Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

47. nujna seja

Odbor za finance

13. 11. 2020
podatki objavljeni: 13. 11. 2020 v pregledu

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 47. nujno sejo Odbora za finance.  Obveščam vas, da nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kateri od članic ali članov odbora zadržan. Prejel pa sem dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica in poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Ljuba Žnidarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.     S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.   Odbor bo dopolnjen predlog proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev.   Današnjo sejo odbora sem sklical v skladu z dogovorom, sprejetim na 84. seji Kolegija predsednika Državnega zbora z dne 6. novembra, letos ter časovnim potekom obravnave dopolnjenega predloga proračuna.   Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada. Na sejo so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta, Sodnega sveta in Državnega sveta.   Kot dodatno gradivo za današnjo sejo smo prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s prvopodpisanim poslancem Danijelom Krivcem, na katero je uvrščen tudi obravnavani dopolnjen predlog proračuna, in pregled amandmajev z dne 12. novembra 2020.   Vrstni red povabljenih, ki bodo predstavili stališča do dopolnjenega predloga proračuna, bo naslednji: najprej bo na vrsti predstavnik Vlade, potem predsednik Fiskalnega sveta, za njim odgovor predstavnika Vlade na stališče Fiskalnega sveta in nato bo dobila besedo še direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj.   Začenjamo torej s predstavitvijo dopolnjenega predloga proračuna s strani Ministrstva za finance. Besedo dajem ministru mag. Andreju Širclju. Izvolite.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.   Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2022 je v skladu z veljavnim postopkom proračunske obravnave pripravljen v sklopu obravnave dveh letnih proračunov. Tako predstavljamo dopolnitve proračuna za leto 2022 danes, obravnavo sprememb proračuna za leto 2021 pa bomo obravnavali jutri.   Dopolnjen predlog v osnovi ne odstopa od predloga proračuna, ki je bil že obravnavan v mesecu oktobru. Pripravljen je v okoliščinah velike nepredvidljivosti in v povezavi s tem tudi velike tveganosti, tako glede razvoja epidemije kot tudi posledic epidemije za gospodarstvo, javne finance, socialo in podobno. Predlog proračuna za leto 2022 je upošteval jesensko napoved Umarja. Jesenska napoved Umarja je za leto 2022         predvidela, 6,7 % znižanje bruto družbenega proizvoda v letu 2020, 5,1 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2021 in 3,7 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2022. To dejansko pomeni, da bo ta proračun deloval v času gospodarske rasti, v času prosperitete in takšen je načrt, da dejansko se takšen tudi izvede.  Podobno Evropska unija v zadnjih napovedih ugotavlja znižanje bruto družbenega proizvoda v letih 2020, za Slovenijo, za 5,1 %, 5,1 odstotno rast v letu 2021 in 3,8 odstotno rast bruto družbenega proizvoda v letu 2022. Tukaj pa bi rad opozoril, da se z epidemijo povečuje tudi negotovost ekonomskih napovedi, vendar, kljub temu, tako Evropska komisija, kot Umar, napovedujeta postopno okrevanje v prihodnjih letih. Za okrevanje bo poleg ukrepov držav pomembna tudi izvedba dogovora Next Generation.  Vlada Republike Slovenije je že pri pripravi predloga proračuna za leto 2022, upoštevala postopno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno ne bo na ravni pred epidemijo oziroma na ravni iz leta 2019. Prav tako ne pričakujemo povrnitve v prejšnje stanje, temveč bodo potrebne prilagoditve na gospodarskem področju, socialnem področju, tudi finančnem področju, glede na nove razmere.  V proračunu za leto 2022 je izrazito izražena razvojna komponenta, krepijo se investicije, ohranja se tudi socialna naravnanost, večja je vloga države, tudi pri investicijah, predvsem zaradi tega, ker je potrošnja prebivalstva v času epidemije znatno padla. Okrevanje in odpornost gospodarstva sta ključni vodili pri pripravi proračuna, ter ekonomskih politik za leto 2022. Pri načrtovanju se je upoštevalo, da so prednostne reforme in investicije na področjih, ki pripomorejo k okrevanju gospodarske rasti, ter ohranjanju delovnih mest.  Tako se krepijo investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, okolja, skrbi za starejše. Glede na načrte, ki še morajo biti potrjeni, na primer nacionalni načrt okrevanja in odpornosti, ki morajo bit potrjeni na ravni Evropske unije, se bodo konkretni programi in projekti še umestili v proračun med izvrševanjem proračuna za leto 2021 ali med pripravo spremenjenega predloga proračuna za leto 2022.  Dopolnjen predlog proračuna se razlikuje od predloga proračuna za leto 2022, le v dodatnih zagotovljenih sredstvih v okviru Ministrstva za kulturo, za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije v višini 4 milijone evrov. Višina skupnih prihodkov tako znaša 11 milijard evrov, skupnih odhodkov 12,6 milijarde evrov in proračunskega primanjkljaja 1,6 milijarde evrov ali 3,1 % bruto družbenega proizvoda. Nespremenjena sta tudi račun finančnih terjatev in naložb, ter račun financiranja.  Z drugimi besedami, edina razlika, ki sem, od pred obravnavanega proračuna, je sprememba na področju Ministrstva za kulturo. Hkrati s postopnim zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja, se znižuje tudi dolg države, ki naj bi leta 2022 padel pod 80 % bruto družbenega proizvoda. Letos naj bi znašal 82,4 %.        (nadaljevanje): Kot smo že izpostavili, je od pričetka izvajanja tega proračuna v letu 2022, pričakovati še spremembe tako glede makroekonomskih predpostavk kakor tudi glede ukrepov ekonomske politike, ki se morajo hitro in učinkovito odzivati na sedanje razmere.   Spoštovani! Predlagam, da dopolnjen predlog proračuna za leto 2022 podprete.
Hvala gospod minister.   Naslednji je na vrsti Fiskalni svet, gospod predsednik, Davorin Kračun, izvolite, imate besedo.
Davorin Kračun
Spoštovani predsednik Polnar, spoštovani minister Šircelj, spoštovani visoki zbor!   Fiskalni svet je ob predstavitvi ocene že povedal, da je predstavil celovito oceno za proračunske dokumente za leti 2021 in 2022, ki so mu bili predloženi v oceno ob koncu septembra in pa začetku oktobra. Obravnaval jih je kot zaključeno celoto. Od omenjene razprave, Fiskalni svet v oceno ni prejel novih proračunskih dokumentov, ki bi se nanašali na leto 2022. Na podlagi ugotovitev iz že objavljene ocene Fiskalnega sveta in tudi glede na trenutno razpoložljive informacije in napovedi, lahko rečemo, da bodo pogoji, ki so določeni z Zakonom o fiskalnem pravilu za začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, izpolnjeni v letu 2021, med tem, ko za leto 2022 v tem trenutku tega še ni mogoče nedvomno potrditi. Ključni dejavnik bodo epidemiološke razmere za katere pa vemo, da so negotove. Zaradi tega je tudi bilo pripravljenih več scenarijev kaj se bo na srednji rok dogajalo in razvoj dogodkov gre v smeri bolj pesimističnih scenarijev prikazanih v oceni proračunskih dokumentov, da verjetno tudi v letu 2022 še ne bo dosežena raven gospodarske aktivnosti iz obdobja pred krizo. Treba pa je reči, da ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična. Fiskalni svet jo bo redno preverjal, tudi pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Seveda zaželeno bi bilo, če Vlada pred pripravo proračunskega dokumenta v naprej zaprosi Fiskalni svet za mnenje.   V letu 2021, naj bi za ukrepe proti COVID-19, po podatkih Ministrstva za finance bilo namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022, pa 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna je navedeno, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za COVID-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih dveh letih postopoma zmanjševal. Fiskalni svet je že marca ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin opozoril, da se bo pri presoji proračunskih dokumentov osredotočil na javnofinančna gibanja brez upoštevanja učinka COVID-19 ukrepov. Analiza predvidenih proračunskih gibanj brez upoštevanja teh ukrepov pokaže, da se bo primanjkljaj državnega proračuna v letu 2021 dodatno občutno povečal in sicer za 1,3 milijarde evra in sicer iz 1,3 milijarde evra v letu 2020 na 2 milijardi oziroma za okoli 700 milijonov v letu 2021. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj sicer zmanjšal na 1,4 milijarde evra, vendar bo tudi kot tak ostal večji kot po sprejemu rebalansa za letos. Zato velja na tem mestu ponoviti poziv, naj bo javna poraba tudi v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna         učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki z epidemijo niso neposredno povezani. Glede na znatno povišanje javnega dolga v obdobju uveljavljanja izjemnih okoliščin in glede na zahteven javnofinančen položaj po njihovem izteku bi priporočili pripravo srednjeročne javnofinančne strategije, ki bo realistično in kredibilno pripomogla k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti. Vemo, so sicer nujne kratkoročne prednostne naloge, toda verodostojnost začrtana srednjeročna pot javnih financ bi lahko služila kot orientacija tako Vladi pri zasledovanju njenih ciljev, kot zasebnemu sektorju pri načrtovanju njegovih aktivnosti. Res je, da vsako načrtovanje spremlja negotovost. In tokrat je negotovost še posebno visoka. Tako pripravljeni načrti lahko odražajo resno namero ekonomske politike o podpori okrevanju gospodarstva oziroma povečanju gospodarskega potenciala. K srednjeročnemu načrtovanju sodi tudi ocena dolgoročne vzdržnosti sprejetih ukrepov, kar je eden od pomembnejših razlogov za skrb glede izvajanja fiskalne politike v krizi, ki jo izražajo tudi drugi neodvisni fiskalni organi, povezani v okviru EU IFI. Hvala lepa.
Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta. Sedaj sprašujem ministra za finance, ali želi izreči svoje stališče do pravkar povedanega. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, poslanci in poslanke! Seveda zahvaljujem se za to mnenje. Kot sem že izrazil pri prvi obravnavi proračuna za leto 2022 bomo na Ministrstvu za finance in na vladi upoštevali vaše predloge in začeli pripravljati, čeprav v veliki negotovosti, srednjeročni načrt. Pri pripravi srednjeročnega načrta moram pač ugotoviti, da je neznank veliko, tveganje je veliko. Vendar kakorkoli že jaz mislim, da se bodo te neznanke in ta tveganja zmanjšala do konca leta, tega leta, 2021, tudi v povezavi s cepivom za Covid oziroma proti Covid-19, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo okoliščine lažje za pripravo, lahko temu rečem izhodne strategije in seveda tudi za pripravo srednjeročnega načrta fiskalnih tokov. Glede stroškov oziroma odhodkov in glede vašega priporočila, da se striktno loči med odhodki za Covid in ostalimi odhodki bi opozoril samo na to, da imamo številne odhodke, ki so neposredno povezani s Covid in seveda tudi nekatere, ki so posredno povezani s Covid. Tako da na tem mestu bi rad rekel, da pripravljamo merila, tudi natančna merila, kateri odhodki so tudi povezani posredno s Covid oziroma z epidemijo. Tukaj bi rad povedal, da glede na dolgotrajnost te epidemije je seveda vedno širši nabor teh odhodkov, ki so lahko povezani s Covid. Vsekakor pa bomo naredili to, da bodo ta merila in so že sedaj strogo ločena. Se pravi, mi posebno vodimo odhodke, ki so povezani s Covid. Še enkrat, hvala za priporočila.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo.         Sedaj dobi besedo direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj gospa Marijana Bednaš.   Izvolite, prosim.     MARIJANA BEDNAŠ: Hvala lepa za besedo, predsedujoči.   Spoštovani in spoštovane, lepo pozdravljeni!  Kar zadeva napoved makroekonomsko napoved za leto 2022 nimam kaj dosti dodatki k predstavitvi, ki sem jo že imela na tem odboru. V jesenci napovedi smo napovedali za leto 2022 3,7 % gospodarsko rast po postopnem okrevanju v letu 2021 in možno vrnitev na raven pred izbruhom epidemije. Negotovost kot vidimo se povečuje tako, da je tudi za prihodnje leto in za leto 2022 ta napoved ostaja negotovo sicer je za sedaj še ne spreminjamo, vendar se negotovost povečuje. Vse pa bo odvisno od epidemioloških razmer, od široke uvedbe uporabe cepiva in učinkovitih zdravil. Še naprej bo zelo pomembna zlasti kratkoročna priprava ukrepov za blaženje posledic epidemije in pa priprave učinkovitih projektov za črtanje sredstev iz obsežnega paketa naslednje generacije EU.   Toliko.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami in prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna. Gospe poslanke in gospodje poslanci predlagam, da razpravo opravimo v dveh delih in sicer najprej o celotnem besedilu dopolnjenega predloga, potem pa še o amandmajih. Predvideno je namreč, da bi o amandmajih odločali in razpravljali posebej, zato vas prosim, da to upoštevate. Predno preidemo na razpravo oziroma vidim tukaj v dvorani kolega Rajha. Kolega Rajh, če boste želeli veljavno glasovati vas bom prosil za pooblastilo, drugače je vse v redu.   Prehajamo torej na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna. Trenutno sta prijavljena dva in sicer poslanec Igor Peček in poslanka Andreja Zabret. Za uvod dajem besedo gospod poslancu Igorju Pečku.   Izvolite, prosim.     IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod predsednik.   Spoštovani gospod minister, vabljeni, kolegice in kolegi!  Verjetno se vsi strinjamo s tem kako natančno predvsem pa s kakšno zanesljivostjo je pripravljen proračun za leto 2022 je ključno vprašanje, s katerim se vsi, ki se s tem proračunom tako ali drugače ukvarjamo že na začetku zastavljamo verjetno pa tisti najbolj odgovorni še posebej. Zavedam se, da je v okoliščinah, v katerih smo finančna sredstva, za katere ocenjujemo, da jih bomo imeli na voljo zelo težko planirati tukaj mislim predvsem glede obsega in pa za kakšen namen se bodo ta sredstva uporabila, ampak kakorkoli, če pogledamo načrtovane prihodke in odhodke v letu 2022 iz bilance razberemo primanjkljaj v višini skoraj milijardo 600 evrov oziroma 3,1 BDP. V letu 2022 se načrtuje za 2 milijardi 258 milijonov evrov odplačilo dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov ter računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga pa se bomo zadolžili v višini 4,2 milijardi evrov. Če to seštejemo nas bo Vlada v treh letih vključno z letošnjim letom skupaj zadolžila za 18 milijard. Če odštejemo 8 milijard, ki bo namenjenih za odplačevanje dolga še vedno ostane 10,2 milijardi novega dolga v treh letih oziroma vsako leto to pomeni 3,4 oziroma 9,3 milijona na dan. Ali se bo v proračunski primanjkljaj v teh negotovih časih res zmanjševal tako kot je predvideno je naslednje zelo pomembno vprašanje? Negotovo je tako kot so         poudarili tudi že v uvodu pri predstavitvah poročil, tako predsednik Računskega sodišča kot direktorica Umarja, trajanje epidemije je negotovo in s tem so povezani stroški na eni strani in izpad prihodkov na drugi strani. In, spoštovani gospod minister, merila, ki ste jih omenili, da jih boste pripravili za ločevanje odhodkov, tistih, ki so neposredno vezani na covid, in tistih posrednih, bi morali že zdavnaj imeti.   Koliko se bo res treba zadolževati v naslednjih letih in kako bo to vplivalo na stanje v družbi, tako v gospodarskem kot socialnem smislu, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšen načrt za črpanje evropskih sredstev bo v končni fazi tudi pripravljen in s strani tako Evropske komisije kot parlamenta in potem tudi ratificiran s strani vseh držav članic, in ključni bodo programi oziroma projekti, ki bodo imeli dodano vrednost oziroma res tiste prave multiplikativne učinke na vse segmente in nam bodo prinesli več, kot bo njihov vložek; to ste večkrat povedali, minister, in absolutno se s tem strinjam. Skrbi pa me, da ob relativno pogumno zastavljenih proračunskih dokumentih - situacija iz tedna v teden, ne iz meseca v mesec, ampak iz tedna v teden, spreminja -, da razvojna strategija, s tem povezane prioritetne naloge in tudi načrtovane investicije niso dovolj izpostavljene, niso dovolj poudarjene oziroma, če povem drugače, niso načrtovane na pravih izhodiščih. In tu, žal, ne morem mimo tega, da se mi ravnanje Vlade oziroma določenih organov zdi nekoliko stihijsko. Zakaj menim, da je to tako. Za leto 2022 sicer pričakujemo iz proračuna EU milijardo 565 milijonov evrov. Če temu dodamo še sredstva za leto 2021, to skupaj pomeni 3,2 milijarde investicijskega denarja v naslednjih dveh letih oziroma, povedano drugače, sredstva iz Evropske unije predstavljajo malo manj kot 15 % vseh prihodkov v proračun v naslednjih dveh letih, in jaz mislim, da se strinjamo vsi, da je to dokaj visoka in ambiciozna številka. Iz perspektive večletnega finančnega okvira za leto 2014-2020 imamo na voljo manj kot 1,8 milijarde evrov. Vsi vemo, da smo bili v prejšnji Vladi deležni velikih kritik, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, zdaj je to črpanje še slabše. Pogoji za večletni finančni okvir niso dogovorjeni. Vemo, da se situacija zaostruje, potreben bo dogovor, potrditev Evropskega parlamenta in tudi vseh držav članic. Zadnja informacija je, da dve državi, ki sta veliki prejemnici, napovedujeta blokado. Skrbi pa me oziroma to napotuje na bojazen, da tega denarja ne bo na voljo vsaj v letu 2021, se pravi, nam ostane samo VFO za 2020 oziroma za prejšnjo perspektivo 2014-2020 oziroma še tri leta časa, da počrpamo ta denar. In ostane nam Sklad za okrevanje in odpornost, kar ste tudi povedali, ki bo na voljo – upajmo, da bo res potrjen načrt do konca aprila, da se bo lahko začel izvajati vsaj poleti, bojim pa se, da je tudi to smela napoved. In tudi ta sredstva bodo v veliki meri odvisna od tega, kakšen nacionalni načrt za črpanje sredstev         (nadaljevanje): iz inštrumenta za okrevanje in odpornost bomo pripravili in kako bomo lahko pridobili sredstva v višini 5,2 milijarde, s kakšnimi reformami in s kakšnimi programi. Vemo kako je z oceno osnutka, ki je bil Evropski komisiji posredovan v prejšnjem mesecu. Ne bom rekel, da je Evropska komisija zelo kritična, lahko bi uporabil tudi kakšno bolj grobo besedo. Ampak projekti pravite, bodo uvrščeni v proračun 2021-2022. Ko pa pregledaš nabor teh projektov, ki je objavljen na uradni spletni strani Vlade, to je 314 projektov, na 80 % teh sredstev je vezanih na komunalno infrastrukturo. Dvomim, da jih bomo znali umestiti, čeprav bi si želel, da jih bomo znali umestiti v tistih šest krovnih stebrov, ki jih predvideva načrt za okrevanje oziroma za odpornost oziroma RRF, ki mu rečemo. Vemo, da gre tam za digitalno, gre za zeleno, gre za prestrukturiranje mikro in malih srednjih podjetij, to so trije ključni stebri.   Zdaj pa še eno konkretno vprašanje, če dovolite, gospod predsednik, za ministra. Sicer sem vam ga enkrat že zastavil, pa nisem dobil odgovora nanj. Za povečanje kapitalskih deležev in naložb v gospodarske družbe se v letu 2022 planira 96 milijonov sredstev manj in sicer je skupna višina 2018 milijonov. Od tega je skoraj 123,9, če sem natančen, milijonov evrov sredstev planirano za dokapitalizacijo družb 2TDK, ki izvaja, ki se, oziroma, ki se izvaja na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanja in pa gospodarjenja z drugimi tirom. Zanima me, komu oziroma čemu, za kakšen namen je namenjenih ostalih 95 milijonov? Vem, da ne morete vedeti za vsak milijon, ampak 100 milijonov je pa že številka za katero bi tudi minister moral vedeti zakaj so ta sredstva planirana. Tako, da bom vesel, če bom danes dobil odgovor tudi na to vprašanje.   Hvala lepa gospod predsednik.
Hvala gospod poslanec.   Preden dam besedo ministru, samo manjša korektura. Danes z nami na tej seji ni prisoten predsednik Računskega sodišča, ampak predsednik Fiskalnega sveta. Samo… Razumem, da je bil lapsus.   Zdaj pa sprašujem ministra za finance, ali želite… Boste kasneje, ne. Dobro. Ste zabeležili. Gospod Peček, bomo malo oziroma boste dobili odgovor malo kasneje.   Mi nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Luka Mesec.   Kolegica Zabret, izvolite, prosim imate besedo.
Hvala predsednik za besedo. Pozdravljeni vsi vabljeni, minister, kolegice in kolegi!   Zdaj, Vlada je te proračunske dokumente, ki jih obravnavamo v teh dneh, danes, jutri, pripravljala še v času, ko drugi val širjenja virusa še ni bil v tolikšnem razmahu, ko še ni bilo drugega »lock downa«, a tudi danes, ko je oboje realnost, nimamo nikakršnih ocen kakšne bodo gospodarske in socialne posledice te zdravstvene krize in vladnih ukrepov. V tako negotovih razmerah o konkretnih številkah predvidenih za proračun leta 2022, pravzaprav nima smisla razpravljati. Proračun 2022 je še daleč in vsled vseh izrednih razmer in pa ravnanja te Vlade z javnimi financami pač res ne vemo kaj nas še čaka. Sicer, če vseeno pogledaš številke samega proračuna, lahko rečeš, da so super, vsi dobijo več, nobenemu se nič ne vzame in pravzaprav na same številke težko čemu oporekaš.         Glede na izjave, ki jih minister že pravzaprav od prve spremembe odloka ponavlja, so, da imamo dovolj denarja, da imamo dovolj virov, da je denar poceni, da imamo dobre bonitetne ocene, ki pa, moram poudariti, da te dobre bonitetne ocene niso zasluga vaše Vlade, ampak so zasluge preteklosti in da tudi te bonitetne ocene se pridobivajo zelo dolgo časa, izgubiš jih pa lahko zelo hitro. Zato, ko pogledaš številke, ko sem pogledala številke za proračun 2022, imam pravzaprav občutek, da je bil proračun narejen na način 'pišite pismo Božičku'. Zato je za mene osebno, bolj kot konkretne številke v proračunu za leto 2022, ki so napisane, pomembno to, da spregovorimo o tem, kaj storiti, da nas te številke in ukrepi, poteze, ki stojijo oziroma bojo stali za njimi, ne bodo pahnili v še globljo krizo, ki jo bodo odplačevale še prihodnje generacije. Upam, da to skrbi tudi to Vlado, kako bo potem.  O čem govorim? O tem, da proračun ni in ne sme biti samopostrežna trgovina, brez omejitev in razmišljanja o posledicah, samo zato, da bo vsak minister zadovoljen s sredstvi na svojem resorju in imel v Vladi mir. Naloga in odgovornost Vlade je namreč povsem druga. Sredstva razporediti in porabiti tako, da se v največji meri izognemo katastrofi, kamor nas lahko brez ustreznih ukrepov pripelje trenutna epidemija. Doslej se Vlada na tem področju ni ravno izkazala. Protikoronski ukrepi se po večini niso prijeli, kot bi morali. Vemo, da še do danes ne deluje ukrep za likvidnost gospodarstva, ki bi moral biti eden prvih ključnih ukrepov, kot je bil to recimo v Nemčiji. Prav tako Vlada ni dala veliko na transparentnost, na kar opozarja tudi Fiskalni svet.  V oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, je bil kritičen tudi Fiskalni svet. Ta sicer že od rebalansa opozarja na previsoko rast stroškov, tudi danes smo to slišali, ki niso povezani s Covidom, na transparentnost oziroma »netransparentnost« prikazovanja in porabe javnega denarja. Nujno je, da so vsa sredstva, ki so predvidena za financiranje izdatkov, ki jih prikazujete v proračunu, ne glede na to, ali so povratna ali nepovratna, porabljena učinkovito, da bodo imela čim večji multiplikativni učinek, ki bodo omogočali gospodarsko rast in razvoj gospodarstva. In to, kar smo danes slišali, da pravzaprav šele zdaj pripravljate merila za »uvrščevanje« Covid stroškov, je praktično smešno.  Poglejmo zdaj le nekaj ključnih številk, ki naj bi jih prineslo leto 2022. Vlada je ocenila, da bodo proračunski prihodki znašali 11 milijard, odhodki pa 12,6 milijarde evrov. To pomeni, da bo primanjkljaj v letu 2022 znašal 1,6 milijarde, kar pomeni minus 3,1 bruto družbenega proizvoda. Ob načrtovanih primanjkljajih v letošnjem in prihodnjem letu, ter ob vsem dodatnem zadolževanju, se torej upravičeno vprašam, kaj vse bomo naredili s tem denarjem in kako ga bomo vrnili. Ta Vlada nas bo v prihodnjih letih zadolžila, kar smo že danes slišali, 10 milijard, če odštejemo že dolg in če ponovim besede kolega Pečka, nas bo ta Vlada vsako leto zadolžila za 3,4 milijarde oziroma 2,3 milijona na dan.  Verjetno se vsi tu zavedamo in smo lahko zaskrbljeni, da gre za ogromne številke. In če kdo misli, da bomo ta dolg lahko financirali iz evropskih sredstev, kar je še nekaj tednov nazaj govoril predsednik Vlade zelo vehementno, se pač moti. Teh sredstev oziroma proračunskega deficita ne bomo mogli vračati iz evropskih sredstev in tudi to verjetno vsi vemo, da nam nihče ne bo ničesar dal in da bo morala Slovenija na kakršenkoli način, enkrat ta denar vrniti.        V času koalicije Marjana Šarca se je v letu 2019 dolg zmanjšal za 620 milijonov evrov. Gre za nominalno znižanje javnega dolga. To je bilo tudi leto v katerem smo sprejeli rebalans proračuna, ki sta mu SDS in NSi na čelu s finančnim ministrom trenutnim Šircljem očitala protiustavnost. Ta rebalans je na koncu ustvaril 225 milijonov presežka. Na koncu je še Računsko sodišče prvič v zgodovini Slovenije o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2019 izreklo pozitivno mnenje. Po zaslugi premišljenega ravnanja z javnimi financami imamo dobre bonitetne ocene, a kot sem že omenila, se bonitetne ocene pridobi mukoma, izgubi pa se jih lahko zelo hitro. Zato Vlado pozivam, denar je treba investirati v prave projekte, ki bodo prinašali mulitiplikativni učinek na daljši rok, ne pa da ga pač samo porabimo zato, ker je, ali še huje, da izginja v negospodarnih, netransparentnih, celo s korupcijo prestreljenih nakupih zaščitne opreme ali pa v kakšnih nasedlih projektih. Na to opozarjam že ves čas in moram reči, da me skrbi. Skrbi me, ker ni videti nikakršne strategije te vlade. Poglejmo samo osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Vlada poslala Evropski komisiji. Presplošen, površno sestavljen, vrednosti projektov pa da bistveno presegajo znesek, ki je Sloveniji na voljo, tako je bil ocenjen vaš načrt. Se Vlada morda ne zaveda, da gre za izjemno pomemben dokument, ki je osnova za črpanje sredstev iz EU iz New Generation EU iz vseh skladov kot so React EU, RRF, razvoj podeželja. Gre za milijarde s katerimi se hvalite, češ, kako uspešno ste jih izpogajali. A s takim pristopom, s tako lahkotnostjo, s slabo pripravljenimi načrti, brez prave vizije nam bo Vlada v praksi zagotovila zgolj drobtinice. In tudi danes minister, sam ste poudaril, kako pomemben je ta nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Poleg tega pa bi morala imeti vlada tudi strategijo kaj bo naredila, ko bo konec vseh teh ukrepov. Kako preprečiti odpuščanja, veliko nezaposlenost, kar napoveduje tudi Umar kljub optimistični napovedi gospodarske rasti v višini 5,1 BDP v naslednjem letu. Napovedujejo se tudi stečaji podjetij, vendar ta vlada o tem ne razmišlja in se s tem ne ukvarja, vsaj tako je videti. Kaj ste storili za to, da bi se izognili ponovni zaustavitvi javnega življenja in zapiranja številnih dejavnosti vidimo. Očitno ničesar. Spete smo sredi lockdowna, pa čeprav so vladni predstavniki s predsednikom Vlade na čelu sami opozarjali, da se nam novi lockdown ne sme zgoditi, ker bo težko zagotoviti novo finančno blazino. A po drugi strani se sprašujem, v letu 2022 se ne predvideva več toliko Covid ukrepov in me zanima, za katere stroške Vlada predvideva, da bodo ostali oziroma se pojavili na novo, da še vedno govorimo o takem porastu izdatkov. Bomo še naprej zgolj gasili požare, ki jih Vlada ni sposobna preprečiti? Je to vaša strategija? Je to vse, kar zmorete? Ali pa preprosto potrebujete nove in nove protikoronske pakete, vemo, da smo včeraj v državni zbor dobili PKP6 in da se pripravlja že PKP7, zato da o njih pod krinko nujnosti tlačite tudi vse tisto, kar ni nujno in z epidemijo nima prav nobene povezave. Je pa zgolj in samo v vašem interesu in ne v interesu državljank in državljanov. Če bi mislili tudi nanje vseh tistih dobrih rešitev, ki jih dobronamerno predlaga opozicija, ne bi vztrajno zavračali in jih s svojim koalicijskim glasovalnim strojem ne bi tako brezbrižno povozili. Vemo koliko je bilo sprejetih amandmajev opozicije. Nič. Vse to me še bolj utrjuje v prepričanju,         da Vlada preprosto ne ve, kaj dela. Zato tudi dvomim, da bo dolg, v katerega nas bo pahnila, dejansko služil svojemu namenu in nam omogočil boljšo prihodnost. Bojim se, da ga bo porabila za bombončke s kratkotrajnim učinkom, namenjene vašim volivcem, odplačevali pa ga bomo vsi še desetletja.   Res si ne bi želela biti tako kritična in bi bila rada bolj pozitivna, predvsem zaradi ljudi in prihodnosti države, vendar ponovno, besedam raznih vladnih govornikov, da je vse pod kontrolo, se pač ne da verjeti. Zakaj? Ozrite se okrog sebe, poglejte razmere, jih končno realno ocenite in temu primerno ukrepajte.   Za ministra danes niti nimam konkretnih vprašanj, več jih bom imela jutri za proračun 2021, ker se mi zdi tudi bolj pomemben dokument. Predvsem tudi zaradi tega, ker že od prve spremembe odloka in pravzaprav od prevzema ministrskega stolčka poslušam iste odgovore na svoja vprašanja, kot sem jih že omenila na začetku – da imamo denarja dovolj, da viri so, da je denar poceni in da imamo EU vire. Vse to drži, vendar je vse odvisno, kako bomo to unovčili. In po vsem tem času bi vseeno pričakovala pri odgovorih malo več kreativnosti in konkretnih odgovorov, kako naprej. Kar je najbolj zaskrbljujoče pri vsem tem, da je šla vsa vaša konservativnost in tako velika skrb za fiskalno pravilo pri presežkih po gobe, in to nas lahko upravičeno skrbi.   Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  K besedi se je prijavil minister. Gospod Šircelj, izvolite, imate besedo.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik.   Glede na to, da sta oba govorca pred menoj…
Gospod minister, malo bliže mikrofonu, prosim.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, ja. Hvala lepa.  Glede na to, da sem omenil merila glede odhodkov za covid in odhodkov, ki niso povezani s covidom – o tem je govoril tudi predsednik Fiskalnega sveta -, oba govorca pred mano, imam vsaj tak občutek, sta iz konteksta potegnila moje navedbe, da ni meril. To seveda ni res. Govoril sem o tem, da imamo odhodke, ki so neposredno povezani s covidom, in odhodke, ki so posredno povezani s covidom. O tem sem govoril. In merila so in tudi danes so že ta merila. In hkrati sem povedal, da glede na dolgost epidemije nastajajo vedno tudi novi odhodki. In te nove odhodke je ravno tako treba razvrščati in jih razvrščamo na podlagi določenih meril, vendar ta merila se morajo dejansko tudi nekoliko prilagajati glede na samo vsebino odhodkov - o tem govorim -, zaradi tega, ker, tako kot že nekatere moje izjave v preteklosti, se izvzamejo tiste besede, ki najbrž pridejo govorcu prav, in potem se dela napačne zaključke ali pa se celo citira samo en del moje izjave, kar se tudi pogosto dogaja. Ampak kakorkoli že, tu bom jasen, ker gre za finančna vprašanja - ta merila so tu za sprotno razvrščanje teh odhodkov od samega začetka znana in se tudi, če želite, pobarvajo ti odhodki drugače kot tisti odhodki, ki so povezani s covidom, in tisti, ki niso povezani s covidom.   To, da dajem podobne ali pa enake odgovore na podobna ali enaka vprašanja, je pač zaradi tega, ker takšni odgovori so in ker je finančna pozicija Slovenije danes v Evropi in v svetu dobra. In nisem nikoli govoril o tem, čigava zasluga to je.         Če jo vi pač pripisujete sebi, tudi v redu, tega ne bom komentiral. Je pa dobra, in zaradi tega je tudi na evropskem in svetovnem trgu relativno veliko denarja. Tudi Evropska centralna banka vodi takšno politiko. In zaradi tega, ker je finančna pozicija Slovenije dobra, zato je tudi cena teh dolgov ali pa obresti relativno ugodna.   Naslednje vprašanje, ki ste ga omenili, vprašanje likvidnosti in vprašanje sheme. Po podatkih Banke Slovenije je likvidnost gospodarstva in tudi prebivalstva v Sloveniji dobra. Ne glede na to, ali koristijo jamstveno shemo ali ne, banke dajejo kredite podjetjem in s tem zagotavljajo likvidnost. Če ne koristijo likvidnostne sheme v takšnem obsegu, kot ste morda vi pričakovali, potem to samo pomeni, da je veliko zaupanje med podjetji in bankami, kar je vsekakor dobro. To jamstveno shemo smo zdaj poenostavili in še razširili in je na razpolago, če jo banke potrebujejo; govorim o poslovnih bankah, ker poslovna banka prenese ta kredit preko SID banke na državo. Tako je s tega zornega kota, glejte, situacija izredno dobra. To, da se govori, jamstvena shema ne deluje in tako naprej, to sicer ni res, ker pač deluje, ker imamo tudi določene kredite, ki so v jamstveni shemi, ni pa zasičena z dvema milijardama, kolikor je na razpolago. In zaradi tega je tudi finančni položaj države boljši, kot če bi država dala toliko in toliko jamstev. In imamo še ta instrument na razpolago in je vseskozi na razpolago, ampak likvidnost podjetij v gospodarstvu, po podatkih, je dobra, tudi solventnost, depoziti rastejo, tako gospodarstva kot prebivalstva. To so podatki, tu ni nobene politike, to so podatki.   Govorili ste tudi o osnutku načrta za okrevanje in odpornost. Jaz mislim, da to niti ni bil osnutek, to je bilo delovno gradivo. To je bilo delovno gradivo, ki je obravnavano na delovni strokovni ravni med uslužbenci Evropske komisije in uslužbenci pristojnega ministrstva. In to se pripravlja. In zdaj, če vi komentirate tu delovno gradivo kot, bom rekel, neuspeh Vlade ali da nima projektov in tako naprej, glejte, tu se jaz s tem pač ne morem strinjati. Vlada bo obravnavala to gradivo in ga poslala Evropski komisiji, v skladu s časovnico in v skladu s standardi, ki so za to dejansko potrebni.   Govorite o večji nezaposlenosti. Po podatkih je nezaposlenost v mesecu oktobru 2020 manjša kot v mesecu marcu 2020. To so podatki, manjša. Je pa res, da z različnimi ukrepi država oziroma finance skrbijo za to, da ljudje niso nezaposleni. Tako s tega zornega kota – jaz sicer zdaj pač odgovarjam na vprašanja sedanjosti, da ni strategije in tako naprej, danes, čeprav govorimo za leto 2022 – je strategija. In to strategijo spoštuje tudi Evropska komisija in spoštujejo jo tudi mednarodni finančni trgi, zato nam dajejo take ocene.         In zaradi tega določa Evropska komisija manjši padec BDP za Slovenijo v letu 2020 kot je na primer v nekaterih drugih državah oziroma celo povprečje in hitrejši vzpon. Je strategija, to je, da ohranjamo delovna mesta in je strategija, da čim prej začnemo z okrevanjem in da podjetja dejansko ne gredo v stečaj. Je pač sigurno tudi res, da ta kriza je sektorska, kar pomeni, da nekateri sektorji so bolj prizadeti kot drugi. Storitveni sektor je vsekakor bolj prizadet kot drugi tukaj mislim predvsem na turizem, gostinstvo, transport in podobno in ni primerjave s svetovno krizo v 2009. Za proračun leta 2020 kot pravite, da je ambiciozen se opravičujem za leto 2022, da je ambiciozen. Ja je ambiciozen in dejansko povečuje potrošnjo države kot sem že omenil, zaradi tega, ker je potrošnja prebivalstva v tem času padla, zaradi epidemije.   Toliko. Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Luka Mesec, za njim poslanka Monika Gregorčič.   Kolega Mesec, izvolite. Prosim.     LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo in lep pozdrav.  Bom tudi jaz začel pri državnem dolgu.   Sedaj kot sta že moja predhodnika povedala v treh letih se bo povečal za 10,2 milijardi evrov, kar pomeni, da se približujemo dolgu v obsegu 100 % slovenskega BDP. Na 32 prejšnjih milijard neto 10 milijard novih BDP države je trenutno 45 milijard. Blizu 100 % bomo počasi pristali. Sedaj, če bi bili v obratni situaciji vi v opoziciji, mi v koaliciji si predstavljamo kako bi to izgledalo. Ne bi vas zanimalo, da imamo epidemijo, ne bi vas zanimali razlogi zakaj do tega povečevanja dolga prihaja vi bi vlagali ustavne obtožbe, vi bi vlagali interpelacije, vi bi šli prosto po vas, gospod Šircelj, kot ste mi takrat rekli, ko ste bili še takrat kandidat za ministra po maksimi cilj opozicije je zrušiti Vlado. Tako bi izgledalo, če bi bili v obratni situaciji. Jaz samo povem to, ker mislim, da je prav, da se to pove kako bi vi ravnali in kako sedanja opozicija ravna glede na to, da ta Vlada ves čas kaže na opozicijo češ kako nekonstruktivna je pri reševanju krize, pri reševanju epidemije pri boju s korona virusom. Opozicija opozarja samo na tiste stvari, ki so res zloraba. Ne problematizira javnih financ, čeprav so zaskrbljujoče, jaz nikakor ne morem deliti vašega mnenja. Ne problematiziramo niti za res ukrepov, ki so tičejo epidemije, čeprav bi se tudi o tem dalo marsikaj povedati. Govorimo pa o tistem, kar vi delate ob vsem tem in nima veze z epidemijo. Poglejte ta teden, ker to ima vezo z javnimi financami preden mi predsednik poseže v besedo, smo dobili šesti protikoronski paket, v katerem je neki obvod financiranja za novo univerzo Jambrekovo mimo akreditacije, je poskus razvrednotenja gimnazij pa imamo tisoč 500 do 15 tisoč kazni za protestnike, čeprav ni nobenih indicev, da bi se kdorkoli okužil na protestih in tako naprej skratka to so vse neke stvari, ki nimamo popolnoma nobene veze z epidemijo in to ima vezo z javnimi financami, ker namesto, da bi se Vlada s svojo energijo in svoj fokus posvečala tistemu, kar je bistveno v tem trenutku to je zajezitev epidemije se obnašate tako kot očitate komunistični partiji, da se je obnašala med drugo svetovno vojno, da je vojno izkoriščala za revolucijo. Vi epidemijo izkoriščate za neko svojo revolucijo in to je ključni problem. In to ima vezo in to bomo v prihodnosti, ki se stvari malo pomirijo, da sedaj ne delamo zgage kot bi jo vi delali bomo to še pokazali, da ima to hudičevo veliko veze z 10 milijardami dolga, ki ste ga in ga nam še boste v tem času pridelali. Toliko mogoče za uvod.   Sedaj pa bom mogoče, kar odgovoril na par teh stvari, ki ste jih prej rekli. Naprej govorite o nezaposlenosti. V proračunih se nadomestila za brezposelnost v letu 2021 in 2022 manjšajo, 2021 za 13 milijonov evrov, 2022 za 25 milijonov evrov. Jaz ne vem na kakšnih predpostavkah je to utemeljeno, ampak nikakor ne morem deliti vašega optimizma.         (nadaljevanje): Jaz poznam ogromno storitvenih podjetij, ki so za razliko od bank, ki ste jih vi zdajle omenjali v hudih likvidnostnih težavah. Lahko se sprehodite tamle po kakšni ulici Ljubljane, pa vprašajte gostince kako jim gre. Vprašajte jih. Ali pa, ko govorite o brezposelnosti, češ da je ta manjša kot marca, mogoče, ampak koliko je pa nevidne brezposelnosti. Jaz imam brata in sestro, ki sta mlajša, oba sta dejansko brezposelna, ampak ni nikogar v evidencah, dela pa nimata in ga ne najdeta. In jaz vam povem, da je cela generacija med 25 in 30 let trenutno v taki situaciji. Zaključili so fakultete, začeli so nekaj delati, izgubili so delo in dohodek, zdaj pač živijo pri starših in čakajo na boljše čase, vmes pa pošiljajo prošnje za zaposlitev. To je situacija te generacije. Niso pa brezposelni, ker imajo še vsi nek status študenta ali pa kaj podobnega. Ampak brezposelnost, gospod Šircelj, je malo večja kot si vi mogoče predstavljate.   Potem pravite, finančna pozicija države je dobra. Ma, glejte, mi imamo državo, ki drvi proti 100 % zunanjega dolga oziroma državnega javnega dolga, kjer ni nepomembno to, da mi nismo država, ki bi se zadolževala v lastni valuti, na katero bi imeli vpliv, ampak smo država, ki se de facto zadolžuje v tuji valuti na katero nimamo vpliva in na ta način drvimo v, lahko drvimo, bom rekel lahko, ker ne vemo, ampak lahko drvimo v dolžniško past kakršne so bile ponavadi tipične za države tretjega sveta, ki so bile zadolžene v tuji valuti, ponavadi v dolarju. Iz neke take propadle države smo konec koncev pred 30. leti šli, pa se spomnite kako se je takrat začelo. Verjetno je tudi kakšen finančni minister leta 1977 govoril, da je vse v redu. Potem pa naprej pravite, Evropska sredstva nas bodo rešila. Imeli smo veliko hvalisanje poleti, predstavnikov Vlade kako je zunanje-politični genij Janeza Janše, ki smo ga lahko občudovali prejšnji teden, vsi na tviterju, cel svet, ne samo mi, v Bruslju izboril 10 milijard evrov za Slovenijo. Zdaj realnost nas bo pričakala. Vlada je kmalu za tem, čeprav tudi tistih 10 milijard niste izborili vi, ampak nam po različnih kvotah na nek način pripadajo, realnost je pa tale, da smo trenutno / nerazumljivo/ z dvema prijateljskima država te Vlade, Madžarsko in Poljsko, ki sta ravno danes napovedali, da bosta vse skupaj v parlamentu blokirali, v Evropskem, po drugi strani pa je Vlada predložila nacionalni načrt, okrevanje in odpornosti, ki ga je Evropska komisija zavrnila oziroma smo dobili negativno oceno, razlog za negativno oceno pa je, da je v tistem dokumentu vse. Jaz sem ga šel gledati, okrog 300 projektov, od NEK 2 do bazena v Češči vasi. Vse je tam notri. In logično je Evropska komisija rekla, pač ta dokument nima nobene rdeče niti, ta dokument ne sledi nobenim nacionalnim prioritetam, ta dokument ni to kar mi od držav članic pričakujemo. Tako da, če bomo hoteli do kakšnega evropskega denarja priti, bo treba delati malo drugače kot delate zdaj. Ampak, če spet spomnim, na prvem mestu je očitno pač vse ostalo, od sesuvanje RTV do višanja plače novi direktorici NPU, do iskanja obvodov mimo akreditacije za novo univerzo. Pač to so stvari s katerimi se ukvarja Vlada te tedne, ko nam praktično vsak dan umre za en avtobus ljudi. In na koncu prioritete, gospod Šircelj. Pravite, dovolj denarja bo za vse, ampak številke kažejo precej drugače. Ne rečem, dovolj denarja bo za vojsko. Ta dobi 120 milijonov več naslednje leto in 172 milijonov več leto za tem, za oborožitev in investicije. Če pa gremo do dolgotrajne oskrbe, ministrstvo samo pravi, rabili bi 300 milijonov na leto, v proračunu jih je pičlih 20. Če gremo do zdravstva, to nima niti polovice ali pa tretjine investicijske sposobnosti vojske. Na leto je odmerjenih tam ca 60 milijonov za investicije, pa čeprav je ravno zdravstvo tisti sektor, ki je zaradi te krize najbolj na udaru.         Gremo do stanovanj, mladih, ki sem jih vam prej omenjal. Če greste gledat malo najemnine, trenutno, pa zakaj jih mladi ne morejo plačevat, pa grejo k staršem, vam bo vse jasno, ampak, ali je odgovor v proračunih 6 milijonov evrov za stanovanja, 10 tisoč stanovanj nam pa manjka – javnih najemnih stanovanj.  In, ne vem kaj naj rečem… Mi smo z amandmaji poskušal oziroma bomo poskušal nekaj stvari dopolnit, popravit, čeprav pričakujem, da bo, tako kot vedno, ves zavrnjeno, lahko pa že vnaprej rečem, da ne glede na okoliščine, ki jih imate, ste tudi na proračunu spodletel.
Hvala, gospod poslanec.  Minister Šircelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa, spoštovani.  Zdaj, tako kot sem že prej povedal, moje izjave se trgajo iz konteksta. Tako da, jaz sem seveda govoril, kaj je naloga opozicije, naprej sem govoril, kaj je koalicije, in katera vprašanja so tista, ki so za državo pomembna, ki so državniška, kjer morata koalicija in opozicija stopit skupaj. Trganja iz konteksta in samo eno, prvi del stavka povedat, je seveda, ampak, pač, to je taka navada, tako da tukaj nimam, to se pojavlja že, bom rekel, nekaj mesecev in nimam nobenih težav tudi da se, tukaj samo v pojasnilo.  Naslednja zadeva, ki bi jo rad tukaj omenil, je predvsem to, da mi se ne približujemo stotim odstotkom zadolžitve, stotim odstotkom bruto družbenega proizvoda. Kot je razvidno iz dokumentov, se javni dolg zmanjšuje – iz 82,4 % bruto družbenega proizvoda v letošnjem letu, kot je načrtovano, na manj kot 80 % v letu 2022. Če govorimo o tem. Zaradi tega o teh stotih odstotkih tukaj ne morem govorit oziroma sploh ne morem pritrdit. Podatki kažejo drugače.  Poleg tega, zdaj, če se nekam uvrščamo v okviru Evrope, potem vsekakor lahko tukaj povem, da se glede na javni dolg uvrščamo v prvo polovico držav, glede na BDP. Osebno sicer mislim, da je kakršenkoli javni dolg problematičen, v kolikor ta denar seveda ne daje večjih donosov, kot so obresti oziroma kolikor so obresti, ki jih plačujemo za ta kredit. Tako da iz tega zornega kota bi omenil to. In glede na to, da imamo ugodno obrestno mero, v tem času, jaz računam, da bodo ti projekti, ki so načrtovani, imeli večji donos. Jaz mislim, da to ne bi smelo biti težko doseči.   Če govorimo o osnutku načrta za okrevanje in odpornost, to kar ste omenil. Delovno gradivo, jaz sem tukaj že odgovoril, pa se moram zdaj ponavljat, se opravičujem, ampak to je bilo neko delovno gradivo, ki je prišlo v javnost, ni bil še noben osnutek, Vlada bo to obravnavala v sredini decembra, in seveda zdaj, če vsakič, ko se obravnavajo proračunski dokumenti ali neki ekonomski dokumenti, v Državnem zboru se to ponavlja, da so pač neka delovna gradiva prišla v javnost in se to zdaj imenuje že kar osnutek oziroma že kar tisto, kar je Vlada poslala in tako naprej, glejte, jaz mislim, da to ni najbolj primerno, ampak kakorkoli že. Opozicija seveda lahko deluje tudi na tem.  Zdaj, podatki, ki sem povedal, glede nezaposlenosti, so tisti, ki jih daje statistika. Tukaj se pa strinjam, ja, da imamo precej prikrite nezaposlenosti, tako da, tukaj se strinjam in to sem tudi omenil, tako da, to ni nič novega. Omenil sem, da s temi ukrepi tudi blažimo večjo nezaposlenost in tudi, da se pričakuje, vsaj osebno pričakujem večjo nezaposlenost, predvsem na storitvenem sektorju, ker je ta kriza sektorska.  Toliko bi imel za odgovor, hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospe in gospodje, število prijavljenih za razpravo: najprej poslanka Gregorčič, poslanec Lenart, poslanec Horvat, potem bom opravil razpravo        tudi sam. Nadaljujemo torej, na vrsti je poslanka Monika Gregorčič. Prosim.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Jaz se bom v teh uvodnih besedah vsekakor referirala na predložen dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Namreč, eno razpravo o predlogu proračuna za leto 2022 smo že opravili na tem odboru. Sedaj pa smo v skladu s predvidenim postopkovnikom prejeli od Vlade dopolnjen predlog. Ta dopolnjen predlog se skorajda v ničemer ne razlikuje od prvotne verzije. Tudi finančni okvir prihodkov, odhodkov in tudi končnega rezultata, to je primanjkljaja, ostaja v prejšnjih okvirih. Mislim, da je šlo samo za eno spremembo v tem času v okviru Ministrstva za kulturo ene postavke. In bo neka vsebina namenjena za zagon projekta muzeja osamosvojitve Slovenije. To je vsa sprememba. Tako da res ne vidim nekako potrebe, da se danes opravlja ali pa, to je moje mnenje, ponovna politična razprava o vseh okoliščinah, ki vplivajo na javnofinančne, na našo javnofinančno situacijo.   Kot rečeno je pa ta proračun pripravljen na podlagi predpostavk Umarja, njihovih izračunov, da bo leto 2020 obdobje zmerne gospodarske rasti. Napoved je 3,7 %. Seveda pa je treba ob tem povedati, da so po tem, ko je bila ta ocena, ta izračun podan, nastopile nove okoliščine. Drugi val epidemije se je nekako razbohotil preko naših pričakovanj. In to je tista negotovost, ki nas vse skupaj lahko skrbi in nekako osebno razmišljam ali menim, da bo ta proračun za leto 2020 predmet neke, da bo tudi doživel svoj rebalans, da sploh ni vprašanje ali ga bo, temveč kdaj. Ni pa nihče jasnoviden, tako da razmere se spreminjajo iz dneva v dan in prihodnost je pač negotova. Dejstvo je, da ta zdravstvena kriza, ki smo ji priča sedaj, seveda, potegne za seboj in bo povzročila gospodarsko krizo, pa tudi socialno krizo na koncu širše gledano. Ampak pomembno je, da naše gospodarstvo ohranjamo v dobri kondiciji. Seveda prva naloga je skrb za zdravje in če bo ta predpostavka izpolnjena, potem me ni strah, da ne bi naše gospodarstvo bilo sposobno relativno hitrega uspešnega in učinkovitega okrevanja. Zato pa je podlaga, seveda, tudi ta dopolnjen predlog proračuna za leto 2022. Je nekako dobra osnova za rast in daje potencial celotni družbi. Pozitivno je, da se izdatki osredotočajo na zdravstvo in na investicije, predvsem v prometno infrastrukturo, za katero vemo, da ima pomemben multiplikativen učinek. Seveda v veliko pomoč nam bo zajeten sveženj oziroma možnost črpanja zajetnega svežnja evropskih sredstev. Je pa pomembno, kako bodo ti projekti zastavljeni, kakšni bodo, da bomo v bistvu preko njih uspeli povečati gospodarsko rast posredno in s tem potem tudi odplačati ves ta povečan javni dolg. Seveda ne bomo direktno z evropskimi sredstvi odplačevali javnega dolga. To mislim, da je ena moja kolegica pred menoj narobe sklepala. Odplačali ga bomo preko povišane gospodarske rasti. Morda po resorjih, bistvo je, da povečani izdatki za zdravstvo ohranijo stabilnost zdravstvenega sistema, povečajo njegovo odpornost tudi na dolgi rok,         izboljšajo kadrovsko-organizacijsko strukturo, bo pa seveda pomembno tudi v bodoče prevetriti sistem financiranja zdravstvenega sistema. In neke populistične floskule samo o ukinitvah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še zdaleč ne bodo dovolj. Veliko širši in globlji rezi ali pa spremembe bodo potrebne.   Kar se tiče sociale. Tu sem prepričana, da Slovenija je in bo ostala socialna država, da bo nudila neko socialno zavetje vsem, ki jim okoliščine ne bodo dopuščale, da bi delali. Za namene brezposelnosti bo zagotovljeno dovolj denarja za transferje, treba bo urediti dolgotrajno oskrbo in še marsikaj drugega na tem področju. Bi pa želela položiti vsem na srce, da mogoče v tej krizi lahko še kako spremenimo malce našo miselnost in se osredotočimo na to, da je delo res vrednota in kdor ga izgubi, šele ve, kaj je imel. Tako mogoče bolj pozitiven pogled na to, da je delo tisto, ki se mora na koncu splačati, socialni transferji pa naj bodo tista varovalka, ko nam v določeni fazi morebiti spodleti.  Kar se tiče gospodarskega resorja in sredstev, namenjenih za pospeševanje konkurenčnosti našega gospodarstva v letu 2022, so ta sredstva dokaj nižja od leta 2021, to pa zato, ker se predvideva, da bo tisto ključno leto za gospodarsko okrevanje leto 2021 in da bomo leta 2022 že izven iz najhujših časov.   Nadalje, obrambi in varnosti se tudi namenja, mislim, da pravilen finančni poudarek, prav tako pravosodju, šolstvu, skrbi za okolje in, kot že rečeno, prometni infrastrukturi.   Na koncu bi želela povedati, da je skrb za zdravje naših javnih financ vsekakor zelo na mestu in je prav, da nas vse skrbi. Ni pa korektno, ko poslušamo – danes nismo prvič slišali -, da se naš javni dolg približuje 100 %. Glejte, to so zavajanja ali pa laži, če želite. Iz proračunskih dokumentov jasno izhaja, in to je pred mano zdajle jasno povedal tudi minister, da je predvideno, da bomo leta 2022 na koncu prišli pod 80 % BDP skupnega javnega dolga, tako 20 odstotnih točk je bistvena razlika in neprimerno zavajanje, to so zelo mile besede.   Prav je, da se osredotočimo na to, da vsi skupaj nekako pogledamo bolj optimistično v prihodnost in si zaželimo, da bo leto 2020 /?!/ tisto, ki bo prineslo določeno olajšanje tudi v gospodarskem in javnofinančnem smislu.   Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Jožef Horvat. Kolega Lenart, izvolite.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsednik.  Spoštovani vabljeni, kolegice in kolegi!  Ja, proračun 2022 je po mojem mnenju vizija optimizma v nekem delu. Predvsem zato, ker tudi Umar je včeraj izdal novo poročilo glede produktivnosti in tudi ostale evropske institucije opozarjajo, da se bo ta rast dogajala počasneje, in iz tega lahko sklepamo, da bo manjkalo prihodkov v državnih blagajnah.   Glejte, bistvena ugotovitev, ki jo jaz vidim v proračunu 2022        je predvsem v tem, da kljub temu, da je leto 2022, da niso predvideni več odhodki za ukrepe Covid-19, imamo kljub temu primanjkljaj v višini milijarde 593 milijonov ali 3,1 % BDP. Poudarjeno je bilo tudi danes s strani Umar, Fiskalnega sveta, da seveda po teh projekcijah pričakujemo, da leto 2022 pa na drugi strani bomo že presegali BDP iz leta 2019. In iz tega se meni poraja to vprašanje. Če bo leto 2022 že celo presežen BDP iz leta 2019, to se pravi, da mora gospodarstvo biti v dosti boljši kondiciji. In kljub vsemu pa na bilanci na strani prihodkov vidimo, da temu ni tako. Če primerjamo 2019, zelo konkreten bom in spoštovani minister res bi prosil, če lahko potem na tole odgovorite. Poglejte, na strani prihodkov je predvsem kaj je več od leta 2019. To se pravi, so evropska sredstva, 838 milijonov se predvideva več kot 2019, kar je seveda spodbudno. Verjetno ste tudi računali tiste zaostanke, ki še iz prejšnjega perspektivnega obdobja, ki niso bila počrpana. Vse ostalo nekako ne bistveno odstopa, ampak kljub temu je manj za milijardo 818. Zakaj milijardo? Ker sem prištel tudi presežek, sem upošteval, iz leta 2019. To se pravi za toliko je potem manj prihodkov. Kljub temu, da govorimo, da po teh napovedih BDP naj bi že presegel na koncu koncev 51,6 milijard BDP smo predvideli za leto 2022. V 2019 pa smo ga dosegli dobrih 48 milijard. Če pa gledamo stran odhodkov pa vidimo naslednje. Da glavni odhodki so dosti višje investicije, milijardo 137 ali kar za 120 %. Ja, upam, da te investicije gredo v pravo smer. Da gre za, kar so tudi že moja kolegice in kolegi prej opozorili, v tiste namene, kjer bo potem res povzročilo rast BDP. Vemo pa, da vse skupaj temelji na produktivnosti gospodarstva in če bo to gospodarstvo res zaživelo, kot si seveda vsi želimo, potem bo ta rast takšna kot je.   Ampak gremo na to konkretno primerjavo 2019-2022. To se pravi, investicije za milijardo 137 več. Več je za 402 milijona transferjev v sklade oziroma za 37 %. Več je subvencij za 147 milijonov oziroma za 36 %. Manj je obresti, kljub temu, da ta zadolženost raste nominalno. Meni pomeni nominalno, to se pravi te milijarde iz 32 milijard na 43 milijard zadolženosti v tem obdobju mi govori kakorkoli lahko rečemo, ta nominalni znesek raste in ga bomo morali davkoplačevalci katera generacija oziroma več generacij verjetno vračati, ker vemo kaj se je dogajalo v preteklosti, kako težko je do tega priti.   Sedaj pa če rečemo, ta vlada veliko govori, da bo delala na birokratizaciji, debirokratizaciji. In tu me konkretno zanima potem, spoštovani minister, zakaj so potem za 548 milijonov višji stroški dela oziroma za 18 %, leto 2022 na leto 2019. Ta logika mi potem ne štima. In pa tudi blago in storitve za 163 milijonov oziroma         za 15 % se dvigujejo. Tu je pač ta konkretna dilema, ki mi z temi, bom rekel, uvodnimi napovedmi oziroma temi pojasnili oziroma v javnosti, ko damo neki apel, mi nekako ne gre skupaj in mogoče tudi, Fiskalni svet se tega vprašanja tudi ni na tak način dotaknil, da bi tudi opozorili, recimo, na ta vidik, ki mi ne gre skupaj.  Zdaj, seveda, Evropska komisija pa opozarja oziroma Slovenijo seveda opozarja, kar je bilo, sta že kolega moja tudi prej dosti opozarjala, da seveda je pa vprašljivo to črpanje evropskih sredstev, če jih ne bomo upoštevali oziroma ne bomo sledili tem opozorilom vladavine prava in pa predvsem tudi nekaterim drugim zadevam, ki so bile opozorjene pri prvem vlaganju, kam bo Slovenija vlagala v prihodnjem obdobju in seveda, velika opozorila so, da vse mora bit usmerjeno v povečanje produktivnosti. Ampak to produktivnost, seveda ne samo v gospodarstvu. Temelj je gospodarstvo, ampak moramo tudi vsa ostala področja. Predvsem za to digitalizacijo, ker vemo, da je tudi v Sloveniji in na vseh področjih, res ena takšna velika cokla in če bi to digitalizacijo oziroma, če rečem drugače, informacijske sisteme, znali dosti boljše izkoristit, bi lahko to, neverjetne prihranke dosegali.  Predvsem to mislim zdravstvo, tudi kmetijstvo. Povsod tu vem, da računska sodišča so v preteklosti opozarjala, da tu šepamo in da zadeve ne tečejo tako. Recimo na zdravstvu tudi, zadnji zakon, ki ga sprejemamo, delamo zopet parcialno, ne pa, da bi gradili na centralnem informacijskem sistemu, ker imamo določene faze, e-zdravje, imamo centralni register, ne znamo pa iz tega naredit eno učinkovito zdravstvo. Ne vemo, kakšne imamo znotraj zapolnjene oziroma izkoriščene kapacitete, opreme, kje šepajo kadri. Recimo ta primer iz Kranja, ste ga verjetno vsi spremljali, ampak teh zadev je zelo veliko. Da že dve leti imamo tam ultrazvok, dve leti pa ni zdravnika. Ali si lahko predstavljamo, da bi en podjetnik imel neki stroj, ki bi dve leti stal, kajne, recimo za njega pa odplačeval kredit, če se tako izrazim.  In takšnih rezerv mi ne znamo »pokoristit« in jaz vidim v tem, če ne bomo znali tu nadgradit in naredit eno tako vitko organizacijo na vseh področjih, potem, pa samo to razmišljali, koliko bomo finančna sredstva iskali pa zapolnjevali, je to, bom rekel, res eno takšno neproduktivno oziroma brez enega pravega cilja, ne bomo dosegli tistega, kar si želimo in najprej je treba naredit res organizacijsko dobre zadeve, to, kar nas tudi Evropska komisija opozarja, pa mislim, da na tak način bomo dosti lažje prišli bliže povprečju Evropske unije z BDP-jem, ker vemo, da leto 2019 smo zaključili z 88 %, glede na to povprečje in če bi na tem lahko gradili in se do leta 2030, kot je neki cilj, dosegli povprečje Evropske unije, potem bi tudi vse ostale stvari lahko bile dosti lažje, rešljive.  Hvala lepa.
Hvala vam, gospod poslanec.  Minister Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa.  Glejte, jaz bi tukaj, glede na zadnjo razpravo, samo omenil to da, prvič, stopnje rasti prihodkov niso enake, kot stopnje rasti bruto družbenega proizvoda v istem obdobju. Pač, navadno se povečujejo prihodki kasneje, kot se bruto družbeni proizvod. Tako da, tukaj ne moremo te paralele enostavno peljat. Zaradi tega… To je eno.  Drugo, 2019 lahko govorimo seveda o neki osnovi, lahko govorimo tudi o letu 2018. Tako da, s tega zornega kota, so te primerjave, kakršne pač so,        ampak sedaj glede na to, da ste omenili plače oziroma bi pač omenil, da so plače med odhodki v letu 2019 znašale tisoč 127 milijonov, v letu 2022 pa tisoč 274 z drugimi besedami te razlike niso takšne kot ste vi govorili, da so tako bistvene razlike glede vaših podatkov. To pač jaz berem iz uradnih dokumentov, ki so tudi javne. Ti podatki, o katerih ste govorili dejansko ne držijo.   Da zakaj je za obresti manj? Tukaj imam, da je za obresti manj za 80 milijonov. Zaradi tega, ker na Ministrstvu za finance stalno optimiziramo dolg, če želite s temi besedami ali z drugimi besedami stalno poenostavljeno povedano zamenjujemo kredite z višjo obrestno mero za kredite z nižjo obrestno mero in to je razlog tega upravljanja ali pa vodenja dolga. Se pravi v bistvu tukaj kot ste sami pokazali je prihranek 80 milijonov samo na računu obresti kljub kot ste rekli višji nominalni zadolžitvi. Tukaj so pač uspehi lahko rečem Ministrstva za finance jasni, znani, transparentni predvsem glede upravljanja dolga.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, minister.   Replika poslanec Jože Lenart.   Prosim.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Spoštovani minister ta vaš prvi del odgovora glede rasti BDP prihodkov. S to vašo tezo se nikakor ne morem strinjati. Rast BDP-ja je podlaga rasti prihodkov v gospodarstvu tukaj si ne znam drugače predstavljati v kolikor imam napačno mnenje prosim tudi ostale strokovnjake, ki so danes tukaj, da to pojasnijo. Pričakujem pa tudi od / nerazumljivo/ predsednika fiskalnega sveta, da tudi na to temo poskuša dati odgovor.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Jožef Horvat, za njim bom razpravo opravil sam.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik.   Spoštovani minister, gospod Šircelj, odlični gostje, kolegice in kolegi!  Jaz sem zadovoljen, da je ta današnja razprava izjemno konstruktivna posebej s strani LMŠ sem danes slišal kar nekaj dobrih razmišljanj in opozoril. Jaz kot nekdo, ki zagovarja konzervativne vrednote normalno, da sem zelo pozoren in tako celotna stranka, ki ji pripadam do državnega dolga, ampak gospodje in gospe tej situaciji, ki se nam je zgodila, ki je gotovo najtežja v 30. letni zgodovini naše samostojne države se pojavlja preprosto vprašanje ali se naj državo zadolži, zato da rešuje ljudi in gospodarstvo, kar posledično spet pomeni ljudi ali pa naj to prepustimo državljankam in državljanom, gospodinjstvom, ki se zelo težko zadolžijo. Seveda so opozorila na mestu, normalno je, da se mora državo zadolžiti, da vse te protikorona pakete ne vemo še koliko jih bo, ker je nepredvidljivost fantastična neznanka in hvala bogu smo do tega trenutka uspeli zadržati toliko in toliko delovnih mest, saj je težko oceniti, ampak na palec recimo 300 tisoč, toliko in toliko gospodarskih družb in tako dalje. V tem mojem uvodnem delu kasneje bom več časa in pozornosti posvetil posebnemu delu dopolnjenega predloga proračuna za leto 2022 tukaj pa bi želel izpostaviti nekaj. Vsi govorimo in se strinjamo, da je velika negotovost in v tej negotovosti je zelo težko načrtovati sploh pa za leto 2022, ki je relativno oddaljeno, ampak to negotovost danes         (nadaljevanje): lahko zmanjšujemo vsi mi, vsi mi, vsi državljani, seveda še posebej politika, zdravstvena in druga stroka in sem na nek način tukaj hvaležen, jaz sem hvaležen ljudem, ki spoštujejo priporočila zdravstvene stroke, ki jih potem aplicira Vlada v okviru odlokov, uredb in seveda tudi Državni zbor v okviru naših zakonskih protikorona paketov. Na tem mestu se moram ljudem, ki so potrpežljivi in razumejo ta svetovni problem, se moram v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije iskreno zahvaliti. In ekonomska in javnofinančna politika za leto 2022, predstavlja nič drugega po našem razumevanju kot odziv in ukrepanje na izjemno zaostrene razmere, ki zaznamujejo letošnje leto, predvsem pa so ti ukrepi usmerjeni naprej. Prihodnost, še enkrat, je zelo negotova in prej je kolega, ki ga zdaj ni več tukaj, govoril in nam očital kaj bo, če bo, kaj bi, če bi mi… Poglejte, to ni stvar Odbora za finance, to je resen odbor. Je pa odlična tema za šlogarce ali lepše rečeno, vedeževalke in vedeževalce. Pa pustimo zdaj to. Gremo nazaj k resni zadevi. In še enkrat izpostavljam, da je proračun za leto 2022 pripravljen res v okoliščinah velike nepredvidljivosti, tako glede razvoja epidemije kot posledic za gospodarstvo in seveda javne finance. To nepredvidljivost želim posebej izpostaviti tudi morda pod vtisom včerajšnje predstavitve znanstvenikov, fizikov, matematikov na Odboru za izobraževanje, znanost in šport in mladino, ker so predstavili matematične modele razširjanja okužb in seveda posledično vpliva na gospodarstvo in javne finance, ker sem pač na Odboru za finance, in še posebej, sinoči sem poslušal tudi našega mladega profesorja, gospoda Jureta Leskovca iz Univerze Standford, ki je prav tako pripravil, predstavil znanstveni model te epidemije in vplive na gospodarstvo, javne finance, itd. Res res toplo priporočam.   Ne bom zdaj govoril o evropskih skladih. O tem sem govoril, ko smo prvič obravnavali Predlog proračuna za leto 2022. poglejte, na procese v institucijah Evropske unije, tako parlamenta, komisije, Evropskega sveta, mi verjetno, mi člani tega odbora ne moremo vplivati, si pa seveda vsi želimo, da bi to kar je julija bilo doseženo, da bi dejansko tudi uspela država Slovenija dobiti in realizirati, ampak ni zadeva tako preprosta, seveda da ni. Mi se v Novi Sloveniji tega zelo zavedamo, še posebej kar zadeva sklad za okrevanje in odpornost. Tam je predpogoj črpanja, po našem razumevanju, ta da naredimo končno v tej državi ker desetletje nismo, prepotrebne strukturne premike, modernizacijo določenih podsistemov. Vsi vemo o čem govorim, skrb za starejše, dolgotrajna oskrba, itn. Zelo direktno rečeno, ne bo denarja za, ne vem, za oskrbo za starejše, če ne bomo doma uspeli sprejeti zakona o dolgotrajni oskrbi. Takšno je moje razumevanje. Da ne govorim o modernizaciji zdravstvenega sistema, ker dejansko že praktično od začetka kar imamo svojo državo, nismo naredili nič. Res je, glede samih številk, ni velike spremembe glede na Predlog proračuna za leto 2022, sprememba je, da muzej slovenske osamosvojitve, gospe in gospodje,         po 30 letih je čas, da to naredimo. Če na to ne bomo ponosni, potem ne vem, na kaj bomo. Upam, da tu ne bo nekih velikih zgodb, kaj da se gremo in tako dalje. Skrajni čas je, da to naredimo. Je pa dejstvo, da mi z vsemi, kar je bilo tudi omenjeno, pa to zdaj ni tema, z vsemi protikoronskimi paketi preprosto ne moremo iz državnega proračuna nadoknaditi celotnega bruto domačega produkta, ni šans, to tudi ni naloga države. Samo za orientacijo, v letu 2019 je ta država ustvarila več kot 48,5 milijarde evrov. Zdaj pa, kot rečeno, se bom osredotočil na analizo posebnega dela dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije. Danes smo opremljeni z dodatnimi podatki, ker pri prvi obravnavi nismo še bili, imamo namreč zaključni račun proračuna za leto 2019 in lahko neke primerjave delamo. In glede na to, da so proračunski dokumenti odraz ekonomske in javnofinančne politike vsakokratne vlade, se iz tega dejansko da tudi zelo jasno iz številk razbrati, kakšna je naša ekonomska politika in tudi druge politike. Res je, da gre pri dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2022, če primerjam zdaj najprej global, bilanco odhodkov, gre za praktično 27 % povečanje odhodkov v primerjavi z realizacijo leta 2019. Ker velikokrat dobivamo očitke, ampak očitki so velikokrat brez argumentov, brez številke, številke pa ne lažejo. Če pogledamo, recimo, nevladne proračunske uporabnike, tu gre za povečanje za dobrih 28 % glede na realizacijo 2019.   Če grem naprej – bom zelo hitro, gospod predsednik -, velikokrat se nam očita mačehovski odnos, prav tej Vladi, do migrantov. Pustimo, eno so ilegalni migranti, s katerimi Slovenija nima kaj, če je ilegalni, je ilegalni in ga je treba v skladu z evropskim pravnim redom tudi tako procesirati. Če pogledam Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, vidim, da gre za 30 % povečanje glede na realizacijo 2019. Če grem potem na Urad Vlade, ki skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu, gre za 24 % povečanje glede na realizacijo 2019. Če grem naprej, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, tu je izjemno povečanje, ne bom niti govoril o procentih, ampak o faktorju povečanja glede na realizacijo 2019, dobrih 16-krat se ta postavka povečuje v letu 2022 glede na realizacijo 2019. Ministrstvo za zunanje zadeve, vedno sem na Odboru za zunanjo politiko govoril, da ta odbor mora biti skrbnik finančnih sredstev za našo zunanjo politiko. Med drugim sem tudi govoril, da kakšne članarine raznoraznim mednarodnim organizacijam ne spadajo na Ministrstvo za zunanje zadeve, in bi raje videl, da je tukaj zgolj delovanje Ministrstva za zunanje zadeve. Leto 2022 je leto, ne bomo predsedovali, veste, o čem govorim, ampak kljub vsemu imamo povečanje, kar sem zadovoljen, za 32 % glede na realizacijo 2019. Ministrstvo za obrambo, namenoma ga nisem preskočil, ker bi morda kdo to mislil, imamo povečanje za 34 % glede na realizacijo 2019. Uprava za zaščito in reševanje znotraj Ministrstva za obrambo,         povečanje za 28 %, 28 %. Včasih smo dobivali očitke, da ne damo nič na gasilce in tako naprej in tako naprej. Glejte, številke ne lažejo, ne lažejo. Generalštab Slovenske vojske 36 procentno povečanje. Seveda, vsi se zavedamo, glejte. Nekaj, recimo desetletje, smo Slovenski vojski jemali in, grem naprej, Ministrstvo za pravosodje, 60 procentno povečanje – 60 %, kar pomeni, da nam je veliko do tega, da dejansko tudi proračun pomaga pri gradnji pravne države, ki nikoli ni dokončno izgrajena. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, tu je kolegica Monika o tem že govorila, mi smo zadovoljni, gre za 41 procentno povečanje glede na realizacijo 2019. Ne bom šel zdaj v podrobnosti, koliko je povečanja za tehnološki razvoj in tako dalje in tako dalje. Ministrstvo za kmetijstvo, praktično ostaja na enakem nivoju, kot je realizacija 2019.  Ministrstvo za infrastrukturo, 26 procentno povečanje, glede na realizacijo 2019. Številka, v globalu, skoraj 1 milijarda. Vsi dobro razumemo, kaj to pomeni, da to ministrstvo gradi prometno infrastrukturo in tako dalje in tako dalje. Tukaj so preko gradbeništva pomembni multiplikativni učinki, kar je za gospodarstvo, kar je za proračun, kar je za javne finance, zelo pozitivno. Ministrstvo za okolje in prostor, 26 procentno povečanje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 12 procentno povečanje. To je tudi ministrstvo, ki ima izjemno visoko postavko, skoraj 1,9 milijarde evrov in velikokrat se nam očita, da pozabljamo na socialno državo. Za socialno varnost, v okviru tega programa, imamo 16 procentno povečanje, glede na realizacijo 2019.  Ministrstvo za zdravje, kolegice in kolegi, veliko očitkov dobivamo, da ne dajemo za zdravstvo. Govorili smo o tem pri rebalansu in veste tudi, za kaj gre in kakšno je bilo povečanje. Se strinjam, danes smo to že slišali. Ni dovolj samo denar, ni dovolj samo denar, ampak tukaj krvavo potrebujemo modernizacijo zdravstvenega sistema. In nekdo je pred dnevi pozval ministra Gantarja, da bi uvozil zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. Ne, mi razmišljamo drugače. Doma imamo odlične, ker imamo odlične medicinske fakultete in medicinske šole in tako naprej. Mi moramo naše zadržat, ne pa da nam vsak dan odide kakšen zdravnik, pa kakšna diplomirana medicinska sestra. Ampak v redu, zdaj smo pri proračunu. 60 procentno povečanje, glede na realizacijo 2019 – 60 procentno povečanje.  In, Ministrstvo za javno upravo. To je nek, servis, kajne, za državljane, med drugim. 34 procentno povečanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 16 procentno povečanje. Od tega, znanost in informacijska družba, hvala kolega Jože, ki ste, mislim, prav vi, izpostavili to informatizacijo v okviru debirokratizacije. Absolutno se strinjam, absolutno podpiram, tu smo zamudili, morda spet desetletje. Tukaj, na področju znanosti in informacijske družbe v okviru Ministrstva za izobraževanje, je povečanje za 34 %. Ministrstvo za kulturo, veliko je bilo grdih besed, oprostite, grdih, pa bi morale biti lepe, kulturne, kajne, glede na realizacijo - o tem je nekoč že govoril tudi predsednik, kolega Polnar – glede na realizacijo je povečanje na Ministrstvu za kulturo za leto 2022, za 32 % - 32 %.  In tako dalje, to so zdaj neke primerjave, s katerimi želimo dejansko artikulirati primerjave številk, s katerimi želimo na numerični način artikulirati naše usmeritve, našo politiko. Ne samo ekonomsko, ne samo javnofinančno, ampak tudi druge politike. Mi ocenjujemo, da je Vlada, v okviru teh številnih neznank, pripravila dober,        ja optimističen tukaj pa sem vesel, da najdemo tudi skupno besedo z opozicijo optimističen dopolnjen predlog proračuna za leto 2022. Z naše strani bo tukaj absolutna podpora.   Hvala lepa, gospod predsednik.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, kolega Horvat.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti sem sam, za menoj pa bo razpravo opravil poslanec Dušan Verbič.   Gospe in gospodje, v vseh naših proračunskih razpravah tako glede rebalansa za 2020 leto kot predloga proračuna za 2022 kot tudi pričakujem jutri za spremenjen proračun za leto 2021 se je izpostavljajo predvsem tri vprašanja. Prvič, ali so vladni ukrepi učinkoviti? Drugič, kako bo država poplačala dolgove? Tretjič, kakšna je ekonomska cena vsega tega, kar je v proračunskih dokumentih zapisano. Mislim, da sta vsaj dva odgovora na dlani takoj. In sicer, da je v okviru te Vlade in njenih ravnanj socialna država nekaj prvorazrednega in drugo, da se vsi zelo dobro zavedamo kaj pomeni zadolževanje države in da bo v prihodnosti refinanciranje dolgov primarno, pri čemer posebej opozarjam, da bo vseh kritika zadolževanja nismo niti enkrat slišali alternativno temu zadolževanju razen morda predloge, ki bi zadolževanje še dodatno povečevali. Na podlagi dosedanjih izkušenj zlasti pretekle gospodarske in finančne krize je jasno, da so zamisli o zmanjševanju javne porabe in zmanjševanju proračunskih primanjkljajev za to, da bi se zagotovila gospodarska rast in zagotovila oziroma zbudilo zaupanje finančnih trgov v danih okoliščina ne smiselne, zato mora država uporabljati aktivno fiskalno politiko predvsem pa politiko dolgoročnega zadolževanja. Kdaj nastanejo trenutki, ko se država mora zadolžiti? Prvič je, če v tekočem proračunskem letu ustvari primanjkljaj se pravi, če prihodki širše države ne zadoščajo za kritje odhodkov. Glede na situacijo epidemije in pandemije je popolnoma jasno, da prihodki ne bodo mogli zadostiti predvidenim odhodkom. Drugo je, v kolikor država v bilanci B se pravi v / nerazumljivo/ finančnih terjatev in naložb nima pokritih vseh obveznosti. Tudi to je ob vpogledu v B bilanco jasno. Tretje je seveda plačilo starih glavnih dolgov razvidno tudi iz računa financiranja in danes sem prvič slišal od kolega Pečka, za kar se mu zahvaljujem kot opozicijskemu poslancu prvič v vseh dosedanjih proračunskih razpravah je nekdo korektno omenil tudi odplačevanje dolgov v tekočem proračunskem letu ne pa zgolj zadolževanje. To je vse razvidno konkretno v proračunu za leto 2022 v računu financiranja in predvideno je odplačevanje dolgov v višini 2 milijard in 200 milijonov evrov. Ko pregledamo prihodke in odhodke proračuna za leto 2022 seveda ni mogoče se izogniti oceni, da je vse skupaj precej nepredvidljivo, vendar se na odhodkovni strani želim orientirati na vsaj pet ministrstev, čeprav je prej kolega Horvat že precej natančno pogledal nekatere stvari bi želel opozoriti predvsem na tisto, kar sem prej omenil v zvezi s socialno državo in pa z investicijsko naravnanostjo proračuna. Izpostavljam zlasti odhodke za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v višini nekaj manj kot milijarde in 900 milijonov na letnem nivoju. Ravno tako na Ministrstvu za infrastrukturo kjer je 994 milijonov predvidenih odhodkov običajno pa je bila vrednost odhodkov na tem ministrstvu nekoliko pod 700 milijoni evrov. Ravno tako se mi zdi pomembno poudariti odhodke         na področju Ministrstva za okolje in prostor v višini 377 milijonov evrov, kjer običajno v nekriznih razmerah odhodki niso presegali 300 milijonov. Ministrstvo za kulturo je že bilo omenjeno, realizirani odhodki po zaključnem računu 2019 so bili 172 milijonov, sedaj v letu 2022 je načrtovanih 229 milijonov, kar je mislim da tako opazna rast, ki se jo tudi ob največji malicioznosti ne da spregledati. Tisto, ker me je nekoliko pritegnilo pri vseh proračunih, se pravi od rebalansa 2020 do predloga proračuna 2022 pa so odhodki na Ministrstvu za zdravje. V letu 2022 so načrtovani v vrednosti 294 milijonov evrov. Mi imamo, gospe in gospodje, situacijo, da so bili, denimo, v letu 2016 odhodki na Ministrstvu za zdravje v višini 82 milijonov evrov. 82 milijonov pred štirimi proračunskimi leti. Leta 2017 so obsegali 253 milijonov, od česar je bilo 136 milijonov interventnih sredstev za nakazanim slovenskim bolnišnicam za interventno poplačilo zapadlih obveznosti. To se pravi, da realni odhodki ministrstva so bili 117 milijonov. V letu 2018 so narasli na 149 milijonov in po zaključnem računu 2019 na 183 milijonov. Z rebalansom za 2020 smo odhodke Ministrstva za zdravje korigirali na višino 336 milijonov evrov. Jutri bomo obravnavali proračun oziroma spremembe proračuna za 2021 leto, kjer so predvideni odhodki ministrstva za zdravje v višini 528 milijonov evrov. To je 334 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno z osnovnim proračunom za 2021 leto. In sedaj za 2022 imamo predvidene odhodke v višini 294 milijonov evrov. Toda to niti približno ni vse, zato ker zdravstvo se seveda večinsko financira preko drugega sektorja v sektorju država, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tu je podatek še veliko bolj indikativen. Leta 2016 denimo je zavod ustvaril 2 milijardi in 518 milijonov evrov prihodkov in ob tem 19 milijonov presežka odhodkov nad prihodki. Samo tri poslovna leta kasneje je ustvaril prihodkov za 3 milijarde in 103 milijone evrov, kar je za skoraj četrtino, 23,2 % več, kot samo tri leta prej. In ob tem je ustvaril tudi presežek prihodkov nad odhodki v višini 50 milijonov evrov. Za letošnje leto še ne vemo, vendar je pričakovati, da bo realiziran prihodek in seveda tudi odhodek v višini med 3,3 in 3 in pol milijarde evrov. To se pravi od leta 2016 do leta 2020 porast za 600 milijonov evrov. To se mi zdi pomembno poudariti zato, ker se mi zdi, da je znotraj tega sistema, sicer zelo veliko problemov, ampak največji problem je, po mojem mnenju, racionalnost porabe vseh sredstev, ki se v zdravstveni sistem plasirajo. Vidimo pa sami, da je rast enormna, tako na področju ministerstva kot na področju zdravstvene zavarovalnice.   Gospe in gospodje! Danes smo ponovno poslušali kritike v zvezi s transparentnostjo porabe javnega denarja oziroma proračunskega denarja s strani aktualne vlade. Ta kritika je, po mojem mnenju, vselej na mestu. Je pa treba tovrstno kritiko tudi osvetliti z nekaterimi praktičnimi primeri. Mi smo imeli, gospe in gospodje, pred dobrim tednom dni, 5. novembra, na dnevnem redu Odbora za finance dve poročili. In sicer poročili Vlade o prerazporeditvah proračunskih sredstev.         Ta poročila so bila omejena oziroma predstavljena na štirih nivojih. Prvi nivo so bile razporeditve sredstev splošne proračunske rezervacije, in sicer v okviru predlagateljev finančnih načrtov in iz naslova dodatnega zadolževanja. Imeli smo dve poročili, prvo poročilo od 1. julija do 31. avgusta in drugo poročilo od 1. septembra do 30. septembra letos. Drugi del se je nanašal na prerazporeditve pravic porabe znotraj finančnih načrtov posameznih predlagateljev finančnih načrtov. Tretji del pa se je nanašal na dodeljene pravice oziroma zagotovljene pravice porabe iz Sklada proračunske rezerve znotraj finančnih načrtov posameznih predlagateljev finančnih načrtov. Mi smo imeli situacijo od 1. julija do 31. avgusta desetih sklepov Vlade o prerazporeditvah, skupna vrednost vseh teh prerazporeditev je bila 655 milijonov evrov. Vlada nam je to predstavila na nekaj več kot 40 straneh ležečega A4 formata zelo natančno, prerazporeditve, iz katerega konta, iz katerega podprograma, iz katere šifre načrta razvojnih programov, na drugi strani, na katere konte, podprograme in tako naprej. Zakaj to govorim – govorim zato, ker v zvezi s tem ni bilo niti besede razprave. Mi smo poročilo o višini prerazporeditev 655 milijonov evrov v dveh mesecih letošnjega leta, julija in avgusta, opravili brez razprave. Toliko o transparentnosti. Če temu dodam še podatke o septembru letošnjega leta, se pravi, od 1. 9. do 30. 9., takrat je bilo nekoliko manj, gre pa tudi za časovno krajše obdobje, šlo je za pet sklepov Vlade, skupaj težkih 242 milijonov evrov. Tu pa smo imeli eno krajšo razpravico v zvezi s plačilom stroškov enemu zdravstvenemu domu, za katerega pa nismo mogli izvedeti, za kateri zdravstveni dom gre; drugače pa ni bilo nobene razprave. To se pravi, če povzamem, od 1. julija do 30. septembra je Vlada opravila nekoliko manj kot 900 milijonov prerazporeditev znotraj proračuna, o tem nam je zelo jasno in nazorno poročala skupno na nekaj več kot 60 straneh, razprave na tem odboru, ki je pristojen za razpravo o tej vrsti transparentnosti, pa ni bilo nobene. To se mi zdi, da je treba poudariti, kako potem izgleda, ko o transparentnosti začnemo govoriti na podlagi konkretnih predstavitev, ki jih je pripravila Vlada in jih je v skladu z zakonom tudi dolžna pripraviti.   Gospe in gospodje, želel bi še eno malenkost, ki je bila danes dvakrat izpostavljena in se nanaša na odnos koalicijskih poslancev do vloženih amandmajev opozicije. Jaz sem bil v prejšnji vladni sestavi tudi poslanec, ki je bil podpornik koalicije, in sem si takrat pridobil nekatere epitetone. Od takratnega zunajkoalicijskega partnerja, denimo, smo bili vsi poslanci koalicije označeni, kot tudi jaz sam med njimi, kot neoliberalne svinje, ki posredno zatiramo delavski razred. Zdaj v tej koaliciji – govorim seveda v čisto osebnem imenu – sem slišal marsikaj. Če povzamem tisto, s čimer me opozicijski kolegi in kolegice označujejo, v najkrajših črtah sem fašist, sem kriminalec, zdaj po novem vidim tudi, da sem oseba, ki zavestno sodeluje pri spodkopavanju ustavnih temeljev države. V redu, na to lahko pristanem, kot poklicni politik moram seveda marsikaj prenesti in to bom tudi prenesel. Danes smo soočeni s tem, da je vloženih 37 amandmajev, da je teh 37 amandmajev skupaj težkih 975 milijonov evrov, kar pomeni 7,7 % predvidenih odhodkov proračuna, ki znašajo         12 milijard in 598 milijonov evrov. Vse te amandmaje sem natančno pregledal. Absolutno nikoli nebi podprl nikakršnega amandmaja, ki se tiče napada na represivni aparat države, ki se mu reče Slovenska vojska in teh amandmajev je tukaj notri cela serija. Tudi ne bom podprl nobenega drugega amandmaja, zato ker sem prepričan, da Vlada in koalicijski poslanci nosimo odgovornost za to, da se proračuni sprejmejo in za to, da se proračuni izvršijo in tukaj ni nobene dileme. Si pa mislim, da od svojih oziroma da moji opozicijski kolegi in kolegice tudi ne bi nikoli pristali, da bi njihove amandmaje podpisal nekdo, ki je fašist, ki je kriminalec in ki je oseba, ki spodjeda ustavne temelje države.   Hvala lepa. Toliko z moje strani.   Nadaljujemo. Poslanec Dušan Verbič imate besedo.   Prosim.     MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsednik.   Spoštovani minister za finance, predsednik Fiskalnega sveta ter vsi ostali prisotni lep pozdrav!  Veste kar težko se je zadržati, da ne bi nekako nadaljeval, čeprav je rahel odmik od te točke dnevnega reda je to, kar ste sedaj predsedujoči nekako zaključil in tudi z vašim dovoljenjem bom vseeno stavek ali dva tudi sam omenil. Tudi iz tega mesta moram še enkrat omeniti naslednje. Vsak proračun je dobesedno smer ali politika, ki je nakazana skozi številke, posamezne postavke vladajoče koalicije in to je realnost in to dejstvo se preprosto mora tudi opozicija zavedati in v dokaz ali prepričanje, da tudi predsedujoči v svoji polemični in zadnjem delu razprave, ki je nakazoval želim tudi nekako plastično prikazati obdobje 2014-2018 se pravi obdobje Cerarjeve vlade mislim, da v tistem obdobju ni bil sprejet nobeden opozicijski predlog v proračunu. To je dejstvo, to je realnost, ampak to pa ne pomeni in tudi iz tega mesta zelo odgovorno lahko rečem, da ta Vlada, kar se tiče sedanjih ukrepov, ki so vezani na Covid se učinkovito spopada kakorkoli je že to mnenje ali stališče opozicije. Dejstva pač kažejo svoje.   Sedaj se bom pa vrnil vseeno nekoliko na to svojo razpravo, ki je vezano na dopolnitev proračuna leta 2022. Iz uvodne predstavitve obeh omenjenih se pravi tako ministra za finance kot tudi predsednika Fiskalnega sveta nekako bi si dovolil reči, da je neki skupni imenovalec obeh v svoji razpravi predvsem opozorilo ne samo nam, ampak tudi javnosti, da je zelo veliko neznank jasno vezano na Covid-19 in kakorkoli že obračamo politične besede s tem je povezano ogromno ali zelo veliko tveganja. Bilo je tudi nekaj govora glede dosledne ali potrebne ločitve stroškov za Covid in ostalih odhodkov države. To je bila polemična razprava tudi na že drugih odborih in seveda je smiselno, vendar moram priznati, da sem zelo na stališču ministra za finance, ki je uvodoma v tej zadevi lepo predstavil in tudi argumentiral, da je v teh tako imenovanih prikazovanih stroškov države vezano na Covid, da se dobesedno pojavljajo tako imenovani neposredni in posredni stroški, ki so povezani z izvedbo Vlade preko lastnih ukrepov, zato je pač to realnost in mislim, da člani Odbora za finance se preprosto tega moramo močno zavedati. Mi je pa prijetno bilo slišati z njegove strani, ki je nekako izjavil, da kljub vsemu se na Ministrstvu za finance trudijo, da bi tudi ta del prikazovanja stroškov še bolj pregledno vzpostavili prikazovanje vseh odhodkov na strani stroškov javno vezane izključno na reševanje krize iz naslova Covid se pravi Ministrstvo za finance se trudi in tudi         predsedujoči. Ravnokar ste tudi prejle, nekoliko dal kritiko nam članom odbora, glede obravnavanja poročila, ki je ravno o tem bilo govora. Tako da, toliko o tem.  Dotaknil sem bom, vseeno, kajti, razpravljavci, predvsem iz strani opozicije, so veliko besed namenili tudi državni dolg in zadolževanju. Moram priznat, da sem pogrešal pri teh, recimo, besed izrečenih, glede zadolževanja, da se nobeden ni dotaknil, da glede zadolževanja Republike Slovenije, da Republika Slovenija ni nek samotni otok znotraj Evropske unije. Dejstvo je, da se več ali manj, vse države znotraj Evropske unije, iz tega naslova, ki je pač sedaj epidemija, zadolžujejo in tisto, kar moram priznat in je to nekoliko kritika na vse te razpravljavce, o hitenju in višini zadolževanja, preprosto sploh ne daje nobeno primerjavo, razen posameznik je celo z neko številko, zastrašujočo in zavajajočo, navedel, koliko je Slovenija zadolžena oziroma celo bo zadolžena. Dejstvo je, da splošno je znano, da je kar veliko bistveno bolj razvitih držav v Evropski uniji, bistveno bolj zadolženo od Republike Slovenije in, res pa je, da vsem je skupno to zadolževanje, ravno generirano s strani, pač, tega Covida.  Malce se bom ponovil, to, kar je tudi malce kritičen bil predsednik, predsedujoči, kar se tiče tega zadolževanja. Razen iz strani enega spoštovanega opozicijskega poslanca, sploh nobeden pri tem zadolževanju ne omenja, da je veliko sredstev iz naslova sedanjih ali v času te Vlade, zadolževanje, in tudi prejšnje Vlade, vendar se to ne izpostavlja, namenjeno predvsem za odplačevanje dolga iz preteklih obdobij. To grejo kar lepa sredstva. In kot sem že nekajkrat omenil, bom tudi sedaj, še enkrat, izpostavil – popolnoma logično je, da se Vlada zadolžuje, predvsem iz razloga, kajti na finančnih trgih so nizke obrestne mere, se pravi, je ugodno in popolnoma nerazumsko je, da se ne bi zadolževali v teh časih, še posebno ob tem dejstvu, ker Republika Slovenija ima, kot rečeno, zelo ugodno bonitetno oceno. Vsi pa vemo, da kar se tiče bonitetnih ocen države, pa ne bom se spuščal, kdo te ocene daje, to je zelo hitra spremenljivka, lahko, in popolnoma negospodarno bi bilo, če se Vlada, v tem primeru minister za finance, ne bi zadolževalo.  Po drugi strani, ko je toliko govora vezano na zadolževanje države, pa noben noče izpostavit nekaj, da je z zadolževanjem, ta Vlada vzpostavila zelo veliko proračunsko rezervo, in zakaj? Ravno zato, da bi se zelo aktivno soočila z morebitnimi poslabšanimi razmerami / nerazumljivo/ sploh pa vezano na področju ali vezano na posledično, kar se tiče epidemije, gospodarske škode ali pa samega poslabšanja položaja ljudi.  Nekaj besed, moram se vseeno dotaknit, tudi kar se tiče, ki je posredno vezano na ta proračun za leto 2022, tudi mnenje Evropske komisije in je tudi predsednik Fiskalnega sveta, v svoji razpravi, se tudi nekako dotaknil. Dejstvo je, da Evropska unija se zaveda vseh teh posledic, finančnih in gospodarskih razmer zaradi epidemije in koronavirusa, in v teh izrednih situacijah namreč fiskalna pravila, ki izhajajo iz pakta za stabilnost in rast na EU ravni, dobesedno omogočajo začasno odstopanje od teh fiskalnih pravil in sem vesel, da s to veliko mero, recimo temu, razumevanja in strokovnega pogleda, tudi Fiskalni svet Republike Slovenije, temu nekako ne nasprotuje.        In tisto, kar menim, da tudi Ministrstvo za finance dosledno sledi, je, da Evropska komisija, ki se zaveda spopadanja s to epidemijo v vsaki državi članici, dovoljuje tem članicam, v tem primeru tudi Republiki Sloveniji, da s finančnimi injekcijami in izrednimi ukrepi dobesedno pomaga gospodarstvu, to, kar je bilo tudi že rečeno, in bo tudi najbrž v nadaljevanju po tem splošnem delu točka dnevnega reda.   Kar se tiče državnega proračuna za leto 2022 ali dopolnitve. Tu moram priznati, da zelo podpiram predvsem to stališče, kajti težišče in velika teža je za leto 2022 na področju, recimo temu, podpore investicijam. Sam sem trdno na stališču, da so investicije pomemben element krepitve in okrevanja same odpornosti v teh težkih gospodarskih časih.   Vseeno se bom dotaknil še tega, da državni proračun za leto 2022 krepi, kot omenjeno, investicijsko porabo tudi iz sredstev EU. In premalokrat se je danes slišalo, kateri so tisti segmenti in področja, ki so v Republiki Sloveniji ključnega pomena. To se pravi, cestne, železniške infrastrukture, zdravstvo, kot je bilo omenjeno, tudi dolgotrajno oskrbo, okolje ter ena od ključnih zadev, nujno nadomestiti razvojne zaostanke ter omogočiti čim bolj enakomeren razvoj države; sam tako vidim ta tako imenovani proračun ali dopolnitev za leto 2022.  Za konec pa se moram dotakniti, ker je bila v razpravi s strani spoštovanega kolega iz opozicije omenjena debirokratizacija. Njegove besede so bile, »Vlada na tem nič ne dela«. Moram temu odločno nasprotovati, kajti ta trditev ne samo, da zavaja tu prisotne, ampak tudi javnost. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na seji prejšnji teden sprejel Zakon o zmanjšanju stroškov občin. Dejstvo je, da na tem odboru so vse poslanske skupine sprejele predlog tega zakona, ki je zdaj v proceduri, zaključila se je prva obravnava. In tu je končno po treh letih prišlo do nekega konkretnega ukrepa debirokratizacije države, in ta proces je bil izveden praktično v času te Vlade. Vsem občinam se s tem procesom debirokratizacije prihrani več kot 70 milijonov evrov. To se pravi, da procesi debirokratizacije so se končno začeli v Republiki Sloveniji. In je težko zdaj v tem kontekstu nenaklonjenosti nekemu proračunu za leto 2022 nekako očitati, da tudi na tem področju Vlada ne dela. To sem moral izpostaviti, kakorkoli se sliši, predvsem zaradi tega, ker združenje predstavnikov mestnih in vseh treh občinskih združenj so bili zelo enotni in zelo pozdravili sodelovanje z Vlado Republike Slovenije, ker se bo tudi na drugih segmentih ta debirokratizacija nadaljevala.   Zaključujem s svojo razpravo predvsem s tem, kar sem že uvodoma omenil – eno mojih velikih zadovoljstev je, da je ta dopolnjeni predlog proračuna za leto 2022 eden ključnih elementov tako imenovane investicijske aktivnosti. In si upam trditi še enkrat, zelo podpiram, da je ta del aktivno vključen v to leto.   Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospe poslanke in gospodje poslanci, zaključujem splošno razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2022.         Sedaj je ura 11 in 20. Odrejam 25 minut odmora.   Sejo bomo nadaljevali ob 11. uri in 45 minut z obravnavo amandmajev.
Gospe in gospodje, nadaljujemo sejo.     Prehajamo na obravnavo vloženih amandmajev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2022.   Obveščam vas, da imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Branislav Rajić nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.   Do izteka roka za vložitev amandmajev, se pravi, do 11. novembra letos, so kvalificirani predlagatelji vložili 37 amandmajev, ki so vsi razvidni iz pregleda amandmajev. Razpravo in odločanje o amandmajih bomo opravili na podlagi pregleda, ki je pripravljen tako, da so amandmaji razvrščeni po posameznih proračunskih uporabnikih, in sicer glede na predloge za povečanje sredstev pri posameznih podprogramih. Odboru predlagam, da razpravljamo o sklopih vloženih amandmajev k posameznemu proračunskemu uporabniku, odločamo pa o vsakem amandmaju posebej.   Najprej sprašujem ministra, ali želi predstaviti mnenje o vloženih amandmajih? (Ne želi.) Hkrati vas obveščam, članice in člani odbora, da sem prejel še eno pooblastilo, in sicer poslanka Tina Heferle nadomešča poslanca Igorja Pečka iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.   Zdaj pa prehajamo razpravo in odločanje o vloženih amandmajih.   Najprej dajem v obravnavo amandma pri uporabniku Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, podprogram Podpora tehnološkim razvojnim projektom, predlagatelja sta dva, in sicer poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Glasujemo.  Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je Kreiranje delovnih mest, tu imamo en amandma, predlagatelja sta prav tako dva, poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Glasujemo.  Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Rajh nadomešča poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine SAB.   Prehajamo na podprogram Učinkovito trženje in promocija Slovenije v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Imamo en amandma, predlagatelja sta poslanski skupini LMŠ in SAB. Želi kdo besedo? (Ne.) Glasujemo.        Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji uporabnik je Ministrstvo za infrastrukturo, podprogram razvoj avtocestnega in cestnega omrežja. Imamo tri amandmaje. Predlagatelj vseh treh je poslanska skupina Socialnih demokratov.   V razpravo dajem amandma številka 1. Ni razprave, zato prehajamo na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   V razpravo dajem amandma številka 2. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (3 člana.) Kdo je proti? (9 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   In amandma številka 3. Glasujemo.   Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, podprogram investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Tukaj imamo dva amandmaja, amandma številka 1 je predlagatelj Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Besedo ima poslanec Jože Lenart.   Prosim.   Poglejte kolega Lenart imava naslednji amandma, vreden je 2 milijona in 50 tisoč evrov, bo v redu. / medsebojno pogovarjanje/ Kolega Lenart najprej prižgite mikrofon. Sedaj sva uskladila, da govoriva o istem amandmaju se pravi vreden je 2 milijona in 50 tisoč evrov.
Tako je, gre za rekonstrukcijo ceste Arja vas. Sredstva so namenjena za rekonstrukcijo križišč avtoceste in državne ceste ter izgradnjo zavijalnih pasov v Arji vasi. Kljub izvedeni semaforizaciji prihaja v prometnih konicah do zastojev iz smeri Velenja in Žalca, saj v okviru izgradnje križišč niso bili zgrajeni posebni zavijalni pasovi tako s smeri Velenja kot iz smeri Ljubljane. Ocenjeno je, da bi bila potrebna projektna dokumentacija vključno z vsemi potrebnimi zemljišči dokončana v letu 2021. V celoti pa bi bil prej zaključen in predan v promet v leto 2022.   Hvala.
Hvala, gospod poslanec.   Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (4 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Sedaj pa, gospe in gospodje, malo pozornosti prosim. Ostajamo pri uporabniku Direkcija RS za infrastrukturo pri podprogramu investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest amandma številka 2 7 milijonov evrov je vreden. Predlagatelji pa so Poslanska skupina SAB, Poslanska skupina LMŠ in Poslanska skupina Socialnih demokratov. Besedo ima poslanec Andrej Rajh.   Prosim.
Torej gre za zelo pomemben amandma, ki bo omogočil, da se na območju Maribora torej v mestu Maribor začne učinkovita gradnja zahodne oziroma južne obvoznice / nerazumljivo/. Gre za cesto, po kateri dnevno vozi skoraj 24 tisoč vozil torej gre za cesto, po kateri bo iz mesta preusmerjenih 24 tisoč vozil torej gre za obremenitev, ki presega marsikatero obremenitev cest, ki so vključene v ta proračun in pomeni zagotovitev sredstev,         ki bodo omogočila v letu 2022 gradnjo. Zavedat se moramo, da je trenutno, po trenutnem nacionalnem programu, za gradnjo te obvoznice namenjenih zgolj 600 tisoč evrov in če želimo, da se iz mesta, bom rekel, odstrani 22 tisoč vozil, dnevno, potem moramo zagotovit za to cesto sredstva. Jaz bi želel poudarit, da ta cesta in ta projekt je, za razliko od mnogih, ki so našteti v teh amandmajih, je uvrščen v NRP, nima pa zagotovljenih ustreznih sredstev in tudi ministrstvo ve, o čem v bistvu tu razpravljamo. Mnogi amandmaji v bistvu nimajo nobene številke in niso in sploh dejansko ne moremo vedet, o čem točno odločamo. Tu pa gre za znan projekt, ki je umeščen in mu Ministrstvo za infrastrukturo ni zagotovilo dovolj sredstev za pričetek gradnje. Še enkrat poudarjam, gre za projekt, ki bo v mestu povečal prometno varnost, ki bo iz mestnih ulic odvzel 24 tisoč vozil, ki bo zagotovil varnost pešcev, otrok in družin.  Jaz vas, spoštovani kolegi, zato prosim, da ta zakon podprete oziroma ta amandma podprete in zagotovite boljšo kakovost življenja prebivalcev v Mariboru, še posebej, ker Maribor nima ustreznega obvoznega sistema, torej nima zgrajenega ustreznega obvoznega sistema cest in še posebej, ker ta obremenitev, prometna obremenitev, presega marsikatero prometno obremenitev cest, ki pa so vključene v tem državnem proračunu.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na novega uporabnika, to je Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Prilagajanje podnebnim razmeram.  Imamo en amandma. Predlagatelja sta dva – Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo na uporabniku Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Upravljanje z vodami.  Tu imamo dva amandmaja. Amandma št. 1 - predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Ni razprave, zato začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma št. 2 – predlagatelj prav tako Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za okolje in prostor, Podprogram: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.   Imamo 1 amandma – predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.        Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Prehajamo na podprogram Ravnanje z odpadki. Tu imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Prehajamo na naslednjega uporabnika, to je Direkcija Republike Slovenije za vode, podprogram Upravljanje z vodami. Imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Besedo ima poslanec Jože Lenart.
Spoštovani kolegice in kolegi! Poplavna varnost Savinjske doline. Poznamo to problematiko, ki še ni zaključena. Sredstva so namenjena za dokončanje državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini v katerega se vključijo tudi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na področju reke Ložnice. V načrtu razvojnih programov za leto 2022 je za izvajanje ukrepov za poplavno varnost v spodnji Savinjski dolini predvideno 800 tisoč evrov. Državni prostorski načrt je bil razgrnjen že leta 2011, od tedaj je občina Žalec v okviru svojih pristojnosti že uskladila ukrepe s predstavniki kmetovalcev. Hvala lepa.
Hvala vam. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (8 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji uporabnik je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podprogram Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev. Imamo en amandma, in sicer je predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Besedo ima poslanec… gospod Koražija? Očitno ne želite besede… /oglašanje iz klopi/ V redu, vem, da ste pri naslednjem vi na vrsti in vas pričakujem. Tokrat pa ne. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Dolgotrajna oskrba. Tu imamo dva amandmaja, amandma številka 1 je predlagatelj Poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Boštjan Koražija. Prosim.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.   Vlada Janeza Janše v proračunskih dokumentih za leti 2021 in 2022 ni zagotovila krvavo potrebnih sredstev za nove investicije v zdravstvu, žal. Proračun Ministrstva za zdravje se sicer v letu 2021 povečuje iz 336 milijonov evrov na 520 milijonov evrov, toda ko odštejemo 200 milijonov evrov, ki jih bo leta 2021 moralo Ministrstvo za zdravje porabiti za pokritje primanjkljaja zdravstvene blagajne, bo naslednje leto v proračunu za zdravje ostalo zgolj 320 milijonov evrov, kar je 16 milijonov evrov manj kot letos. Ko od tega odštejemo še 77 milijonov evrov, ki jih bodo morale odšteti za izvajanje interventnih ukrepov za obvladovanje epidemije, bo Ministrstvu za zdravje leta 2021 ostalo le še pičlih 243 milijonov evrov. Še bolj podhranjen bo proračun ministrstva v letu 2022, saj mu bo po financiranju interventnih ukrepov v vrednosti 69 milijonov ostalo le še zgolj 225 milijonov evrov, kar je manj kot tretjina proračunskih sredstev, ki bodo leta 2022 na voljo vojski. Ob načrtovanju ogromnih izdatkov za investicije v Slovenski vojski v zdravstvu ni načrtovanih praktično nobenih novih investicij, le sredstva za dokončanje obstoječih investicij. V proračunih za leti 2021 in v letu 2022 ni zagotovljenih niti sredstev za izgradnjo nujno potrebnih infekcijskih klinik, to vemo kako nujno jih potrebujemo sedaj         (nadaljevanje): v tem času, se zavedamo tega, se pravi, v Ljubljani in Mariboru. Za vse investicije v zdravstvu je v proračunu zgolj 60 milijonov evrov za leto 2021 in 61 milijonov evrov za leto 2022. To je letno več kot pol manj kot v obdobju 2021 do 2027. V tem obdobju se v povprečno načrtuje za oboroževanje 130 milijonov evrov, kar seveda v Levici ne odobravamo. V levici zato z amandmajem predlagamo, da se 50 milijonov evrov sredstev iz postavke infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske v okviru katere se financirajo nakupi oklepnikov 8x8 in drugega nepotrebnega orožja, preusmerijo na postavko za investicijska vlaganja v sekundarni in terciarni ravni v zdravstvu. Tako bo mogoče v kombinaciji z nepovratnimi evropskimi sredstvi, z mehanizmom za okrevanje in odpornost, proračunsko sofinancirati izgradnjo novih infekcijskih klinik ter drugih naložb v zdravstvu. Da pa je res zdravstvo, bom rekel, primarna stvar za katero bi se morali zdaj res konkretno ne samo pobrigati, ampak začeti probleme reševati, pa lahko tudi povem iz svoje izkušnje z lokalnega okolja, kjer je pred kratkim ptujska bolnišnica celo zbirala vodo za zaposlene oziroma sokove, vodo in te stvari, tako da jaz mislim, da res konkretno nekaj ne štima na tem področju in mislim, da bo treba to, kot je že bilo prej tudi v razpravah dostikrat povedano, da bo treba prevetriti zdravstveni sistem, bolnišnice in v tem času pa žal prihajajo vsi, ta maligna stanja, ki se dogajajo v medicini zdravstva, na površje. Kot rečeno, treba bo stopiti skupaj, ampak s pametjo.   Hvala.
Hvala gospod poslanec.   Prehajamo na odločanje. Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Ostajamo pri podprogramu Dolgotrajna oskrba. Amandam številka 2, predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji uporabnik je Ministrstvo za zdravje. Najprej imamo podprogram Investicijska vlaganja na primarni ravni. Dva amandmaja. Amandam številka 1, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Amandma številka 2, ostajamo torej pri uporabniku Ministrstvo za zdravje, podprogram Investicijska vlaganja na primarni ravni. Amandam številka 2, kolega Rajh, takoj bom. Predlagatelji so poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ in SAB.   Besedo ima Poslanec Branislav Rajić. Prosim.
Hvala lepa gospod predsednik. Dober dan.   Želim opozoriti, da je junija letos Vlada sprejela sklep o določitvi pomembnih investicij in kot pomemben izhod iz krize, seveda nanaša se na epidemijo. Na tem seznamu je veliko investicij, 200, vredne so okoli 8 milijard evrov. Na 132. mestu se nahaja ena črna točka, ki se v Mariboru že dolgo časa rešuje, pa se ne more rešiti in to je Zdravstveni dom Tezno. Tam pač še vedno delujejo ambulante družinske medicine, ampak je stanje, ki se ga da videti, podobno stanju pred 50. leti in je popolnoma nevzdržno, obenem pa je tudi nekorektno do drugih v primerjavi z ostalimi, da je na takšnem nivoju izvajanje zdravstvene oskrbe prebivalcev vzhodnega dela Maribora, zato pa menim,     35. trak: (sc) – 12.10    da je nujno omogočiti sredstva za to investicijo v naslednjih dveh letih in bom glasoval za ta amandma.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh.     ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.   Tudi jaz se pridružujem svojemu predhodniku. Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in sam župan nas je poslance iz Maribora opozoril in zelo glasno opozoril, da je glede primernosti financiranja na dane zakonske naloge mariborska občina šele na 208. mestu od 212 občin. Torej večkrat sem poudaril, da če imamo eden žakelj denarja, da ga moramo med vse uporabnike razdeliti pravično in pošteno, to pomeni, da so vsi enako lačni ali pa vsi enako siti. Ravno zato izrabljam ta amandma v luči tega, da se te nepravilnosti, ki so nastale z nastankom 212 občin odpravijo in eliminirajo. Te amandmaji danes služijo, da se odpravljajo krivice, ki so nastale z razpadom močnih in velikih občin na manjše, ki so se očitno ena manjše občine na ta način izognile stroškov in se odpravlja na ta način ena zgodovinska krivica, ki bo morala biti na ustreznem odboru ustrezno obravnavana, ampak ta amandma k proračunu, zato izkoriščamo, da popravljamo krivice, ki se dogajajo v neenakosti financiranja občin. Mestna občina Maribor sama, zaradi podfinanciranja glede na to, da je na 208. mestu od 212. občin tega preprosto ne more narediti, ker tega denarja nima, kljub temu, da je primarno zdravstvo obveznost lokalni skupnosti. Mi s tem amandmajem to krivico odpravljamo.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Gospe in gospodje prehajamo na odločanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram v okviru Ministrstva za zdravje je investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni. Imamo tri amandmaje. Amandma številka 1 predlagatelji Poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ in SAB. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Amandma številka 2 predlagatelja sta Poslanski skupini Levica in LMŠ. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Amandma številka 3 predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je delovanje nujne medicinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah. Imamo eden amandma, predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Prehajamo na naslednjega uporabnika to je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, podprogram raziskovalni programi in projekti. Dva amandmaja. Predlagatelj amandmaja številka 1 Poslanska skupina Levica.   Besedo ima poslanec Boštjan Koražija.   Prosim.
Še enkrat, hvala za besedo.   V Sloveniji kronično primanjkuje sredstev za javno znanstveno dejavnost. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport vlada sicer v letu 2021 postavka za znanstveno raziskovalno dejavnost,         glede na sprejeti proračun za leto 2021, povečuje za 21 milijonov evrov, vendar je treba upoštevati, da je Vlada z rebalansom proračuna za leto 2020, prav tej postavki odvzela 23 milijonov evrov. Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost, na ministrstvu torej v letu 2021 ne bo več, temveč manj. V predlogu proračuna za leto 2022 pa se bodo sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost, na ministrstvu, skrčilo še za dodatnih 6 milijonov evrov. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da se dobršen del teh sredstev, namesto v javno znanstveno, neupravičeno pretaka v raziskovalne projekte, za potrebe zasebnega kapitala.  V tem kontekstu je pomenljivo, da se v letu 2021 nova postavka za znanstvenoraziskovalno dejavnost, v višini 43 milijonov evrov, odpira na Ministrstvu za finance, ki ga vodi gospod minister, ki je danes tukaj, ki za to dejavnost ni niti najmanj pristojno. V letu 2022 pa se bo ta postavka povečala na 94 milijonov evrov. Vlada Janeza Janše znanost žal pojmuje kot finančno investicijo, ter sredstvo komercializacije v službi kapitala. Ne pa kot dejavnost kritične refleksije družbe in raziskovanja v javnem interesu.  Zato v Levici z amandmajem predlagamo, da se 94 milijonov evrov, iz postavke Raziskovalni programi in projekti na Ministrstvu za finance, preusmerijo na postavko, Raziskovalni programi in projekti, na pristojno ministrstvo, se pravi, v tem primeru Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega predlagamo, da se dodatnih 20 milijonov evrov za znanstvenoraziskovalno dejavnost, zagotovi iz postavke Učinkovito trženje in promocija Slovenije na Ministrstvu za finance. Je pa dejstvo, da pač, glede na to, da žal spet poteka šola na daljavo, eni celo, tako, bom rekel, cinično pravijo, konferenčna šola, kajne, ker poteka vse preko Zoom-a, pa lahko povem, da tudi z izkušnjami, ki jim imam tam iz okolja, iz katerega prihajam, pa mislim, da tudi kolega Prednik prihaja iz okolja, iz Koroške, kjer imajo ogromno teh belih lis, se pravi, kjer nimajo povezave, internetne, sploh je nimajo, kajne in zaradi tega jaz mislim, da bo treba v tej smeri več vložit oziroma tudi več naredit, prispevat, pa tudi zahtevat od teh tele-, hm, ja, telekomunikacijskih operaterjev, da poskrbijo, da teh belih lis več ne bo v Sloveniji, pa da, če se že gremo šolo na daljavo oziroma pač šolanje na daljavo, da bo potem res enako za vse, ne pa samo za ene, ki so pač blizu centra, pa imajo možnost, da lažje pridejo do dostopa do interneta, mi pa, ki smo z periferije, pa smo potem spet odrezani oziroma pač otroci, šolarji, so odrezani od možnosti za šolanje na daljavo.  Tako da, hvala.
Hvala lepa.  Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na amandma št. 2 pri uporabniku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, podprogram: Raziskovalni programi in projekti.  Predlagatelja sta v tem primeru dva – Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na podprogram Podpora raziskovalni infrastrukturi.   Imamo 1 amandma, predlagatelja - Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Povečevanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo.  Imamo 2 amandmaja. Predlagatelj prvega je Poslanska skupina Levica.  Izvolite, poslanec Boštjan Koražija, imate besedo.  Prosim.
Spoštovani predsednik, še enkrat najlepša hvala.  Amandma je namenjen zagotavljanju pogojev za izvedbo razpisa za sofinanciranje        investicij v šole in vrtce, katerih lastnica je občina. Na področju predšolske vzgoje bodo 1. 9. 2023 namreč potrebno zagotoviti pogoje za spoštovanje normativa glede minimalne igralne površine. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca namreč določa, da mora vrtec za posameznega otroka zagotoviti pravilom 4 kvadratne metre, vendar ne manj kot 3 kvadratne metre notranje igralne površine. Omenjeni pravilnik dopušča odstop od tega normativa v primeru, ko javni vrtec ali vrtec s koncesijo ne more sprejeti vseh vpisanih otrok. Torej, če vrtec zaradi prostorske stiske normativa ne more spoštovati lahko občina ustanoviteljica oziroma občina koncendentka sprejme sklep o manjši notranji igralni površini, vendar ne manjši od 3 kvadratnih metov na otroka za otroka do 2. leta starosti in 2,6 kvadratnih metrov na otroka za otroka od 2. do 3. leta starosti in 1,75 kvadratnega metra na otroka za otroka od 3. leta starosti do vstopa v šolo. Odstopanje od normativa lahko traja najdlje do 1. septembra 2023. Do tega datuma bodo občine to površino morale zagotoviti, kar seveda pomeni, da se bo število otrok v posameznih oddelkih vrtcev starejše gradnje zmanjšalo. Lokalne skupnosti bodo zato morale zagotoviti dodatne oddelke. Z izbruhom epidemije Covid-19 so se potrebe po dodatnih investicijah v vrtce le še povečale. Zaradi izrednih razmer je potrebno tako tudi kadrovska okrepitev vrtcev, povečanje števila vzgojiteljev ter drugega strokovnega osebja, ki zagotavlja podporo vzgojiteljski dejavnosti, kot tudi infrastrukturna okrepitev zagotovitev dodatnih igralnih površin in drugih prostorov za dejavnost otrok. Zadnji razpis za sofinanciranje investicij v šolsko in predšolsko infrastrukturo je bil v letu 2011. takrat je bilo za sofinanciranje investicij v vrtce namenjenih 7,5 milijona evrov. Zato predlagamo, da se za pravočasno zagotovitev zadostnih kapacitet v javnih vrtcih povečajo sredstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in s tem omogoči ponovna izvedba razpisa za sofinanciranje investicij v vrtce, katerih lastnik je občina. V Levici predlagamo, da se 10 milijonov evrov sredstev za financiranje investicij v vrtce zagotovi iz postavke Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske v okviru katere se financirajo nakupi oklepnikov 8X8 in drugega nepotrebnega orožja. Otrokom pa šolarjem pa želim, da se bodo lahko spet začeli igrati na igralih in da bo tega virusa čim prej konec.
Hvala, gospod poslanec. Prehajamo na odločanje. Glasujemo.   Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Ostajamo na področju uporabnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podprogramu Povečevanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo. Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.   Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Prehajamo na podprogram Izvajanje osnovnošolskih programov. Imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Boštjan Koražija. Izvolite.
Še enkrat najlepša hvala za besedo. Gospoda Polnarja zelo spoštujem, pa ima dobre ideje včasih…
Sedaj vas nisem čisto nič razumel. Vam sploh ne morem odgovoriti…
Imate zelo dobre ideje včasih, pravim.   Sedaj pa k amandmaju. Amandma je namenjen zagotavljanju pogojev za izvedbo razpisa za sofinanciranje investicij v šole in vrtce, katerih lastnica je občina. Lokalne skupnosti preko skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da bo število otrok v osnovnih šolah v naslednjih letih hitro naraščalo in da obstaja vse večja potreba po zagotovitvi kapacitet v javnih osnovnih šolah. Skupnost občin Slovenije na podlagi podatkov SURS ugotavlja, da bodo morale občine zaradi povečevanja števila otrok         v osnovnih šolah do leta 2023 zagotoviti 14 tisoč 251 dodatnih mest. Najbolj zasedene bodo osnovne šole v mestnih občinah in sicer bodo največje potrebe do leta 2023 v Mestni občini Ljubljana, v Mestni občini Kranj, v Mestni občini Maribor, v Mestni občini Celje, v Mestni občni Novo mesto, v Mestni občini Koper in v Mestni občini Velenje. Na ministrstvu so leta 2019 potrdili navedbe, da bo v naslednjih letih v osnovnih šolah potrebno zagotoviti približno 750 novih oddelkov in opozorili na pomanjkanje sredstev za sofinanciranje investicij v šolsko infrastrukturo. Ocenili so, da občine v naslednjih letih kumulativno potrebuje 75 milijonov evrov investicijskih sredstev za financiranje potrebnih novih oddelkov. Zadnji razpis za sofinanciranje investicij v šolsko in predšolsko infrastrukturo je bil v letu 2011. Takrat je bilo za sofinanciranje investicij v vrtce namenjenih 14 milijonov evrov, zaradi izbruha epidemije Covid-19 so se potrebe po dodatnih investicijah v osnovne šole le še povečale. Zaradi izrednih razmer je potrebno tudi kadrovska okrepitev, povečanje števila učiteljev ter drugega strokovnega osebja, ki zagotavlja vsebinsko, administrativno in informacijsko podporo izobraževalnega procesa kot tudi infrastruktura oziroma okrepitev zagotovitev dodatnih prostorov, miz ter zaščitnih sredstev, ki omogočajo varno izvedbo pouka v živo ter tehnična in informacijska podpora za nemoten potek pouk na daljavo, zato predlagamo, da se pravočasno zagotovitev zadostnih kapacitet v javnih osnovnih šolah povečajo sredstva za investicije v osnovno šolstvo in s tem omogoči ponovna izvedba razpisa za sofinanciranje investicij v javne osnovne šole.   V Levici predlagamo, da se 15 milijonov evrov sredstev za financiranje investicij v osnovne šole zagotovi izpostavka infrastruktura in opremljanje Slovenske vojske v okviru katere se financirajo nakupi oklepnikov 8 krat 8 in drugega orožja.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je dejavnost visokega šolstva. Imamo eden amandma, predlagatelja Poslanskih skupin Socialnih demokratov in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram so univerzitetne knjižnice. Imamo eden amandma predlagatelja Poslanskih skupini Socialnih demokratov in SAB. Glasujemo.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je športna infrastruktura. Tukaj imamo tri amandmaje. Predlagatelj amandmaja številka 1 oziroma predlagatelji so Poslanske skupine LMŠ, Socialnih demokratov, Levica in SAB.   Besedo ima poslanka Andreja Zabret.
Hvala za besedo, predsednik.   To gre za zelo pomemben amandma. Naša kolegica Lidija Divjak Mirnik že večkrat opozarja na to zadevo, zato smo tudi skupaj v LMŠ z ostalimi opozicijskimi strankami dali amandma. Ta sredstva se namenjajo za prenovitev Dvorane Tabor. Povečanje števila sedežev, nove garderobe, sanitarije, tribune, poslovne prostore in celovito energetsko sanacijo. Maribor kot druga največje slovensko mesto namreč ne premore niti ene same dvorane, ki bi zadostila evropskim normativom za tekme na najvišjem nivoju.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Andrej Rajh.
Tudi jaz podpiram stališče moje predhodnice. Gre za zelo pomemben športni objekt. Maribor je kot že prej rečeno drugo največje slovensko mesto,         (nadaljevanje): občina pa šele na 208. mestu po primernosti financiranja od 212 občin. Če želimo krepiti geostrateški položaj mesta ob Dravi, če želimo narediti eno protiutež avstrijskemu Gradcu, potem moramo na vse načine krepiti geostrateški položaj našega mesta in tudi izboljševati celotno infrastrukturo za razvoj našega mesta. To ne pravim prvič. In tudi sosednje občine in ljudje iz sosednjih krajev morajo končno prepoznati Maribor kot središče svojih življenjskih interesov in teh 5 milijonov bo seveda k temu pripomoglo in zdaj jaz zaradi tega pozivam vse kolegice in kolege, da ta predlog amandmaja podprete.   Hvala lepa.
Hvala lepa. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Ostajamo na podprogramu Športna infrastruktura, amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   In še amandma številka 3 v okviru podprograma Športa infrastruktura, predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.   Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Prehajamo na novega oziroma na naslednjega uporabnika, to je Ministrstvo za kulturo, podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost. Tukaj imamo tri amandmaje. Predlagatelj prvega amandmaja so poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB.   Besedo ima poslanca Andreja Zabret. Prosim.
Hvala za besedo.   Ja, tudi pri tem amandmaju se naša kolegica, kot sem že prej omenila, Lidija Divjak Mirnik, opozarja na to problematiko. Gre tudi za pomemben amandma in zato smo skupaj v LMŠ z ostalimi opozicijskimi strankami dali amandma, ki pa, se pravi, se sredstva namenjajo za izgradnjo centra Rotovž, inovativnega centra usmerjenega k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. Žal ugotavljamo, da kljub nenehnemu opozarjanju regionalnem in posledično tudi nacionalnem pomenu izgradnje centra Rotovž, le tega ni na seznamu investicij v predlogu proračuna za leto 2022. Pri samem centru pa gre za razvoj, izobraževanje in kulture, za kar pa je predpogoj osnovna knjižnična infrastruktura, te pa v regiji ni zagotovljene.   Hvala.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo poslanec Branislav Rajić. Prosim.
Hvala predsednik. Danes smo večkrat slišali o tem, da je Maribor drugo največje mesto, ampak to ne ponavljamo vsi zaradi tega, da bi se s tem ponašali. Gre za to, da prvo največje mesto, glavno mesto ima poseben zakon, zato Maribor ga nima, opravlja pa vse funkcije nekakšne sub prestolnice glede na to, da je univerzitetni center, da ima seveda druge centralne dejavnosti in regionalno pomembno vlogo, in da veliko ljudi, ki te funkcije uporablja in se z njimi, kako rečemo, korišča, ne plačuje oziroma da njihova glavarina prihaja v občini v katerih pač živijo. Iz tega razloga Maribor se sooča z eno veliko, z enim velikim deficitom za ravno take investicije kot je ta center, kot je nekoč stara knjižnica in država na nek način je dolžna pomagati v tem primeru, ker mestu ni uspelo v zadnjih 30. letih narediti nove sodobne knjižnice. Tokrat bo to ne samo center kulture in center medgeneracijskih srečanj in knjižnica, to bo tudi zelo         pomembno, končno obnovljena kulturna dediščina, ena velika urbana celota pomembnega dela starega mestnega jedra, ki bo končno dobila novo, sodobno, pametno in primerno obliko za Evropo 21. stoletja. Zato res apeliram na kolege, da premislijo, če niso sami iz Maribora, lahko bodo novi družinski člani iz Maribora, tu smo pa vsi, mislim, da lahko skrbni skupaj.   Hvala.
Hvala lepa.   Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na amandma številka 2, predlagatelj je Poslanska skupina SAB. Besedo ima poslanec Andrej Rajh.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.  Najprej dovolite, preslišal sem zadnji del konca prejšnje razprave, kjer ste izpostavili nesramni dialog, ki ste ga deležni po socialnih omrežjih. V SAB to zelo obsojamo, bi pa radi poudarili, da so tudi naš predstavniki, člani strank, predsednica, bili večkrat deležni tega s strani vaših koalicijskih partnerjev. Nenazadnje pa tudi vi niste ostali neopaženi, ko ste razpravljali ob imenovanju dr. Angelike Mlinar, zavedne koroške…
Gospod Rajh, to ni tema, preidite na obravnavo amandmaja.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): … zavedne koroške Slovenke…
Nehajte in preidite na obravnavo amandmaja!    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): … zavedne koroške Slo… / izklop mikrofona/
Ne, ne boste govorili o tem, ker to ni tema. / oglašanje v dvorani/ In vam odvzemam besedo. Ne, ne dovolim tega.   Prehajamo na odločanje. Glasujemo. / oglašanje v dvorani/ Glasujemo. / oglašanje v dvorani/   Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  / oglašanje v dvorani/ Ne, nimate postopkovnega. / oglašanje v dvorani/   Prehajamo na amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo. / oglašanje v dvorani/ Sem že začel glasovanje, nimate obrazložitve. / oglašanje v dvorani/   Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  S tem smo zaključili obravnavo amandmajev.  Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za finance podpira Dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022.«   Obrazložitev glasu, poslanec Andrej Rajh.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Jaz seveda takega predloga ne morem sprejeti. Mi v Državnem zboru nismo dobili seznama prioritetnih investicij. Jaz sem v svojem predlogu želel, da se muzeju vseslovenske osamosvojitve odvzame 4 milijone evrov v letu 2022 in se jih nameni za izgradnjo mariborske knjižnice. Kako to, da mariborska knjižnica ni prioriteta, muzej osamosvojitve pa je, kar naenkrat? Mi o mariborski knjižnici govorimo let. In ste mi odvzeli besedo, da obrazložim svoj glas, in kolegi poslanci o tem niso mogli odločati. Zato, ker sem dal v predlogu, da se odvzame 4 milijone evrov muzeju osamosvojitve in nameni za mariborsko knjižnico, pa mi ni bilo dano, da bi to obrazložil. In ko govorimo, kaj je to narodno zavednega, da Maribor še nekaj let ne bo imel knjižnice. Lepo prosim!
Hvala lepa.   Prehajamo na odločanje. Glasujemo. / oglašanje v dvorani/ Prosim? / oglašanje v dvorani/         Ne, sedaj ne bom prekinjal glasovanja.   Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet oziroma da odbor sklep podpira.   Določiti moramo še poročevalca odbora na seji Državnega zbora. Predlagam, da to poročilo podam sam. V redu, hvala lepa.   Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda in 47. nujno sejo Odbora za finance.   Hvala lepa.     Seja je bila končana 13. novembra 2020 ob 12.40.