Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 17. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je z nami danes Tomaž Lisec, ki nadomešča našo članico Karmen Furman.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Torej, dnevni red je: predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, druga obravnava; in razno.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. In sicer: predlog zakona; mnenje Zakonodajno-pravne službe; mnenje vlade; mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide; pripombe zainteresiranih javnosti; ter vloženi amandmaji.

Vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Danijel Krivec; Zakonodajno-pravna služba; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Državni svet Republike Slovenije; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; Zveza društev upokojencev; Zveza svobodnih sindikatov; Kmetijska gospodarska zbornica Slovenije; Sindikat kmetov Slovenije; civilna iniciativa Dokup dobe.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena poslovnika.

K predlogu so vloženi amandmaji PS SDS in sicer k 1., 2., 3. in 4. členu in predlog amandmaja, ki ga je vložila poslanska skupina Levica in to k 1. členu, ki ste ga dobili na mizo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje po posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo v imenu predlagatelja Tomaž Lisec?

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, predsednik, za dano besedo. Pozdrav vsem članom in članicam odbora, predvsem pa vsem ostalim vabljenim z predstavniki resornega ministrstva na čelu.

Verjetno se vsi tisti, ki smo tukaj danes zbrani, strinjamo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju eden najtežjih zakonov, ki ostaja v našem pravnem sistemu in da ima, da je eden izmed zakonov, ki ima verjetno največji vpliv na vse naše državljane, tako na tiste, ki se spogledujejo s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem kot tudi tisto mlajšo generacijo, ki upa, da bo nekoč uživala dobre sadove dobrega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Sedaj, če pogledamo zgodovino samega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se verjetno vsi strinjamo, da je bil velikokrat deležen takšne ali drugačne spremembe. Vsi se verjetno, vsaj starejši del, se spominjamo zakona iz leta 1999, ki je začel veljati leta 2000, ki je bil nek prvi del pokojninske in invalidske reforme v našem sistemu. Drugi del pa, se ga samo v živo spomnim, ko smo leta 2012, v tistih kritičnih časih, sprejemal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako imenovani ZPIZ-2. Sam se spominjam, ko smo v naši poslanski pisarni, poslanski pisarni SDS, sedeli tako predstavniki tedanjega ministrstva, predstavniki različnih deležnikov s področja, ki ga ta zakon obravnava. Mislim, da je bilo vsaj 10 pomembnih ljudi tam, od strani sindikatov, delodajalcev, ZPIZ-a, pa verjetno sem vsaj še ene 5 jih pozabil, ki so postavili poslance tedanje koalicije in tudi poslance celotnega, takratnega sklica Državnega zbora, pred eno dejstvo.

Bilo je rečeno, v sklopu Ekonomsko-socialnega sveta in sklopu nekega, dobrega sodelovanja, smo pripravili zakon takšen, kot je in da bodo vsi tisti, ki bomo želeli vlagati kakršnekoli amandmaje in jih celo sprejeli, bili smatrani kot rešilci usklajenih predlogov. In jaz verjamem, da smo tako poslanci koalicije, kot tudi opozicije, kajti moramo vedeti, da smo tisti zakon sprejeli soglasno v Državnem zboru, verjeli, da so v tistem zakonu najboljše rešitve, ki so vsebinsko dograjene in tudi politično in strokovno usklajene. Ampak, kmalu se je pokazalo, da je ne samo ta ZPIZ-2 iz leta 2012, ampak tudi ZPIZ iz leta 2000 imata določene vsebinske pomanjkljivosti in zato so od takrat naprej prihajali različni predlogi, da se ne ukvarjajmo vsakič z sistemskimi zakoni, kot je bilo to, neka fama, v prejšnjem zakonu, ampak da se določene anomalije, če želite, tudi krivice, predvsem v sklopu, o varstvu pravne države, uredijo.

In zato smo v Poslanski skupini SDS že v prejšnjem mandatu predlagali kar nekajkrat različne verzije novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pa smo enkrat vstopili na področje invalidskih pokojnin in tudi na področje dokupa kmečkih pokojnin in pa dokupa vojaških in pa študijskih zadev. Morda še ena pomembna stvar, glede na to, da smo danes 5. februarja in da smo nekako v negotovem političnem ozračju, ta zakon ni bil vložen sedaj, v tem predvolilnem ali pred koalicijskem času, ampak smo ta zakon vložili že 25. septembra, lanskega leta in v Poslanski skupini SDS se nismo odločili za redni postopek za splošno obravnavo, kjer bi prišlo do političnih pogledov, za katere vemo, kako se ponavadi končajo, da če opozicija predlaga, je koalicija proti, ampak smo želeli z rednim postopkom, da se na sami seji matičnega delovnega telesa, ukvarjamo s tem zakonom.

Zakaj? Prvič; da dobimo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ali sploh predlagatelj tega zakona, razmišljamo v pravo smer in nenazadnje, da dobimo poleg mnenja Vlade, tudi mnenje ostalih deležnikov, ki jih ta zakon obremenjuje, v iskanju poprave krivic, ki so je bili po našem mnenju deležni. In zato me predvsem veseli, ko sem zadnjič bil prisoten na Komisiji Državnega sveta, ki se je ukvarjala s tem zakonom, kjer so tako predstavniki delodajalcev, kot tudi delojemalcev, se spomnili tistih časov, nekateri celo leta 2000, predvsem pa leta 2012 in so vsi skupaj ugotavljali, da kljub, kot še enkrat rečeno, strokovnim in vsebinskim delom pri tistemu zakonu, so bile določene kategorije ljudi ali izpuščene, ali pa so se jim s tistim zakonom zgodile krivice in zato me veseli, da je Komisija Državnega sveta soglasno podprla ta, sicer parcialni ukrep, ki pa prinaša pozitivne učinke za dve ključni kategoriji ljudi.

O kom govorimo? Prva skupina so zavarovanci oziroma upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih in so v neenakem položaju s tistimi, katerih se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Tukaj predvsem govorim o tistih, ki so dokupili študijska in pa vojaška leta. Pa bom potem v nadaljevanju pri posameznih členih in pri posameznih amandmajih bolj natančno opredelil, kaj smo skušali doseči in kar skušamo predvsem na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, s tega mesta se jim tudi zahvaljujem za njihovo pomoč, uskladiti, da bi v primeru sprejetja tega zakona ne naredili novih krivic, ampak skušali popraviti krivice za nazaj.

Skratka, prva skupina se dotika dokupa dobe, in pa druga so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic. Pokojninska zakonodaja, mislim da iz leta 1983, govori o tem, da je bil nekdo izmed kmetov v družini zavarovan, ampak ta je bil zavarovan po drugem obsegu kot nekdo drug, ponavadi njegov partner, v veliki večini primerov njegova žena, ki je plačevala isti znesek, ampak ji ni bil priznan isti obseg pravic. Skratka, neka anomalija, ki se že dolgo vleče in ki je tudi po letu 2012 prišla še bolj v prvo stran.

Kot rečeno, SPIZ je od leta 2012 že skušal doživeti in je tudi doživel že določene pozitivne spremembe. Velika večina poslancev iz prejšnjega mandata se spomnimo tako imenovanega Hanovega zakona, ki se imenuje ZPIZ-2e, kjer se je določeni skupini želelo omogočiti oziroma popraviti krivice. Sam sem si prebral magnetogram 51. izredne seje, ki je potekala 9. novembra leta 2017, kjer smo se vsi soglasno, tako takratna koalicija kot tudi opozicija, strinjali, da ta zakon rešuje določen del, pozablja pa na drug del, ki ga danes želimo odpraviti. Če samo citiram poslanskega kolega Matjaža Hana kot predlagatelja, citiram: »Ko smo podprli zadnjo pokojninsko reformo, smo se zavedali, da ni idealna in da ne rešuje vseh demografskih izzivov za zmeraj. Vendar pa je bila usklajena s sindikati in je šla takrat v pravo smer, in vidimo, da danes daje neke dobre rezultate,« in potem v nadaljevanju: »Ugotavljamo, da dosega še nismo rešili.« Nadalje, kolegica oziroma ministrica sedaj, Alenka Bratušek, je spregovorila, citiram: »In še eno opozorilo. Mislim, da smo vsi dobili tudi kakšno pismo na to temo, da bomo oziroma, da s tem zakonom ne bomo odpravili vseh napak, ki jih je ZPIZ-2 zakon uveljavil.«

Skratka, leta 2017 smo določeni skupini ljudi pomagali, niso pa pomagali vsem, do katerih je dosedanja pokojninska zakonodaja nepravična. Morda še en stavek, mi vemo, da ta del ni v nasprotju z Ustavo, mi samo trdimo, da ta del je v duhu iskanja pravne varnosti za ti dve skupini, ki jih danes opredeljujemo, zato bomo zelo veseli vaše podpore ne glede na to, da smo v predvolilnem času, ampak da smo v času, ko je treba krivice posameznim slojem, ekipam, skupini državljanov popraviti in se v tem, kakor je rekla v prejšnjem mandatu gospa Julijana Bizjak Mlakar, ne glede na finančne posledice. Če napako storiš, se opravičiš in jo čim prej tudi popraviš, in to je želja današnjega zakona.

Toliko za uvod. Gospod predsednik, hvala.

Hvala lepa za razpravo.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba?

Izvolite, dr. Katja Triler Vrtovec, beseda je vaša.

Hvala za besedo, dober dan.

K predlogu zakona smo podali pisno mnenje, ki ga je predlagatelj z vloženimi amandmaji upošteval. Nepojasnjena pa je ostala celovita in strokovna ocena finančnih posledic predloga zakona na pokojninsko blagajno in državni proračun, ki je predpostavka za presojo skladnosti s fiskalnim pravilom.

Hvala.

Hvala lepa za prispevek. V imenu Vlade. Bo?

Izvolite, gospod Tilen Božič, državni sekretar.

Hvala za besedo.

V zvezi s predlogom novele ZPIZ-a, ki je danes na mizi, je Vlada zavzela stališče, in sicer te novele ne podpira. Gre za več razlogov, ki bi jih tudi v nadaljevanju na kratko obrazložil. Zagotovo pa, kar se tiče tudi določenih omemb nepravičnosti in tako naprej, rešitve, ki so pred vami in se danes skušajo spreminjati, so prišle skozi socialni dialog, so bile usklajene in tudi sodno preizkušene, kar pomeni, da neka, se pravi, podlaga za to, da so stvari tako urejene, vsaj v tem času, je. Je veljavna in je tudi tako legitimna kot legalna.

Od tu naprej pa, kar se tiče predloga za drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa, zagotovo je treba poudariti to, da jedro sistema temelji na, lahko rečemo tudi na nekem sloganu, ki se je izoblikoval, to je tistih 40 let dela je dovolj. Ta temelji nekako na eni logiki različnih kakovosti dob, če se tako izrazim, in gre za tistih 40 oddelanih let. Ostale dobe se pa potem razumejo oziroma obravnavajo nekoliko drugače, se pravi bodisi ko govorimo o prostovoljni vključitvi bodisi ko govorimo o dokupu. Seveda vsaka nekoliko drugače oziroma v svoji logiki.

Tukaj zagotovo velja omeniti, recimo, če povemo, kar se tiče razlike med tema dvema, ki sem ju nazadnje omenil, se pravi medtem ko je doba prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje skupaj z obdobjem obveznega zavarovanja že v skladu s preteklo zakonodajo upoštevana kot tako imenovana delovna doba, pa se dokupljena doba tudi že po predhodno veljavni zakonodaji nikoli ni štela v delovno dobo, kar pomeni, da gre že za zelo dolgo obdobje, ko je bila ta rešitev, lahko rečemo, predlagana, tudi potem sprejeta in ta način implementirana v naš pokojninski sistem.

Zdaj, te rešitve, ki so tukaj predlagane, bi v bistvu predstavljale ugodnejše pogoje upokojitve, kot so veljali tudi po ZPIS-1 že, se pravi že predhodnem zakonu, in tudi hkrati ugodnejše, kot so bile dogovorjene med socialnimi partnerji potem leta 2012, ko je prišel v veljavo ZPIZ-2.

Gre za nekako eno ožjo specifično skupino, ne postavlja se širše slike v kontekst, pa ne da bi se zdaj s tem želel izgovarjati, ampak bom s tem izpeljal tudi naprej, tudi glede na trenutno politično situacijo, kaj dejansko to lahko pomeni za nadaljnji razvoj pokojninskega sistema. Se pravi, poleg tega, da se uvedejo neke dodatne nepravičnosti in distorzije v sistem, je seveda tukaj zelo pomembno, kakšen ima to učinek na prihodnje spremembe pokojninskega zakona, kjer so tudi zelo pomembna pogajalska izhodišča, in kjer so tudi zelo pomembni argumenti oziroma razmerje moči med socialnimi partnerji, zaradi tega da se pride do razumnih oziroma tudi s tega vidika celovitih rešitev.

Se pravi, če pogledamo prvo reč, kar se tiče konsistentnosti, se pravi, zakaj si je že reforma 2012 prizadevala, za kaj so si tudi prizadevale spremembe v letu 2019, se pravi, tam sta bila dva osnovna cilja. Pogovarjali smo se o tem, da je treba zagotoviti dostojne pokojnine, in dodatno, seveda, smo se pogovarjali o tem, da je treba zagotoviti finančno vzdržnosti sistema, vendar tokrat v tej smeri, da se eno večjo anomalijo, in to je to, se pravi delovna aktivnost starejših od 55 let, z nekimi mehkimi ukrepi, predvsem spodbudami, naslovi na način, da bodo ljudje želeli in seveda tudi zmogli delati dlje, poleg ostalih sprememb, ki se tičejo prilagajanja delovnih mest in tako naprej.

Od tu naprej pravice, ki jih tudi prinaša dokup dobe, še vedno določene so. Se pravi, ko izpolniš pogoje za upokojitev, se pravi, polne pogoje za upokojitev, dobiš dodatne odmerne odstotke, to ti pomeni, se zrcali v tvoji pokojnini, se pravi, za celotno obdobje prejemanja te pokojnine imaš višjo pokojnino. Druga pa seveda tudi velja, da se lahko pa nekoliko hitreje upokojiš, vendar seveda tu veljajo malusi(?), in veljajo tako po preteklem sistemu kot tudi po tem, ki velja zdaj oziroma ta, ki je veljal še do lanskega leta, pa tudi po prenovljenem z letošnjim letom. Se pravi, imamo že tri, če rečemo temu, pakete, ki so nekako prepoznavali to rešitev in jo nekako ohranjali. S tega vidika bi lahko rekli, da gre za nekakšno antireformo, zaradi tega, ker omogoča določeni specifični skupini, ki je dobo dokupila, v pretežnem delu gre tukaj seveda za, lahko rečemo tiste, ki so recimo študirali, so tudi nekoliko boljše situirani. Načeloma lahko, razen izjem, računajo na nekoliko višje pokojnine in gre za nekako dodatno solidarnost v sistemu, da bi se ti lahko prej upokojevali, čeprav po smislu kako je trenutno postavljen sistem in kaj dejansko zasledujemo, to ni ravno razumno. Od tu naprej, kar se tiče tudi, se pravi tega duha, govorimo o na nek način nekakšni, z vidika duha leta 2012, pa tega, ki zdaj velja, gre za nekakšno delno anti-reformo. Od tu naprej pa tudi, kar se tiče prihodnjih pogajanj ne glede na to katera vlada bo, katera posadka bo tu sedela, je izjemno pomembno, kot sem že prej povedal, kakšno ima pogajalsko moč. Kadar se z interventnimi ukrepi takšnega tipa poseže v določeno populacijo, se načne en pomemben koncept, ki je bil predviden in tudi, že če pogledamo belo knjigo ali pa če pogledamo prihodnja izhodišča, ki pridejo v naslednji fazi pogajanj, so na ministrstvu tudi pripravljena in jih bomo v naslednjih tednih tudi začeli predstavljati oziroma se o njih pogovarjati, je notri predvideno tudi poenotenje dob. Se pravi, tu bi šlo prehod na drugi koncept. Se pravi poenotenje dob - da vzamemo oddelano dobo, če poenostavim, pa zraven damo tudi prostovoljno vključitev, pa vzamemo zraven tudi dokup dob, je, seveda to pomeni, da bo treba, potem teh 40 let dela je dovolj, malenkost prilagoditi zaradi tega, ker bo kar nekaj, se pravi tistih, ki so zdaj / nerazumljivo / v našem pokojninskem sistemu, se lahko upokojilo pod ugodnejšimi pogoji. In tukaj bo treba seveda ustrezno uravnotežiti, da se bo ta sprememba pripoznala in da bo dejansko sledila tistemu cilju, ki ga imata država, tudi z vidika in lastnega zavedanja in tujih priporočil, da je treba nekaj narediti, predvsem pri, se pravi populaciji nad 55 let, kjer še vedno primerjalno z Evropsko unijo pa tudi OECD-jem smo v stopnjah aktivnosti zelo nizki.

Kar se tiče Ekonomsko–socialnega sveta je bilo tudi že omenjeno kdaj je bil vložen ta predlog zakona. Vmes smo imeli določene manjše težave z delovanjem Ekonomsko-socialnega sveta. Iz tega razloga so se tudi prilagodili pogoji delovanja in prilagodili so se na tak način, da se dejansko poslanske zakone oziroma zakone drugih predlagateljev na Ekonomsko-socialnem svetu lahko obravnava. Od tu naprej pa, ker je prišlo do zamika, ta zakon še ni bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu. Je predlagan za obravnavo na kolegiju, ki je v tem tednu. Prav tako od tam, glede na to, da vlada zagovarja stališče, da mora biti obravnavan tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, bo prihodnji teden prišel na vrstni red na plenarni seji Ekonomsko-socialnega sveta, kjer se bodo lahko tudi socialni partnerji do tega opredelili. Zakaj je to pomembno? Ker spremembe pokojninske zakonodaje so, imajo veliko družbeno težo. Imajo tudi zelo dolgoročen vpliv na to, kako bo, se pravi s položajem predvsem upokojencev pri nas v prihodnje in se običajno sprejema s soglasjem, ne pa s tem, da se zgolj nekoga obvesti ali se z njim pomeni, ampak dejansko se skuša doseči širši družbeni konsenz, se pravi širši, kot je morda trenutna koalicijska slika bodisi v vladi bodisi v Državnem zboru.

Od tukaj naprej velja še omeniti, kar se tiče te rešitve glede predloga izenačitve obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po ZPIZ-u iz leta 1983, ki je dejansko, lahko rečemo ugasnil, vsaj ta rešitev je ugasnila z letom 1992, kar pomeni, da je od tam že kar nekaj let, se pravi od začetka takrat 37 let oziroma nekaj manj od prenehanja veljave. Takrat so bili kmetje razvrščeni v dve kategoriji, se pravi v združenja in druge kmete. In oblikovali sta se tudi dve možnosti pokojninskega zavarovanja kmetov. Kaj to pomeni? Da sta se razlikovali tako po dolžnostih oziroma obveznostih kot tudi potem po pravicah. Ena izmed najbolj, se pravi, če rečemo tako, osnovnih razlik, je zagotovo to, da združeni kmetje so morali z ostalimi člani združevati, se pravi osebno delo, kmetijska zemljišča, delovna sredstva, kar jih je postavljalo v, lahko rečemo bistveno drugačen položaj. Ostalim kmetom tega ni bilo potrebno storiti. In ravno to je tudi eden izmed ključnih razlogov zakaj je ta rešitev tudi na sodišču zdržala. Tako, da tu za ti dve različni kategoriji, ne, kot rečeno, ne gre za to, da bi po vsebini lahko bili kakorkoli enaki. In tudi, kot že prej omenjeno, ta rešitev se je iztekla že zelo zgodaj po osamosvojitvi Slovenije, se pravi, lahko rečemo eden izmed prvih zakonov, to je bil ZPIZ iz leta 1992.

Za dodatna pojasnila sem tukaj na razpolago tudi s sodelavcem, kot pa rečeno že uvodoma, Vlada tega predloga ne podpira.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo kdo od ostalih vabljenih?

Izvolite, predstavite se za magnetogram.

Lep pozdrav, Urška Ahlin Ganziti, prihajam s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Na naši zbornici pozdravljamo predlog zakona v celoti, pa čeprav so kmetje v njem izrecno omenjeni le v zvezi obsega pravic. Že dolgo časa se namreč trudimo, da bi predstavnike mnogih Vlad prepričali, da se je kmetom z uveljavitvijo ZPIZ-a2 zgodila velika krivica. Leta 1984 je pričel veljati ZPIZ 83, kot smo danes že slišali, ki je končno vsem kmetom omogočil splošno zavarovanje za starost in hkrati dal možnost, da za pretekla leta dokupijo dobo. To so bili kmetje, ki jim prej sploh ni bilo omogočeno vstopiti v zavarovanje, tudi ne v starostno zavarovanje kmetov, ki je veljalo že prej.

Mnogo kmečkega prebivalstva se je takrat vključilo v zavarovanje in izkoristilo možnost dokupa dobe, vendar pozor. Dokup je bil mogoč zgolj ob pogoju, da dokažejo, da so na kmetiji dejansko tudi delali. Se pravi, pripeljati so morali priče, ki so pričale, da so ti ljudje dejansko delali na kmetiji. Ta dokupljena doba je štela kot zavarovalna doba, štela je tudi v delovno dobo po ZPIZ-u 1 in ni vplivala na višino pokojnine. Z uveljavitvijo ZPIZ-a 2 pa dokup kmečkih let kar naenkrat ni vreden pač ni. Uzakonjeno je bilo namreč razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa, pri čemer le slednja omogoča priznanje polne pokojnine brez morebitnih odbitkov, priznanje najnižje pokojnine v višini 530 evrov in možnost upokojitve pri nižji starosti.

Zato se od 1. 1. 2013 dalje kmetje, ki zaradi starosti in fizične nezmožnosti težaškega dela na kmetiji po 40 letih niso več zmožni opravljati, prejemajo pokojnino, ki je za kar 18 % nižja, kot bi bila sicer, nimajo pravice do odmere pokojnine v višini 530 evrov in se ne morejo upokojiti pri nižji starosti. Spet drugi, tisti, ki jim zdravje še dovoljuje nadaljnje delo, pa ostajajo v zavarovanju dlje kot 40 let, tudi 3, 4 leta in več, in sicer z namenom, da bi izničili dokupljena leta, da bi torej dosegli 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V zvezi s pokojninsko dobo brez dokupa predstavniki ministrstva vztrajno trdijo, da je 40 let dovolj za upokojitev, to smo slišali tudi danes. Seveda ob hkratni izpolnitvi starostnega pogoja.

Pri kmetih to več kot očitno ne drži. Če bi bilo to res, dokup kmečkih let nikoli ne bi smel šteti kot dokup. Če še enkrat poudarim, kmetje, da so kmetje ta leta sploh lahko dokupili, so morali dokazati, da so delali na kmetiji. Po besedah predstavnikov ministrstva pa pokojninska doba brez dokupa pomeni točno to, torej dobo, ki jo je človek oddelal in za katero so bili plačani prispevki. Prav tako pa tu ne gre za špekulacije preračuna in podobno, kot meni Vlada v opisnem mnenju na predlog zakona, saj so kmečka leta ljudje dokupili na začetku svojega zavarovanja in so s tem seveda prevzeli tveganje zavarovanja, da morebitni zavarovalni primer sploh ne bi nastal.

Kljub očitni diskriminaciji kmetov, ki so dokupili oddelana dela in jih tako nikakor ne moremo enačiti z drugimi dokupi, pa čeprav na kmetijski zbornici prav čisto nič proti, da se prizna tudi drugim doba brez dokupa, nam na Kmetijski zbornici vse do danes žal ni uspelo prepričati predstavnikov Ministrstva za delo, da naj to krivico vendarle že enkrat popravijo.

In zdaj še v vezi priznanja obsega pravic. Predlog prinaša dolgo željeno popravo krivice, ki jo je vzpostavil nek drug pravni red v neki drugi državi. Ta žal vse do danes ni bila spoznana, niti ne na najvišji sodni veji oblasti, kjer so sicer že pred leti v vezi te problematike med drugim zapisali: »Potrebe kmetov po dodatnem zagotavljanju socialne varnosti so drugačne, kot jih imajo obrtniki, umetniki in odvetniki.« Pa v bistvu tukaj sploh ne gre za primerjavo z drugimi zavarovanci, ampak v bistvu za primerjavo med kmeti samimi. Med njimi vendarle mora obstajati ustavno načelo enakosti. Tudi Vlada v svojem pisnem mnenju na predlog zakona ne nasprotuje dejstvu, da je prišlo do razlikovanja prav zaradi takratnih prepričanj in ne na podlagi dejavnosti, ki so jo oškodovani kmetje opravljali, in predvsem tudi ne na podlagi višine vplačanih prispevkov. Predlog je zelo jasen, in širši obseg pravic zagotavlja zgolj tistim kmetom, ki so plačevali prispevke v višini, kot je bila predvidena za širši obseg pravic za združene kmete. Zato je prav, da se jim vendarle priznajo pravice v tem obsegu.

Zdaj, naša zbornica bi pa vseeno želela opozoriti še na eno zadevo. Menimo, da bi bilo z vidika pravičnosti prav, da se poračun tako v primeru dokupa kot tudi obsega pravic prizna za vsa leta za nazaj, najmanj pa od istega datuma, kot je bil določen v noveli ZPIZ-2, s katero je bila za drugo kategorijo zavarovancev že narejena izjema glede priznanja pokojninske dobe brez dokupa.

Sicer pa zakon seveda pozdravljamo in si želimo, da bo dobil zadostno podporo. Hvala lepa.

Hvala za vaše stališče.

Jaz bi besedo predala predstavniku Državnega sveta gospodu Danijelu Kastelicu, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Prav je, da smo slišali tudi predstavnico Kmetijske-gospodarske zbornice, kajti nanaša se na njihovo članstvo. Državni svet oziroma Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 34. seji 30. januarja obravnavala predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v Državni svet, v Državnem zboru po rednem postopku predložila poslanska skupina s prvo podpisanim gospodom Danijelom Krivcem.

Komisija ugotavlja, da predlagatelji želijo zakonsko urediti izjemno izjemo od dokupljene dobe po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na način, da bi se dokupljena doba, to so študijska leta, vojaščina in podobno, pred 31. 12. Po vseh takratnih veljavnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja obravnavala enako kot pokojninska doba brez odkupa in kot dobo postavljen zavarovanje v pogoj in plačila prispevkov.

V zvezi z želeno odpravo diskriminatornosti različnega obsega pravic za isti obseg plačil pri nekdanjih zavarovancih iz kmetijske dejavnosti pa se predlaga dopolnitev ZPIZ-2 z novim členom, s katerim naj bi se obseg pravic navedenih zavarovancev izenačil tako, da bi se kot podlaga za odmero pravic določila višina vplačanih prispevkov namesto upoštevanja administrativne kategorije, kar smo že slišali v predstavitvi poslanca gospoda Lisca danes na začetku.

Predstavnik predlagateljev je komisijo dodatno seznanil z že pripravljenimi amandmaji k predlogi zakona, kar je Zakonodajno-pravna služba tudi potrdila. Komisija Državnega sveta ugotavlja, da so v zvezi s predlaganimi dopolnitvami ZPIZ-2 predlagatelji predvideli finančne posledice za blagajno pokojninskega zavarovanja, ki pa jih niso mogli natančno oceniti, saj bo končna finančna obremenitev znana šele po odmeri pravic po novih kriterijih. Prav tako smo se tudi seznanili z mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki predlaganih sprememb ne podpira.

Zavod je na sami seji dodatno ugotovil, da je bilo ob sprejemu ZPIZ-2 zaradi relativne naglice pri sprejemanju končnih rešitev tik po dokončni pridobitvi soglasja socialnih partnerjev glede določenih problematičnih elementov nove zakonodaje in posledično omejenih možnosti poseganja v predlagane rešitve v okviru tega postopka, povzročenih kar nekaj nenamernih krivic, ki se je z določenimi parcialnimi ukrepi v preteklih letih že odpravljal, pač nekatere so pa še vedno odprte.

Zavod je nas tudi dodatno opozoril, da se s posameznimi parcialnimi ukrepi pogosto povzroča tudi kakšno novo krivico ali sproži novo neenakost znotraj iste skupine upravičencev, do posamezne pravice, zato je treba to obravnavati zelo subtilno. Komisija ocenjuje, da je ZPIZ-2 kot zelo kompleksen zakon, ne glede na nekatere njegove pomanjkljivosti, vendarle predstavlja dober temelj za nadaljnji razvoj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa ugotavlja, da se je z dosedanjimi parcialnimi posegi vanj že poskusilo odpraviti ključne nenamerno nastale anomalije, kar so bile že nekaj predstavljene.

Ne glede na vse navedene pomisleke Komisija lahko razume zahteve tistih zavarovancev, ki so svoja sredstva vložili v različne dokupe, in pa seveda vplačilo v pokojninsko invalidsko zavarovanje. Komisija tudi ugotavlja, da so spremembe zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja določene skupine zavarovancev doživele dejansko krivico ali pa jo kot tako dojemajo na podlagi svojih pričakovanj.

V zvezi z navedenim je komisija izrazila podporo usklajevanju odprtih problematik, povezanih s ZPIZ-om 2, če ne gre drugače tudi preko parcialnih sprememb veljavne zakonodaje, kot je aktualna obravnava, saj je zelo malo verjetno, da bi bilo v tem trenutku mogoče doseči dovolj politične volje za celovite in obsežnejše spremembe zakonodaje na tem področju.

V nadaljevanju je tudi Komisija na tej seji se dotaknila mizernih invalidskih pokojnin, katere imajo po podatkih ZPIZ-a 3 tisoč 546 slovenskih državljanov s povprečno delovno dobo 14 let, njihove pokojnine so pa nižje od 300 evrov.

Ravno tako je tudi Komisija v nadaljnji razpravi, ki se pa ne nanaša neposredno na ta predlog zakona ZPIZ-2h, opozorila tudi na krivico glede nadomestila za telesno okvaro, ki je pred veljavo s ZPIZ-om-2 bila upravičeni invalidi do nadomestila s 100 % invalidnostjo od 80 do 100 evrov, po sprejetju ZPIZ-a-2 pa do tega niso več upravičeni.

Skratka, da zaključim, imamo še nekaj odprtih dejstev na tem področju, in mislim, da bo v prihodnje potrebno tudi parcialno pristopiti tudi za rešitev omenjenih dveh kategorij. Skratka, do predlaganih rešitev v zvezi z izenačitvijo obsega pravic iz naslova zavarovanja kmetov se sama Komisija v razpravi ni izrecno opredelila, je pa v okviru glasovanja o predlogu zakona slednjemu dala soglasno podporo, kar pa smo bili tudi seznanjeni.

Hvala lepa za vašo pozornost.