnostmi v obliki kritja višjega dela prispevkov za nova podjetja.   Kot ste že sami navedli, je nekaj ugodnosti oziroma spodbud že v trenutno veljavni zakonodaji na voljo. In sicer poleg te možnosti, ki ste jo vi navedli, da se vsi tisti samostojni podjetniki, ki so šele na začetku opravljanja svoje samostojne dejavnosti, lahko odločijo oziroma lahko koristijo oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca in delodajalca, in sicer v višini 50 % zneska prispevka v prvih 12-ih mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, v naslednjih 12-ih mesecih pa so te osebe, torej ti samozaposleni oproščeni prispevka zavarovanca in delodajalca v višini 30 % zneska prispevka. Oproščene prispevke iz tega naslova pokriva proračun Republike Slovenije. Poleg tega je samozaposlenim zavarovancem že tudi na voljo možnost, ki omogoča znižanje zavarovalne osnove tistim zavarovancem, ki ocenijo, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. Ti zavarovanci lahko za naprej plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove v višini 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Torej nekaj teh možnosti spodbud že obstaja, seveda pa v želji tega, da bi zagotovili pomoč k hitremu zagonu novih in perspektivnih podjetij, ki         bodo, tako načrtujemo po koncu te epidemije in vseh posledic zaradi nje pripomogli k hitrejšemu zniževanju brezposelnosti ter hitrejši gospodarski obnovi, pa bi želel poudariti, da Ministrstvo za delo ni pristojno dodeljevanje zagonskih sredstev, temveč je ta vsebina v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, z vidika področja dela, ki pa se nanaša na naš resor in z vidika ugodnosti v obliki kritja višjega dela prispevkov za mlada podjetja. Bi pa želel poudariti, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki zajema celotno delovno aktivno populacijo eden izmed sistemov socialnega zavarovanja za delovanje katerih smo odgovorni in nastopa kot garant socialnih pravic posameznikov v primeru starosti, invalidnosti in smrti. In Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zasleduje načelo poenotenja vseh oblik dela, in sicer na način, da so vse oblike dela obremenjeni s prispevki na enak način. Če si posameznik materialno in socialno varnost tako zagotavlja iz naslova opravljanja dejavnosti se mu prispevki iz tega naslova plačani v času aktivne dobe ter obdobja zavarovanja pozneje upoštevajo pri pridobitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To navajam predvsem zato, ker je zelo pomembno, da ni kasneje, ko pride do uveljavljanja pravice iz vplačanih prispevkov tudi kakih neprijetnih presenečenj kot veste, jih je kar nekaj, ki jih še danes recimo odpravljamo in popravljamo, ko pač posamezniki ali pa skupine ljudi v podobnem položaju ugotavljajo, da nimajo neke pravice v tolikšni meri kot nekdo drug.   Morda omenim to, da smo v vseh dosedanjih protikorona paketih seveda imeli v mislih najprej dobrobit torej varovanje zdravja in življenja ljudi, takoj za tem pa tudi ohranjanje zaposlitev in tudi ohranjanje stanja na trgu dela, torej preprečevanje prevelikega priliva v brezposelnost in zaenkrat vsaj po podatkih / opozorilni znak za konec razprave/ lahko rečemo, da nam je z ukrepi to dobro uspelo in med temi ukrepi je bilo kar precej takih, ki so tudi poželi pozitivne povratne informacije s strani gospodarstva, in sicer univerzalni temeljni dohodek, ki je zdaj ponovno uveden, tudi oprostitve plačil prispevkov, ki so tudi tokrat zdaj v PKP 6 zajete v to višino UTD oziroma v PKP 5 tudi, tako da na nek način gremo naproti. Seveda je pa vedno na mestu ta vaš poziv, da spodbujamo mlada, nova zagonska podjetja, ki seveda še posebej dajo en zagon v teh, / izklop mikrofona/ po kriznih časih bo to še posebej…

Hvala lepa. Gospod poslanec imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala torej za odgovor gospod minister. Zelo široko ste šli, sem zelo vesel ta vaš odgovor. Vsekakor se pa vsaka tematika sociale in gospodarstva se nekako povezuje, zato tudi lokalne skupnosti smo vso prejšnje leto dajali tudi zagonska sredstva za samozaposlitev nekaj tisoč evrov, tako da to sta dve ločeni zadevi. Ampak glede na to, da se pač vsi borimo za prispevke in davke pač sem naslovil na vas vprašanje. V tem kontekstu bi tudi mogoče, glede na to, da je bilo govora, da bomo v PKP 6 so neke zadeve, ki so že jasne, druge so pa te, ki jih je gospod minister Počivalšek že povedal, da so razpisi in so te razpisi za obrtnike, podjetnike, za male podjetnike, ki imajo najmanj enega zaposlenega. Jaz poznam primere, kjer sta v eni hiši dva samostojna podjetnika, ki imata svoje firme in zdaj se pravi ne bosta imela nič fiksnih stroškov pokritih, kar se mi zdi, da ni pravično. Tudi jaz sem bil v svoji zgodovini sem bil obrtnik in sem po letu 1990 recimo sam koristil ta sredstva za 70 % do 30 % v roku treh let za plačevanje prispevkov. In potem v vseh naslednjih letih je pa naše podjetje plačevalo redno vse prispevke za zaposlene in za našo državo. Tako, da s tega stališča bi pač rekel, da v drugem valu epidemije sicer opažamo veliko manj izbrisa samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra kot v prvem valu. Prav tako pa je več na novoustanovljenih podjetij. Vseeno verjamem, da bi / opozorilni znak za konec razprave/ takšna spodbudna pomoč bila več kot dobrodošla za vse, ki razmišljajo o odprtju svojega novega podjetja ali pa zagonu za obstoječe, ki so ga pač morali prekiniti. Hvala lepa za odgovor.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala lepa, Spoštovani gospod podpredsednik. Hvala tudi gospod poslanec Lep za to dopolnitev.   Seveda tukaj se strinjamo, smo skupaj in tukaj s kolegom Počivalškom iz Ministrstva za gospodarstvo, imava to odgovornost in dolžnost in zavedanje, da bomo napravili kar najboljše okolje za to, da bodo lahko podjetja po krizi hitreje zagnala in z manj seveda birokratskih ovir, z manj administracije in večjimi spodbudami. Zdaj, z mojega resorja je ena ključnih zadev ali pa ključnih dolžnosti tudi to, da že zdaj skrbimo in to tudi delodajalce javno večkrat opozarjam in tudi sicer, ko se srečujemo, da že zdaj poskrbimo za to, da se zaposleni pri njih ne glede na to ali so vključeni v katerega od ukrepov, na primer, čakanje na delo ali skrajšan delovni čas ali pa niso, da se vlaga v njihovo izobraževanje, usposabljanje, prekvalifikacija, dokvalifikacija zato, da bodo lahko tudi po koncu te krize ustrezno usposobljeni, digitalno pismeni in sicer ustrezno odgovorili s svojimi timi na nove razmere, ki po virusu in že zdaj med epidemijo gotovo bodo nastale in tukaj mi preko programov aktivne politike zaposlovanja tudi namenjamo pozornost, predvsem brezposelnih, da bi se čim prej lahko vrnili na trg dela, po drugi strani pa nudimo tudi podjetjem razne programe in jih spodbujamo, da bi bolj participirali na teh programih, ki so na voljo, za izobraževanje njihovih zaposlenih ravno zaradi teh ciljev, ki sem jih malo prej navedel. In ključni so naslednji programi, morda tudi v sklopu tega navedem, programi usposabljanja in izobraževanja, torej usposabljanja za krepitev znanj, potem usposabljanje na konkretnem delovnem mestu in delovni preizkusi, subvencijski programi Zaposli me in trajno zaposlovanje mladih, to je tudi ena od vaših kolegic prej izpostavila, da pomagamo mladim čim prej stopiti na trg dela in nenazadnje nadaljevanje programov za najbolj ranljive, tiste ki so dolgotrajno brezposelni. Tako da, tukaj imamo kar nekaj nalog in dolžnosti za opraviti in mislim, da tudi odgovorov in znanja in odločenosti ne manjka.

Hvala lepa.  Gremo naprej. Robert Pavšič bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku. Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa. Dober dan vsem skupaj! Ukrepi v protikoronskih paketih pa tukaj ne mislim na odlok, eksplicitno bom razložil. Ne mislim na vladne odloke, o teh imam sicer svoje mnenje, ampak to ni vprašanje danes za vas, minister. Torej ukrepi so sporadični, brez vizije, neusklajeni, neučinkoviti, nedodelani, arbitrarni, na trenutke bi jim lahko tudi rekli, da so diskriminatorni, in še bi lahko naštevali. Pa se dajmo samo spomniti, protikoronski paket 1 smo že trikrat popravljali, najmanj trikrat. Protikoronski paket 2 v bistvu sploh ni zaživel. Od 3 do 4 smo obravnavali pravzaprav samo podaljševanje ukrepov, ki so bili že prej sprejeti in tudi popravljeni in zdajle, v šestki, 40 popravkov, petke in že napovedujete sedmi paket. Zakaj to govorim? Zato, ker je bil najprej za PKP 6 napovedan tudi ukrep tako imenovane zamrznitve usklajevanja minimalne plače. Zdaj me pa minister zanima, glede na to, da smo iz medijev izvedeli, da bo ta paket obravnavan oziroma ta ukrep obravnaval v naslednjem protikoronskem paketu, me zanima:   Kolikšni so letošnji življenjski stroški od katerih je odvisna ta uskladitev minimalne plače? Posledično kolikšno bi bilo zakonsko zvišanje, vem da ne morete mi točne številke povedati, ampak na deset evrov lahko zaokrožimo. Koliko ljudi pravzaprav v Sloveniji prejema minimalno plačo oziroma     ŠZ) – 15.35    nižjo plačo, katere panoge bi s potencialno zamrznitvijo oziroma preložitvijo implementacije, ki jo že določa zakon največ prihranile. Na osnovi katerih podatkov in raziskav ste sploh razmišljati oziroma predlagali zamrznitev rasti oziroma usklajevanja minimalne plače in ali / znak za konec razprave/ je bila ta usklajena na ekonomsko socialnem svetu, glede na to, da ste rešitve v PKP7 obljubili zgolj delodajalcem.