18. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

22. 1. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Lep dober dan! Članice, člani odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Jelka Godec. Kolega Aleksander Reberšek pa nadomešča kolegico Tadejo Šuštar.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Problematika naraščajočega pomanjkanja zobozdravnikov v Sloveniji v luči financiranja novih študijskih programov. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance – oni so se upravičili, dekana Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, rednega prof. dr. Ivana Krajnca, dekana Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorja Švaba, NAKVIZ – Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Zdravniško zbornico Slovenije.

Besedo dajem dekanu Medicinske fakultete Univerze v Mariboru dr. Ivanu Krajncu. Izvolite.

Ivan Krajnc

Dober dan.

Hvala lepa, gospod predsednik, da ste sklicali ta odbor, ker bi radi predstavili problem pomanjkanja zobozdravnikov in zobozdravnic v naši državi. To je bil tudi osnovni motiv, da smo se kot fakulteta odločili, da na NAKVIS kreditiramo ta program na naši Medicinski fakulteti v Mariboru.

Zdaj ne vem, lahko vam seveda posredujem številke, koliko je stomatologov, koliko je znotraj tega fonda, stomatologov, ki jih Slovenija danes ta moment ima, seveda povprečje in koliko so seveda v primerjavi z Evropsko unijo. Vem to že na pamet, tako da vam lahko postrežem tudi najnovejše podatke od novembra lani, objavljeno na Eurostatu. Torej, stomatologov, ki jih ima naša država ta moment je tisoč 487. Od tega števila stomatologov in stomatologinj oziroma zobozdravnikov, jih je 345 končalo študij izven naše države, torej trikrat 23 % je torej kolegov, ki niso končali študij v Sloveniji.

Torej, to so v glavnem, pač, tudi te podatke imamo iz Zdravniške zbornice – stomatologi, zobozdravniki, ki so prišli v času Jugoslavije, iz Hrvaške, torej, iz Srbije, Makedonije in tako naprej, iz bivših republik, največ jih je iz Hrvaške – 161, v tem sestavu. Torej, tukaj so že ca 30 let in se seveda bodo v doglednem času seveda tudi upokojili, takrat bo seveda pomanjkanje zobozdravnikov v Sloveniji še večje.

Torej primerjava Eurostat pokaže za našo državo, da je ca 8 – to so najnovejši podatki, 2 meseca stari, Eurostat se vsako leto obnavlja, saj veste – da je ca 8 držav v Evropski uniji slabše preskrbljenih. Govorim o številu zobozdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, ostali 20 pa seveda boljše. Tako da je situacija zelo podobna tisti, ko govorimo o zdravnikih. Tudi tukaj je… povsod so približno iste številke… No in, ko smo mi k, torej pisanju tega programa, pristopili pred ca 2 leti, so bili podatki pravzaprav enaki, kot danes. Povprečje v Evropski uniji je 78 zobozdravnikov na 100 tisoč, mi jih imamo ta moment okrog 70 pa nekje, na 100 tisoč. Torej, v bistvu se kaj dosti ne spreminja. V Sloveniji imamo pač ta moment eno šolo za stomatologijo, torej v Ljubljani, na Medicinski fakulteti Ljubljana, kjer se vpisuje 50 študentov, na ta študij, interes je pa vsaj štiri do petkrat večji. In, seveda, je pravzaprav bil izziv za nas, da tukaj pomagamo naši državi s tem kadrom, ki ga bo sigurno ta država, v prihodnosti še bistveno več, bo potrebovala, saj sem že rekel prej, da v tem fondu, ki danes je, je 349, torej izobraženi izven Slovenije.

Mi smo to odločbo dobili v začetku meseca januarja in bi seveda prosil ali pa apeliral, na vas poslance, da se pač ta projekt podpre. Če ga podprete in odločite, v pozitivnem smislu, do konca tega meseca, do 31. januarja, mi lahko v jeseni vpišemo 20 bodočih stomatologov oziroma študentov na naš študij. Pa rad bi pa posebej poudaril, da mi smo vse materialne pogoje, ki so potrebni za ta študij, seveda zagotovili in so že v tej funkciji, lahko tudi pogledate našo spletno stran, če pa imate čas, vas rade volje tudi gostimo in to lahko to pogledate… Imamo kompletno opremo, ki je potrebna za študij, ki smo jo dobili kot donacijo – iz Finske smo do dobili okrog 50 simulatorjev za začetni pouk tega, torej v drugem letniku, ko se pač študent uči na simulatorjih. Če bi Slovenija to kupila, je ca milijon stroška.

Dobili smo iz Nemčije 6 stomatoloških stolov iz Vizburga(?) - to so pač naši dobri kontakti, odnosi s tujino in pač nam tudi tu pa tam kaj pomagajo. Smo dobili 6 stomatoloških stolov, ki so prav tako že vsi v funkciji, vsak je vreden vsaj 20 tisoč evrov. Torej, nismo dali za to niti 1 evro. Imamo tudi drugi inštrumentarij, ki so ga nam darovali iz Vizburga(?), pa niti ne vem, vse kaj je, ker nisem stomatolog po poklicu.

Skratka, torej materialne pogoje za študij imamo zagotovljene. Vsi aparati so že montirani, čakajo že več kot pol leta. Zdaj nam je glavni problem, da so stalno v funkciji, da so v kondiciji, da se ne… da se kakšne bakterije ne zaredijo, ker se pač ne uporablja rutinsko, kajne, tako da imamo za to osrednje vzdrževalce. Imamo materialne pogoje zagotovljene. Interes študentov ali pa za ta študij je izredno velik. Sklep Ministrstva za zdravje je bil, da mora biti to redni program, se pravi je dostopen vsem Slovenkam in Slovencem. Tako da je program, ki ga plača Ministrstvo za visoko šolstvo. Smo za ilustracijo potem, če štartamo že v tem letu, morate upoštevati, da študij traja šest let, torej dobimo prve diplomante v naslednjih sedmih letih. Jaz sem pa že prej povedal, kaj se bo dogajalo v naši državi s tem kadrom. To so vse številke, ki jih lahko posredujem vsakomur. Vsi dokazni materiali so črno na belem. Nič si ne izmišljujem. Na vas pa je, seveda, ali bomo štartali v tem letu ali bomo štartali pozneje, potem je spet enoletni zamik. Mi smo pripravljeni. In to je sigurno, če kaj je interes je to interes države Slovenije, kakor je tudi izobraževanje zdravnikov nacionalni interes. In bomo recimo sedaj za to leto že vpisali kot fakulteta 20 študentov na programu splošne medicine več. To smo se obvezali. In bomo pokrivali stroške za ta študij, to ve državni sekretar, Medicinska fakulteta Maribor za teh 20 študentov, pomeni za nas najmanj za prve tri mesece, torej jesenski semester, 60 do 70 tisoč evrov stroškov. Minister Pikalo je sicer dal pisno garancijo, da bo v obdobju 2021-2024 potem v razvojni steber vključil financiranje deficitarnih poklicev v zdravstvu. Torej, deficitarni poklici v zdravstvu so gotovo da zdravniki in gotovo da so tudi zobozdravniki. Sem povedal prej kakšne številke so. Tukaj imam tudi izračune koliko bi našo državo stalo, če v jeseni vpišemo prvo generacijo teh 20 študentov. Prvi letnik je cirka 126 tisoč evrov za teh 20 študentov za izvedbo prvega letnika in potem seveda naprej in ni več. Sem pa že prej povedal, da za splošno medicino bomo mi 60 tisoč evrov našega denarja pokrivali, seveda tega pa ne moremo. Tega pa nismo sposobni, da bi še mi sami pokrivali teh 126 tisoč evrov. Tega pa nismo sposobni kot fakulteta. Če v tem vidite interes države, jaz mislim, da bo vaša odločitev dokaj enostavna. Predvsem pa, kar je podkrepljena in argumentirana z vsemi statističnimi podatki. Seveda sem pozneje na razpolago še za diskusijo, pa še za kakšne dodatne podatke, ampak mislim, da sem za začetek povedal dovolj. Hvala lepa, gospod predsednik.

Hvala lepa, spoštovani profesor.

Obveščam vas tudi, da kolega mag. Andrej Rajh nadomešča Marka Bandellija.

Kdo želi naslednji besedo? Najprej gremo na Ministrstvo za izobraževanje. Gospod državni sekretar dr. Jernej Štromajer. Izvolite.

Jernej Štromajer

Hvala, predsedujoči in lep pozdrav vsem skupaj.

Zahvala prof. Krajncu za uvod. Pa bi malo širše opisal oziroma še orisal zadnje dogajanje. Kot veste smo v letošnjem letu imeli kar nekaj pogovorov v zvezi s povečanjem vpisa na splošno medicino. Tukaj se je Univerzi v Mariboru in prof. Krajncu zahvaljujem, ker smo uspeli pridobiti oziroma so predlagali, da se vpisna mesta povečajo za 20 mest, za 10 mest je predlagan tudi povečan vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto. Skupaj bomo tako za okoli 10 % povečali število vpisnih mest za študij splošne medicine.

Glede deficitarnosti in pomanjkanja zobozdravnic in zobozdravnikov se kot Ministrstvo za izobraževanje ne bom vpletal oziroma debatiral. To bom prepustil kolegom iz Ministrstva za zdravje.

Bi pa opisal, če dovolite, ta finančni del same zadeve, in sicer kot veste se visoko šolstvo v Republiki Sloveniji financira po tako imenovanem načelu lump sam v skladu z 8. poglavju Zakona o visokem šolstvu. Ta sistem omogoča tako javnim visokošolskim zavodom vsem trem univerzam plus / nerazumljivo/ plus koncesionarjem, da prejemajo sredstva iz državnega proračuna, tako imenovano integralno financiranje. Potem pa se sredstva, ki jih prejme univerza …/nerazumljivo/ znotraj univerze razdeli med njene članice, med njimi tudi seveda Medicinsko fakulteto, ampak to je pa na to v pristojnosti univerze. In naše ministrstvo kot takšno nima ustrezne pravne podlage, da bi neposredno podelila, recimo, dodatna sredstva za izvajanje specifične posamezne študijske dejavnosti. Se pa popolnoma zavedam, daje žal v preteklih letih bilo sredstev za visoko šolstvo premalo. Verjamem, da bodo tudi kolegi iz mariborske univerze kasneje povedali, pa vendar. V letošnjem letu se bodo sredstva za Univerzo v Mariboru povečala za 6,1 %. Če smo konkretni pri številkah, v letu 2019, je temeljni plus razvojni steber, financiranje, znašal dobrih 61 milijonov v letu 2020, govorimo o dobrih 65 milijonih. Toliko dodatnih sredstev bo prejela Mariborska univerza za svoje delovanje. Ponovno pa poudarjam, kako se bodo pa ta sredstva potem razdelila znotraj univerze njenih članic kamor sodi tudi medicinska fakulteta, je pa v pristojnosti univerze same. Ima pa ministrstvo, kot je že dekan povedal, možnost, da v okviru štiriletnih pogodb, ki se letos izteče za tako imenovani razvojni steber financiranja, to je 3 % sredstev, ki jih Državni zbor s proračunom nameni za študijsko dejavnost na podlagi pogajanj med ministrstvom in posameznim visokošolskim zavodom dodeli za posamezne razvojne cilje in kot rečeno, smo v dopisu glede razvojnega stebra Univerze v Mariboru že pojasnili z dne, 9. 1., da pri pripravi izhodišč za novo pogajanje za sredstva razvojnega stebra financiranja ministrstvo sledi usmeritvi, da se vključijo možnosti, da bodo visokošolski zavodi lahko predlagali cilje s področja študijskih programov, ki izobražujejo za deficitarne poklice v zdravstvu. Se pravi, imamo v vidu, da bi v prihodnje v naslednjem štiriletnem obdobju znotraj tega manevrskega prostora, ki nam ga zakon in razvojni steber financiranja omogoča, zagotovili sredstva za potrebe tistih deficitarnih poklicev v zdravstvu, ki se / nerazumljivo/ s posameznimi študijskimi programi.

Opozoril bi, da smo s strani mariborske univerze v usklajevanju soglasja k razpisu Vlade za opisano mesto za naslednjo študijsko leto pridobili najprej predlog / nerazumljivo/ za splošno medicino, kjer je bilo z zvezdico označeno, da je potrebna akreditacija, v kasnejšem usklajevanju in dopolnjevanju razpisa je bil predlog za dentalno medicino umaknjen iz gradiva, ki smo jih prejeli s strani mariborske univerze in ga torej tudi ni v gradivu, ki je že v obravnavi na Vladi, tako da tudi ne vem ali je to že bilo potrjeno na sklepih senatov univerze ali ne, to verjamem, da bo vodstvo univerze samo povedalo. Smo pa glede tega že zelo pozni, saj kot vidimo, da v bistvu bila soglasja Nakvisa oddana pred dobrim tednom dni, mislim da 9. 1.. Tako da, kar se nas tiče, vidimo rešitev v prihodnjem v razvojnem stebru financiranja, to je tisti manevrski prostor, ki nam ga kot ministrstvo daje. Hkrati pa tudi vidimo rešitev v povečevanju sredstev za študijsko dejavnost, ki bo univerzam omogočil razvoj znotraj stabilnega integralnega financiranja. Moramo se zavedati, da so leta varčevanja in krize na številnih slovenskih univerzah pustila veliko razvojno in pa tudi finančno luknjo. Po naših podatkih se določene članice mariborske univerze žal še vedno sooča z notranjim dolgom, kar potem razumljivo tudi onemogoča univerzi dodatne razvojne programe, sploh takšnih bolj finančno obsežnih kot je študij dentalne medicine. Nam pa trenutna zakonodaja, se pravi, ne omogoča, da bi neposredno posredovali na posamezne študijske programe, kar pa tudi ni namen, sploh z vidika avtonomije univerze, avtonomije njihovega izobraževanja in raziskovanja. V pripravi zakonodaje v kateri intenzivno delamo in v katere je vključen tudi mariborski rektor, pa predlagamo in v verjamem in upam, da bo takrat tudi veliko soglasja na tem odboru danes, ko bomo govorili, še tudi verjamem, da veliko o finančnih sredstvih, da moramo, čeprav zakon že določa 1 % financiranja za visoko šolstvo, da moramo ta tempo intenzivnosti, kdaj bomo to dosegli, povečati, tudi z vidika, da se bodo naše univerze lažje in hitreje in bolje lahko razvijale, istočasno pa bo naše ministrstvo za v prihodnje tudi predlagalo, da se zakonska višina, in tukaj smo že dosegli široko soglasje z deležniki, da se zakonska določena višina razvojnega stebra financiranja, ki je trenutno določen zakonsko na 3 %, dvigne na 5 %, tako da bomo vsi skupaj imeli malo več manevrskega prostora za usklajevanje teh razvojnih ciljev, ki so pomembni tako za državo kot za univerzo in v nekem partnerskem pogajalskem odnosu to tudi dosegli. Verjamem, da lahko na ta način potem tudi zagotovimo ustrezno, ne samo sistemsko urejenost sistema, ampak tudi njegovo stabilnost in pa dolgoročni razvoj.

Toliko na kratko. Bi pa prosil predsedujoči, kar se pa deficitarnosti, pa kolegi iz zdravja.

Hvala.

Seveda. Hvala lepa.

Besedo prosim, da prevzame gospod Pliberšek iz Ministrstva za zdravje.

Tomaž Pliberšek

Hvala predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Bom mogoče malo krajši, torej nič novega ne bi povedal, če bi ugotavljali, glede na trenutno stanje ali, kako bom rekel, glede na demografsko sliko, da imamo zelo visoko problematiko deficitarnosti raznih poklicev v zdravstvu. Dejstvo je, to kar moram sedaj povedati, da sredstev, da bi neke programe odpravili deficitarnosti poklicev nimamo na Ministrstvu za zdravje nimamo ne sredstev in ne pravnih podlag. Jasno je, da smo se zavzemali tudi glede na obljube že iz prejšnjega leta, da bomo skušali na vse načine nekako priskrbeti zadostno količino kadrov v bazenu zdravstva. Edna izmed teh aktivnosti so bili tudi pogovori z našimi univerzami, ki v bistvu pokrivajo izobraževanja v okviru zdravstva. Teh sestankov je bilo nekaj izvršenih in doseglo se je tudi določen napredek, mogoče ne takšen kot bi siga mi želeli. Namreč, vemo, vsaj moje osebno mišljenje je, da imamo, kar se tiče potenciala, ki bi bili sposobni te poklice v prihodnosti opravljati kar nekaj, ne samo zlate maturante, ampak tudi drugi in tretji krog. Zato mi načeloma določene programe, ki bodo v prihodnosti in sedaj odpravljali to nesorazmerje med potrebo in povpraševanjem, seveda, podpiramo. Dali smo soglasje k akreditaciji študijskega programa, kot ga je omenil gospod dekan. Načeloma sem pa tule v štartu tudi vse povedal. Hvala lepa, predsednik.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo še vabljenim na to sejo. Prosim prijavite se sami in povejte od kod ste za magnetogram. Izvolite.

Igor Švab

Dober dan! Prof. Švab, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Jaz se ne bi spuščal v diskusije o deficitarnosti na področju dentalne medicine. Za to je pristojno ministrstvo oziroma zdravniška zbornica. Oni bodo točno jasneje povedali koliko je potrebno in kakšno je stanje na tem področju. Jaz lahko samo rečem to, da če je prihajalo do tega, da je potrebno povečanje števila na področju dentalne medicine, potem se na nas ni nihče obrnil s tem, da bi zahteval ali pa nas pozval, da vpis na ta študijski program povečamo. Mi že ves čas vpisujemo 50 študentov. V ta program investiramo tudi lastna sredstva. To pomeni, da smo v zadnjem času namenili za približno 50 stolov oziroma teh aparatur za učenje študija denar iz lastnih virov, kar pomeni samo to, da si ne želimo takih rešitev, ki bi nas potem pripeljale do tega, da bi ta vpis zmanjševali. Naša ambicija je, da ostanemo na približno teh številkah in da povečujemo vpis na študiju medicine v letošnjem letu za 10 in potem v nadaljevanju v prihodnjih letih približno tako kot je bilo dogovorjeno na teh sestankih z Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje. Gre samo za to, da mi nismo mogli v enem zamahu povečati število za toliko kolikor bi bilo, ne da bi bili s tem soočeni z zelo velikimi organizacijskimi težavami.

Kar se študija dentalne medicine tiče samo dve stvari. Ena, ki jo boste zanesljivo omenili je, da je ta študij drag in da je treba tudi vedeti, da je ocena 126 tisoč evrov samo ocena za eno leto. Študij traja šest let, to pomeni, to morate pomnožiti s šest približno. In to boste morali vzdrževati, ker ko enkrat tak študij začnete, potem ga boste težko ukinjali. Ne gre za nekaj, kar se lahko glede na potrebe študij razpiše ali ne razpiše. To gre za rešitev, ki je zelo dolgoročna. Samo toliko. In seveda uvajanje novega študija na področju medicine in dentalne medicine je zahteven proces. Ne gre enostavno in v začetku gre vedno s težavami. V najboljših primerih te težave trajajo kakšnih pet let, lahko pa še precej več. Mi z Medicinske fakultete v Ljubljani ne mislimo Medicinski fakulteti v Mariboru na kakršenkoli način nagajat ali delat problemov, ampak, zavedat se pa morate, da imamo mi lastnih težav dovolj in da moramo seveda prioritetno reševat svoje težave in bomo lahko, če bo potrebno pomagat, pomagali samo takrat, ko bo to lahko.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednji. Izvolite.

Krunoslav Pavlović

Dober dan. Krunoslav Pavlović, podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo.

Gospod predsednik, jaz bi vas prosil, vaši tajnici sem posredoval predstavitev, če bi lahko to projicirali.