68. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

24. 1. 2020

Transkript seje

Matjaž Nemec

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, začenjam s 53. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: ima opravičilo gospoda Janeza Janše, dr. Mateja T. Vatovca, gospoda Primoža Siterja, imam še eno opravičilo, in sicer gospoda Zmaja Jelinčiča, ter gospoda Ferenca Horvata. Imam še nekaj pooblastil, in sicer gospod Igor Peček nadomešča gospo Nino Maurovič, gospod Gregor Židan nadomešča mag. Branislava Rajiča, gospod Boris Doblekar nadomešča mag. Branka Grimsa, gospod Gregor Perič nadomešča Moniko Gregorčič, gospa Tina Heferle nadomešča gospoda Aljaža Kovačiča in gospod Blaž Pavlin nadomešča mag. Mateja Tonina.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednika Republike, kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovani besedo dajem predsedniku odbora za zadeve Evropske unije gospodu Igorju Pečku. Izvolite.

Igor Peček

Hvala lepa. Spoštovani kolegice in kolegi začenjam 68. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da se seje ne bodo udeležili naslednji člani, in sicer gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, gospa Nataša Sukič in gospod dr. Franc Trček. Od vseh treh sem prejel opravičilo o službeni zadržanosti.

Obveščam vas tudi, da na seji kot nadomestni član sodelujejo: mag. Andrej Šircelj, ki nadomešča mag. Marka Pogačnika iz poslanske skupine SDS ter gospod Matjaž Nemec, ki nadomešča poslanko gospo mag. Meiro Hot iz poslanske skupine SD.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje obora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in naknadno, dne 21. 1. 2020 še obvestilo o umiku točke z dnevnega reda. Z dnevnega reda je bila tako umaknjena 3. točka dnevnega reda, to Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca septembra 2019 ter Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanja evropske kohezijske politike. To točko bomo predvidoma obravnavali na naslednji seji, 31. januarja 2020.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen takšen dnevni reda je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem in z obvestilom o umiku točke.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDNJA SVETA EVROPSKE UNIJA ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU, DNE 28. 1. 2020. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 23. januarja 2020 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado Republike Slovenij v zadevah Evropske unije.

Prosim državnega sekretarja mag. Dobrana Božiča iz Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišče. Izvoli.

Dobran Božič

Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci dobro jutro. Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil državni sekretar Marn na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 18. januarja 2020 v Bruslju. Svet se bo seznanil s prednostnimi nalogami hrvaškega predsedstva in izmenjal mnenja o konferenci o konferenci o prihodnosti Evrope. Točka o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2021-2027, je bila naknadno umaknjena z dnevnega reda. Napovedana je le neformalna razprava na delovnem kosilu o aktualnih odnosih z Evropskim parlamentom na tem področju Predstavitev prioritet hrvaškega predsedstva. Hrvaška bo predstavila svoj program predsedovanja Svetu Evropske unije s poudarkom na temah, ki jih bo Svet za splošne zadeve obravnaval v prvi polovici leta 2020. Širša razprava ni pričakovana. Kot ste že seznanjeni hrvaški program temelji na štirih vsebinskih prioritetah. Prva – Evropa, ki se razvija, druga - Evropa, ki povezuje, tretja – Evropa, ki varuje in četrta – vplivna Evropa. Na zasedanjih Sveta za splošne zadeve bo v prvi polovici letošnjega leta poudarek na prizadevanjih za sklenitev dogovorov o novem večletnem finančne okvirju in za napredek pri širitveni politiki. Na izvajanje evropskega semestra, promociji vladavine prava na zasnovi konference o prihodnosti Evropske unije. Prednostna naloga pa bo tudi urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Glede na to, da ste se s prioritetami hrvaškega predsedstva podrobneje seznanili na vaši skupni seji že prejšnji teden, naj le izpostavim, da Slovenija podpira osredotočenost predsedstva na navedene vsebine. Pozdravljamo napoved, da bo Svet za splošne zadeve v prvi polovici tega leta posebno pozornost namenil večletnemu finančnemu okvirju in širitvi ter ostalim relevantnim prednostnim področjem, področjem za katera je zadolžen in ki so pomembna za napredek Evropske unije.

Konferenca o prihodnosti Evrope. Svet za splošne zadeve bo izmenjal mnenja glede konference o prihodnosti Evrope, ki se bo začela letos in se bo zaključila v prvi polovici leta 2022. Razprava o organizaciji te konference se je začela konec lanskega leta. Predlog so podprli Evropski parlament, Evropska komisija in Evropski svet. Svet si bo upoštevajoč cilje strateške agende Evropske unije prizadeval za začetek oblikovanja skupnega stališča glede vsebine, obsega, sestave in delovanja te konference. Na tej podlagi se bo predsedstvo nadalje usklajevalo s komisijo in Evropskim parlamentom. Konferenca naj bi bila po prvotnih predlogih osredotočena na razvoj ključnih politik in ji predstavljala nadgradnjo dialoga z državljani. Šlo naj bi za obsežen in vključujoč proces, ki bi upošteval medinstitucionalno ravnotežje in vlogo posameznih inštitucij, v njem pa bi enakovredno sodelovale tudi vse države članice in njihovi nacionalni parlamenti. Republika Slovenija glede prihodnosti Evropske unije meni, da je nujno treba okrepiti medsebojno zaupanje v lojalnost in zaupanje v integracijski proces. Zavzemamo se za trdno, tesno povezano in enotno unijo, ki se bo učinkovito soočala s ključnimi izzivi in ki bo hkrati temeljila na enakosti in solidarnosti. Naše stališče je, da morajo biti na konferenci enakovredno udeležene vse države članice. Menimo, da morajo biti v njenem usklajevalnem telesu zastopana tudi vsa predsedstva sveta, ki bodo imela mandat v času trajanja konference. Nujna pa je tudi primerna in enaka zastopanost predstavnikov vseh nacionalnih parlamentov. Menimo, da je pri delu konference treba dati prednost vsebinskim področjem pred institucionalnimi vprašanji. Konferenca naj tako najprej obravnava posamezna vsebinska področja, zlati tista, ki so tesneje povezane s strateško agendo Evropske unije. Ob se bo izkazalo ali je za večno učinkovitost delovana Evropske unije na posameznih področjih potrebno obravnavati tudi specifična institucionalna vprašanja, ki naj se obravnavajo v zadnji fazi konference.

Zahvaljujem se za vašo pozornost in s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta za splošne zadeve. Hvala lepa.

Igor Peček

Hvala lepa mag. Božič. Zdaj pa odpiram razpravo. Želi besedo kdo od kolegic in kolegov? Ja. Mag. Andrej Šircelj. Izvolite. Imate besedo.

Andrej Šircelj

Hvala Lepa. Zdaj, tako lepa predstavitev je bila kaj bo vse na tej konferenci in tako naprej, ampak me vseeno zanima katera ključna vprašanja pa Slovenija želi tukaj poudariti na teh konferenci, ker ste pač rekli vsa ključna vprašanja. Katera tri ključna vprašanja se Slovenji zdijo bistvena?

Igor Peček

Hvala lepa mag. Šircelj. Gospod Jožef Horvat imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav. Kar zadeva večletne finančni okvir, ki je seveda ena ključnih tem. Jaz razumem, da je vodenje pogajanj kolec lanskega leta prevzel sam predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ampak mi smo poslušali pred dnevi veleposlanika Republike Hrvaške, ki je povedal in to je ena od prioritet hrvaškega predsedovanja, da bi v temu obdobju naj zaključili pogajanja o večletnem finančnem okviru, med drugim tudi pogajanja o zakonodajnem svežnju o kohezijski politiki. Pa me zdaj zanima gospod državni sekretar, vemo da je finsko predsedstvo sprejelo nek okvir. Mimogrede ta je za nas zelo slabo, kar zadeva kohezijsko politiko. Tudi skupno kmetijsko politiko oziroma politiko razvoja podeželja. Ki so smo zdaj na koordinatnem izhodišču ali štartamo od predloga finskega predsedstva naprej, ali se vračamo na začetek. Kako bo zdaj to šlo?

In še nekaj kar zadeva konference o prihodnost Evrope. Od tega si gotovo Evropejci veliko obetamo, ta konferenca bo trajala tudi v času našega predsedovanja Svetu Evropske unije, pa me zanima gospod državni sekretar kakšne aktivnosti s strani Vlade so na tem področju že bile sprejete, ali je že določena kakšna ekipa, ki bo s strani Vlade tukaj najbolj aktivna. Računam pa tudi, da kot je načrtovano, da bo Državni zbor v to konferenco vpleten. Hvala lepa za vaša pojasnila.

Igor Peček

Hvala lepa tudi vam za vprašanja. K razpravi bi se prijavil tudi sam, vendar bolj v smislu, da pojasnim določene teme oziroma tudi mogoče kar je izhajalo iz razprave kolega gospoda Jožeta Horvata. Namreč na zasedanju parlamentarnih odborov za Zadeve evropske unije, ki je potekalo v nedeljo in ponedeljek ta teden v Zagrebu, je bil drugi panel izključno namenjen razpravi in pa zbiranju mnenj predstavnikov delegatov odborov za zadeve Evropske unije vezano na konferenco o prihodnosti Evrope. Praktično vsi razpravljavci so ponovno izpostavili pomembnost in na nek način tudi zahtevo po ustrezno velikem številu poslancev nacionalnih parlamentov oziroma delegatov, ki bodo v okviru nacionalnih parlamentov zastopali interese držav članic in da ne bo šlo izključno samo za razprave in pa sodelovanje evropskih poslancev. Rezultat tega je bil, da je predsedniška trojka konference KOZAK v sredo, se pravi dan po zaključku predsedniku Evropske komisije, predsedujočemu Svetu ministrov za splošne zadeve in pa podpredsednici Evropske komisije gospe Šujici izrazila zahtevo v pismu, da so nacionalni parlamenti 27 članic v / nerazumljivo/ konferenci zastopani na enak način kot Evropski parlament.

Pismo sem sopodpisal tudi sam. O tem seznami predsednika Državnega zbora, hkrati z menoj je pismo podpisal tudi gospod Bojan Kekec, predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta. Povem vam pa lahko, da je, rok je bil izredno kratek, nisem imel možnosti obveščati članov odbora o tem, pa to izkoriščam zato, pismo je podpisalo 30 predsednikov, bodisi Odborov za zadeve Evropske unije oziroma posameznih domov po državah, jaz mislim, da 21 držav članic. Toliko v pojasnilo.

Glede aktivnosti Vlade, sem prepričan, da bo mag. Božič odgovoril na vaša vprašanja.

Zdaj pa dajem besedo vama mag. Božič. Izvolite.

Dobran Božič

Pa tako lepo je kazalo gospod Šircelj.

Torej, bom poskušal odgovoriti največ kar se, ker po mojem veliko podatkov o obeh vprašanjih, ki so bili izpostavljeni niti odgovorov praktično še nimamo. Lahko povem kje smo in kaj se pri tem dela.

Če mogoče začnem z večletnim finančnim okvirjem, če mi je dovoljeno, pa začnem s tistimi, ki so lepo povezani. Res je, finsko predsedstvo je v decembru dalo na mizo prvič številke in nekako predstavilo stališča tudi, bi rekel, neto plačnic, da bi bila proračunska višina na 1,07 procenta BDP. Torej za EU 27-erico. Vemo, da parlament nekako vidi pri 1,3 to številko in prejšnji komisar je govoril, da se pogovarjamo verjetno o številkah 1,1 iks, to je 1,2. Torej, nekako od 1,10, do 1,20, bi bil ta proračun nekako, da ga vidijo in da bi bil verjetno tisti, ki bi bil lahko sprejemljiv in da se je treba verjetno o tistem iksu pogovoriti. Torej, finsko predsedstvo je verjelo drugače, dalo številko 1,07, kar pomeni velik udarec na kohezijski politiki in to je bilo tudi jasno z naše strani povedano, da je je zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko preveliko in da Slovenija kot takšen proračun ne more podpreti in se ne strinjamo s takšnim proračunom, Kar nekaj držav je izkazalo tudi iste pomisleke, da je verjetno proračun takšen kot je. Jaz menim, da ta proračun in višini sredstev ni na mizi danes, torej da se pogovarjamo drugače in komisar gospodo Michel se že pogovarja individualno z državami članicami o njihovih stališčih in njihovimi pogledi na višini proračuna in se izvaja / nerazumljivo/ sodelovanje z državami članicami. Torej, kot sem že enkrat poudaril, jaz verjamem, da je udarec zmanjšanje za kohezijska sredstva tudi za Slovenijo lahko po eni strani boječ, po drugi strani pa pomeni samo to, da smo uspešna država in da počasi prihajamo med države, ki so 27-erici novih oziroma 28-erici danes razvite države in da verjetno bo treba tukaj enkrat tako pogledati in reči, v redu smo prišli v neko stopnjo razvitosti.

Glede na vse to povedano se pričakuje nov finančni okvir in nove številke na mizi, ki ne bodo enake, kot jih je dalo finsko predsedstvo, mogoče je lahko bila to nekako provokacija in dober začetek, da se začnemo pogajati o številkah nad 1,1. Torej, mi si želimo več kohezijskih sredstev, večjo politiko in verjeno je ta prenos kohezijski, bi rekel, bolj blag, kot je napovedano v predlogu, ki ga je dalo finsko predsedstvo.

Gremo nazaj, torej, tako kot verjetno prvo vprašanje, ki / nerazumljivo/ drugega, je da še ni pravih okvirjev in da pogajanja še krepko potekajo o pravem finančnem proračunu unije.

Kar se tiče prihodnosti Evrope. Pojavljajo se prva pogajanja, prve razprave o prihodnosti Evrope, kje vidimo prihodnost Evrope. Seveda je, tako kot pri proračunu vedno, je vedno, če daš poudarek na eno stran je na drugi strani manjši poudarek, ker je koncu vse toliko povezano tudi z denarnimi sredstvi in kam boš dal svojo prioriteto. Mi že nekaj časa, torej Vlada že kar nekaj časa izvaja dialog z državljani, torej naokoli in jemljemo pobude državljanov, predvsem pa je vedno stališče tudi Slovenije, da mora biti naš parlament in da morajo biti parlamenti krepko bolj vključeni v prihodnost o dogovorih o prihodnosti Evrope. Vsekakor vidimo Evropo tista, ki je bolj povezana, torej tista ki povezuje in ne vidi Bruslja tako daleč od nas, da državljani ne vidijo Bruslja tako daleč od državljanov, predvsem vidimo, da Evropa, ki daje socialno varnost svojim državljanom, ostalo varnost, tudi zagotavlja varnost, tista, ki ima en dialog s svojimi državljani in ki delajo v korist svojih državljanov.

Torej, še enkrat, pogajanja in pogovori so v začetku, želimo, da je parlament krepko vključen v ta postopek in to vedno izpostavljamo in verjamemo, da bomo dosegli nek jasen dogovor in da bomo potem mogoče veliko bolj enotni, tudi Evropa enotno nastopala. Vsekakor so pa tista stališča, kot jih je Slovenija, ko sem predlagal kakšno Evropo Želimo, so tista, ki jih zagovarjamo. Hvala.

Igor Peček

Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj, imate besedo.