69. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

31. 1. 2020

Transkript seje

Dobro jutro, spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 69. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo o zadržanosti. Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti se seje ne more udeležiti zaradi drugih obveznosti. Na seji pozdravljam gospoda Jožeta Horvata, ki nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina iz Poslanske skupine NSi. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanski Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo še enkrat pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O STANJU PRENOSA DIREKTIV V PRAVNI RED REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODPRTIH POSTOPKIH UGOTAVLJANJA KRŠITEV PRAVA EVROPSKE UNIJE. Kot gradivo k tej toči ste prejeli omenjeno informacijo z dne 16. 1. 2020. Za njeno predstavitev prosim gospoda Feleja Rada, direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

Izvolite.

Rado Fele

Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni, dobro jutro vsem!

Nazadnje smo stanje glede prenosa direktiv in odprtih postopkov ugotavljanja kršitev pogledali na seji 6. 9. 2019 in takrat je ta informacija zajemala stanje na dan 1. julij. Pred vami je informacija, ki zajema stanje na dan 19. 12., jaz pa bom vmes predstavil tudi kaj se je od takrat spremenilo, tako da boste imeli aktualno stanje na včerajšnji dan.

Ko smo pogledali stanje na dan 1. 7. je bilo takrat na seznamu skupno 33 direktiv, katerim je rok za prenos že potekel ali pa jim je oziroma bi jim potekel do konca leta 2019. Danes je na seznamu skupno 39 direktiv, 14 je takih, katerim je rok za prenos že potekel, 25 pa takih, ki jim poteče do konca leta. Tako da zdaj, če smo pozorni – takrat smo gledali stanje do konca leta, torej samo polletno, danes imamo pa celoletno stanje, tudi zato, da vlada lažje planira program dela vlade, zato je tukaj v bistvu številka večja. Res pa je, da je teh direktiv, katerim prenos poteče v drugi polovici letošnjega leta, 12. Tako da, če bi teh 12 potem odšteli, pridemo na številko 27.

Dodatno moram pa povedati tudi to, da so bile v tem času, ko ste vi prejeli informacijo oziroma, ko je bila ta informacija pripravljena in do včerajšnjega dne dodatno prinesene še 3 direktive in to je ena direktiva s področja MGRT, ki se nanaša na spremembo priloge v zvezi z opredelitvami osnovnih enot SI, potem pa še dve s področja Ministrstva za delo. Ena je bila implementirana z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in druga s pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi rakotvornih snovi.

Če nadaljujem, kar se tiče odprtih postopkov, jih je danes 53. Septembra, ko smo nazadnje sedeli na to temo jih je bilo 49. Od tega je isto kot takrat – 27 postopkov zaradi nepravočasnega prenosa oziroma ne notifikacije, pri čemer pri 18 postopkih od teh 27 pričakujemo, da jih bo komisija zaprl, zato ker so dejansko bile vse obveznosti izvršene oziroma direktive prinesene. 26 je pa takih postopkov, ki tečejo zaradi nepravilnega prenosa ali neizpolnjevanja drugih obveznosti.

Če pogledamo kako je s fazo postopkov, teh odprtih postopkov. 34 jih je v fazi uradnega opomina, 12 v fazi obrazloženega mnenja, nimamo nič napovedanih tožb komisije. Štiri so take, kjer je komisija sicer vložila tožbe, ampak je v eni tudi že umaknila in to je v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb. Tri enako kot v prejšnjem pregledu pa so take, v katerih je bila že izdana tudi ugotovitvena sodba sodišča EU. Slovenija o odpravi teh kršitev redno poroča in mogoče malo več tudi v nadaljevanju.

Torej, kar se tiče teh vloženih tožb, jih imamo v zvezi z direktivo glede o trgih finančnih instrumentov. Tukaj so bili sicer sprejeti notificirani vsi ukrepi za prenos te direktive, je pa posebnost te tožbe v tem, da je tukaj komisija zahtevala plačilo pavšalnega zneska prvič pri nas ob katerikoli kršitvi, ki smo jo imeli in v skladu s stališčem, ki ga je komisija pred leti na to temo sprejela, je pričakovati, da bo to zadevo kljub temu, da so bili vsi predpisi sprejeti, notificirani, je pričakovati, da bo tukaj zadeva peljana do konca. S to direktivo je povezana tudi direktiva 2016/1034 o trgih, o spremembi tiste prejšnje direktive o trgih finančnih instrumentov. Potem tretja direktiva, v zvezi s katero je komisija vložila tožbo je prav tako povezana na finančne instrumente, ampak se nanaša na zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam. Tukaj pričakujemo umik tožbe, ker so bili vsi predpisi sprejeti, nov Zakon o trgu finančnih instrumentov. Četrta je pa tudi mislim, da kar odmevna tožba in to je ta v zvezi s hišno preiskavo in zasegom dokumentov Banki Slovenije. Tu Slovenija ne odstopa od do sedaj izraženih stališč Tu Slovenija ne odstopa od do sedaj izraženih stališč, da torej v Banki Slovenije zaseženo gradivo in podatki ne tvorijo arhiva Evropske unije.

Še omenim podrobnejše tiste tri zadeve, o katerih je bila izdana ugotovitvena sodba sodišča EU. V bistvu sem jih omenjal že tudi prejšnjič. Tukaj gre za odpadke na nezakonitih odlagališčih na območju Celja in Bukovžlaka. Druga so odpadne gume na območju gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju in tretja je tožba oziroma sodba, zato, ker Slovenija ni zaprla, ni zagotovila skladnosti vseh obstoječih odlagališč odpadkov. O vseh teh zadeva je ministrstvo redno in tudi sedaj poročalo Evropski komisiji o napredku pri odpravi teh kršitev.

Če lahko izkoristim, ker imam ravno besedo samo še to. Spoštovanemu poslancu Horvatu dolgujem dodatna pojasnila s prejšnje seje v zvezi s tovarno sladkorja Ormož, ker smo se pogovarjali tudi o tem. Zdaj, zakaj tega v bistvu ne spremljamo pri prenosu direktiv in odrtih postopkov ugotavljanja kršitev prava, je mogoče pojasniti tako, da v bistvu pri teh informacijah s katerimi vas seznanjamo, gre za splošne predpise, za splošne akte in naš napredek pri njihovemu prenosu v naš pravni red. Kar se pa…kar pa zadeva tovarno sladkorja Ormož, je pa takole, da je bilo med letoma 2006 in 2010 za prestrukturiranje sladkorja namenjenih 5,4 milijarde evrov podpore. Sistem kvot EU za sladkor je bil potem ukinjen 30. septembra 2017. Države članice pa so se lahko odločile za popolno ali delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti, zato je bil tudi ta znesek pomoči na tono opuščene kvote različen. Tovarna sladkorja Ormož se je v letu 2007 v celoti odpovedala kvoti in zato tudi prejela odškodnino v višini slabih 39 milijonov. Revizorji so pa potem leta 2010 preverili zakonitosti izplačila in ugotovili, da je šlo le za delno razgradnjo, ker silosi niso bili v celoti odstranjeni. Zato je bilo takrat potem Republiki Sloveniji naloženo vračilo sredstev s konkretnim aktom v višini 8 milijonov 700 tisoč evrov. Evropska komisija je pa potem leta 2014 sprejela prav posebni izvedbeni sklep o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova jamstvenega oddelka evropskega kmetijskega, usmerjalnega in jamstvenega sklada in tako naprej in takrat je tukaj med drugim za Republiko Slovenijo uporabila ta finančni popravek. Stalno predstavništvo je bilo potem o tem sklepu uradno obveščeno – to zgodbo pa verjetno v detajle potem pa že poznate – obveščeno 22. 12. 2014. V Uradnem listu je bil ta sklep objavljen 24. 12. 2014. Republika Slovenija je 6. 3. na sodišče vložila tožbo, ki pa jo je sodišče zavrglo, ker je bila vložena en dan prepozno.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Fele.

Dovolite mi, da preberem še eno opravičilo. In sicer se seje ne more udeležiti gospod dr. Franc Trček zaradi bolniške odsotnosti.

Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo?

Gospod Nik Prebil, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Dobro jutro kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni.

Ja, saj bom zelo kratek. Bi želel samo nekaj komentarjev dati. Zdaj, rekli ste, da smo imeli pravzaprav nazadnje, ko smo se videli, v postopku 49 zadev, danes jih je 53. Bilo je tudi rečeno, da je bila se pravi ena napovedana tožba umaknjena s strani Evropske komisije v okviru energetske učinkovitosti stavb, kar jaz ocenjujem kot v redu. Bom pa vseeno opozoril na eno stvar, ki se mi še vedno zdi težavna in sicer na Ministrstvu za okolje in prostor namreč tam je največ odprtih zadev in sicer 17, če so moji podatki pravilni. Večinoma gre pa za in tudi v primeru, kjer Evropska komisija napoveduje oziroma je že vložila tožbe proti naši državi, da se ne izpolnjuje zahtev zakonodaje glede odpadkov, predvsem z odpadnimi gumami, pa na odlagališčih. Tako da jaz bi želel, da ministrstvo to v večji ravni uredi. Ne nazadnje čas mineva, vidimo pa, da se bore malo spremeni oziroma marsikatera zadeva teče bolj počasi. Verjamem, da ni za to v celoti krivo ministrstvo. Ne nazadnje zakonodajo potrjuje Državni zbor in jo sprejema. Tako da je en del verjetno težavnostni tudi tukaj na naši strani. Ampak mislim, da se moramo vsi zavedati, da so določene stvari glede na to, da smo še vedno polnopravna članica Evropske unije, pač moramo nekatera pravila spoštovati in te stvari uvesti v nacionalni pravni red.

Ne nazadnje pa bom tukaj mogoče pozval zdaj še na eno stvar, ki nas lahko doleti v kratkem, pa se bomo naslednjič, ko bomo tukaj sedeli, pogovarjali ravno o še eni večji številki in sicer to je direktiva na področju spremembe o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Ta postopek Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo spremembo zakona, ki vpeljuje vpeljavo direktive ne glede na to, da Vlada opravlja samo še tekoče posle, je ta zakon oziroma novela zakona v Državnem zboru in ga lahko še brez težav speljemo. Pa na določenih področjih seveda zaostruje orožno zakonodajo, ne nazadnje na podlagi nekih povečanih terorističnih dejanj in se mi zdi prav, da je kontrola nad tem ustrezna. Da pa ljudem, ki zakonodajo spoštujejo in imajo stvari ustrezno urejene, da se jim to tudi omogoči. Tistim, ki pa ne, se pa zadeva zaostri.

Tako da jaz bi na tej točki kolegice in kolegi pozval, da lahko zadevo še vedno ustrezno sprejmemo in se potem glede na to, da nam grozi podobna zadeva tudi na tej strani, temu izognemo.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Jožef Horvat, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav! Najlepša hvala vam gospod Rado Fele, direktor Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, za kvalitetno informacijo, odgovor, za katerega sem zaprosil na našem prejšnjem srečanju.

Ocenjujem tudi, da je poročilo kot tako kvalitetno pripravljeno. Nam poslancem se seveda postavlja tukaj eno logično vprašanje – ali ima Vlada oziroma Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki skrbno lebdite nad tem, katere direktive so implementirane v slovenski pravni red in katere ne, katerim je tok pretekel – ali morda kdaj na seji Vlade postavite tudi kakšno rdečo zastavico, dajete kakšno spodbudo Vladi, opozarjate? Ne nazadnje nam zadaj grozijo tudi finančne kazni in zdaj tukaj zaključujem. Rekli ste Evropska komisija zahteva plačilo pavšalnega zneska za en primer. To je zaenkrat še ostalo pri zahtevi ali smo to že realizirali? Torej, pod črto mi do tega trenutka, če prav razumem vašo odkimavanje, če prav razumem, mi do tega trenutka niso plačali še nobene kazni zaradi zamud pri implementaciji evropskih direktiv v naš pravni red? Je pa seveda tukaj, ampak najbrž to ni čas zdaj za današnjo razpravo – enostavno težko najti razlago, da za nekatere direktive, ki jim je rok potekel 2016, 2018 in jih danes še nismo implementirali, je seveda skoraj da težko razumeti. Drugače pa ja, hvala za to poročilo in odgovor na moje vprašanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Horvat.

Gospod Fele, izvolite.

Rado Fele

Hvala lepa za ta vprašanja.

Če se lahko najprej navežem na spoštovanega poslanca Prebila. Kar se tiče teh sodb, ugotovitvenih sodb in tožb v zvezi s postopki na Ministrstvu za okolje in prostor, jih je res največ – 17, kot ste ugotovili. Zdaj, jaz s posameznimi temi odlagališči in odpadnimi gumami, ki sem jih že prej omenjal, je tako, da v bistvu so bile sodbe izdane, ena 8. 6. 2018, ampak to so seveda tiste prve ugotovitvene sodbe oziroma sodbe na podlagi katerih potem seveda zdaj komisija preverja, ali bomo mi to izvršili ali ne. To jaz seveda se lahko tukaj pred vami zavežem in tudi Ministrstvu za okolje in prostor prenesem skrb odbora, da se zadeve kontinuirano, tekoče peljejo. Verjamem pa, da se tudi sami tega zavedajo, saj v bistvu redno poročajo o napredkih in zaenkrat tukaj nismo zasledili, da bi se kakršnikoli novi momenti, da tako rečem, v našo škodo pojavili.

Kar se tiče Zakona o orožju in podobnih. Ja, tudi Vlada, ki opravlja tekoče posle je dolžna skrbeti za prenos direktiv in implementacijo pravnega reda. Zdaj težava z vsemi temi predpisi lahko je, da je poleg samega prenosa direktiv, torej tistega bistva predpisa, ki bi bil samo prenos direktiv, da so poleg tega še kakšne druge določbe, ki pa ne pomenijo več prenosa direktiv, ampak poenostavljeno povedano – kreiranje politike na določenem področju. V tem delu bi seveda šlo z vidika 115. člena Ustave in tekočih poslov za problem oziroma tega Vlada zdaj, ko je v tekočih poslih, ne sme več početi. Tako lahko povem, da smo tudi včeraj na seji Vlade obravnavali novelo Energetskega zakona v zvezi s prenosom ene plinske direktive. In so bile določbe, ki so sam prenos direktive presegale, potem pred sejo Vlade izločene. Tako da boste, če še niste prejeli v postopek v Državni zbor novelo, ki bo zadevala zgolj prenos direktive.

Ja, se strinjam. Če se lahko potem navežem tudi na poslanca Horvata, da ene zadeve zelo dolgo trajajo. Zadnjič mogoče sem že nekaj omenjal v zvezi s temi razlogi, bolj da tako rečem tehnične narave, zakaj je včasih težko pripraviti določen predpis, ki bi v celoti sledil oziroma prenesel določene / nerazumljivo/. Večkrat je pa tudi tako, da se poleg tega – spet se ponavljam, tehničnega prenosa direktive, hkrati urejajo tudi druga vprašanja, ki so mogoče zelo politično sporna. In je potem težko uskladiti zadevo in hkrati potem seveda tudi prenos direktive trpi. Recimo, konkretno. Na Vladi je pripravljena za obravnavo novela Zakona o zaščiti živali. Nujno pomembna zaradi prenosa direktive. Vendar se zastavlja vprašanje ob tem, kako definirati žival, ki v bistvu ni predmet prenosa, ampak ker o tem ni političnega soglasja, je cel zakon obstal. In mislim, da je še več takih primerov. Tukaj moram povedati – ker ste me vprašali, če s kakšno rdečo zastavico maham – ja, ravno v tem primeru sem mahal, pa še v enem, pa ves čas opozarjam tudi na resolucijo o normativni dejavnosti. Novembra je bilo deset let, kar jo je ta spoštovani zbor sprejel. Ki tudi opredeljuje, kako je treba vnaprej planirati in peljati po korakih pripravo predpisov. In tudi na tak način s spoštovanjem resolucije sem prepričan, da bi lahko številko neizvršenih prenesenih direktiv izboljšali.

Kar se pa tiče pavšalnega zneska. Ja, drži kot ste pravilno ugotovili. Do danes nismo plačali še nič, res pa je, da bomo zelo verjetno morali plačati po tej tožbi, ker komisija zahteva plačilo pavšalnega zneska in v teh primerih do zdaj še ni nikoli umaknila tožbe. Tako da kaže, da bo ta zadeva speljana do konca. Tako pa to vam lahko tudi povem, da to recimo plačilo pavšalnega zneska tukaj znaša tisoč 978 evrov na dan. To je treba pomnožiti s številom dni trajanja kršitve, kar za 17 mesecev zamude znese okoli en milijon evrov.

Hvala.

Hvala lepa, gospod Fele.

Interesa za razpravo ni več, zato jo zaključujem. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 69. seji seznanil z informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava Evropske unije z dne 16. 1. 2020. S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA SEPTEMBRA 2019 IN POROČILO O IZVAJANJU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA POSPEŠITEV ČRPANJA SREDSTEV IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V OBDOBJU 2014-2020.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 12. decembra 2019. Prosim gospoda Aleša Bucika, državnega sekretarja v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi omenjeni poročili.

Izvolite.

Aleš Bucik

Ja, hvala za besedo spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali vabljeni.

Danes sem prvič v vlogi državnega sekretarja v Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Žal moram opravičiti našo ministrico, ki je zbolela, tako da bova z vami danes direktor Urada za kohezijsko politiko, Suvorov Bojan in jaz.

Pred vami je obravnava kvartalnega poročila z datumom 30. 9. 2019. Poročilo je že bilo na dnevnem redu na pretekli seji pretekli petek, a smo jo iz naše strani zaprosili, da se predstavi poročanje, zaradi tega, ker smo imeli že vnaprej dogovorjene sestanke s kohezijskimi regijami – tako vzhodnimi, kot zahodnimi. In oni so pomemben faktor pri realizaciji evropske politike. Diskusije so bile zelo kvalitetne in vsi smo iz teh srečanj pobrali veliko pozitivnega.

Seveda bi si želeli vsi boljšega rezultata, vendar imamo še skoraj štiri leta možnosti, da implementiramo vsa sredstva, ki so nam bila na razpolago. Kot veste ima Slovenija v programskem obdobju 2014-2020 na voljo 3 milijarde in 68 milijonov evropskih sredstev kohezijske politike, ki jih lahko izkoristimo do leta 2023. Na sestankih parlamentarnega Odbora za zadeve Evropske unije pa seveda tudi v samem četrtletnem poročanju vsake tri mesece, predstavimo stanje pri izvajanju. Tako bo tudi tokrat, zato bom kar preskočil na številke.

Konec septembra leta 2019 je bilo izvajanje na nivoju sledečem. Odločitve o podpori projektov, ki se lahko izvajajo v tem obdobju je bila 83 %, kar pomeni imamo podporo za 2 milijardi 540 milijonov projektov. Na nivoju pogodbenih vrednosti, to pomeni kateri projekti so, za katere projekte je bila že sklenjena, so bile že sklenjene pogodbe. Imamo izkoriščenost na nivoju 66 % oziroma za 2 milijardi in 40 milijonov evrov. Izplačil iz državnega proračuna je bilo 872 milijonov, oziroma 28 %. Certificiranih izdatkov, to pomeni, da so bili vsi postopki zaključeni tudi s povračilom iz Evropske unije, pa jih je 812 milijonov oziroma za 26 %.

Izvajanje projektov in programov je bilo konec septembra lani v polnem teku. Imamo pa seveda tudi podatke za konec leta 2019. Iz njih pa je razvidno, da se je intenzivnost izvajanja še povečala. / nerazumljivo/ smo na nivoju dodeljenih sredstev iz 83 na 86 % in imamo dodeljeni že 2 milijardi 640 milijonov sredstev razpoložljivih. Na nivoju sklenjenih pogodb pa smo že na 70 % oziroma na 2 milijardah in 150 milijonih. Še večji skok pa je bil pri izplačilih iz proračuna in certificiranih izdatkih, kjer je bil skok glede na september lani kar 8 %. V obeh primerih smo presegli 1 milijardo. Pri izplačilih iz proračuna smo na 36 % oziroma izplačali smo milijardo 100 milijonov, pri certificiranih izdatkih pa na 34 % oziroma na milijardi in 40 milijonov evrov. Verjetno pa ste tudi sami že sledili informaciji, da smo na vseh nivojih evropskih skladov, dosegli 40 % črpanje, povprečje v Evropski uniji pa je 39 %. Tako da mislim, da smo na dobri poti. Tukaj se seveda poleg skladov evropske kohezijske politike, upošteva tudi sklad za razvoj podeželja in ribiški sklad.

Težave, ki smo jih imeli z informacijskim sistemom so povzročale zastoje pri črpanju oziroma celo ogrožale sredstva, ki jih je imela Slovenija na razpolago. Vendar lahko povem, da so vse te težave z informacijskim sistemom odpravljene. To sicer ne pomeni, da težav ne bo več, so pa obvladljive in ne ogrožajo črpanja evropskih sredstev.

Ugotavljamo pa, da prihaja do odstopanj od načrtovanega pri samem izvajanju na terenu in posledično pri izplačilih iz državnega proračuna. Ta del poteka počasneje kot je bilo predvideno, zato bomo v prihodnosti večjo pozornost namenili samim projektom in programom na terenu in če bo potrebno tudi ustrezno ukrepali. Tudi za to se ministrica srečuje z vsemi ministrskimi kolegicami in kolegi, saj je naš skupen cilj, da se hitrost izvajanja najmanj ohrani na nivoju kot je, oziroma, da to hitrost še pospešimo. Seveda pa je k vsemu temu pripomogel tudi akcijski načrt za pospešitev izvajanja, ki ga je Vlada sprejela že decembra leta 2018. Sama primerjava s koncem leta 2018, ko smo skupaj porabili komaj 16 % črpanja, smo danes s tem akcijskim načrtom pri 34 %, kar pove, da smo zelo napredovali.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci in poslanke, na voljo smo vam z direktorjem urada za vsa dodatna pojasnila.

Hvala.