Pričenjam 19. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije, Ferenc Horváth, na seji pa kot nadomestne članice oziroma člani komisije s pooblastili sodelujejo: Tina Heferle, po pooblastilu nadomešča Lidijo Divjak Mirnik, Jože Lenart nadomešča Braneta Golubovića, Franc Rosec nadomešča Anjo Bah Žibert in pa mag. Andrej Rajh nadomešča Mašo Kociper.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red.

1. Predlog za razrešitev sodnice porotnice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih.

13. februarja 2020 pa ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z naslednjimi točkami in sicer:

2. Predlog z izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

3. Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

4. Predlog za imenovanje dveh namestnikov Varuha človekovih pravic.

5. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru.

6. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Postojni.

7. Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Mariboru.

8. Predlogi za izvolitev v sodniške funkcije na sodniška mesta okrajnih sodnikov na okrajnih sodiščih v Grosupljem, Kočevju in Domžalah.

9. Predlog sklepov o imenovanju članov Statističnega sveta Republike Slovenije.

10. Predlog sklepa o spremembi sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednice, člani in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi.

11. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje osmih članov Programskega sveta RTV Slovenija na podlagi sedme alineje šestega odstavka 17. člena Zakona o RTV Slovenija.

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališča o predlogih za razširitev dnevnega reda seje z navedenimi točkami? Če ne… A ha, Jožef Horvat izvoli.

Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, poseben pozdrav odličnim gostom!

Gospod predsednik, v imenu poslanske skupine, ki jo tukaj predstavljam, Nova Slovenija, predlagam umik točke 2 in 3. Po pogovorih z nekaj člani Mandatno-volilne komisije in tudi z vodji poslanskih skupin z nekaterimi bi bila to smiselna odločitev in točko 2 in 3 potem seveda obravnavamo na eni od naslednjih sej Mandatno-volilne komisije.

Hvala lepa.

Hvala.

Torej dajem na glasovanje predlagani sklep kolega Jožefa Horvata, da…

Dobro. Glasovali bomo ločeno po vseh točkah dnevnega reda.

1. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2. točko. Glasujemo. / oglašanje iz ozadja/

Ja, izvoli, Matjaž Han.

Hvala lepa.

Predsednik, jaz predlagam 15 minut pavze, da se nova koalicija dogovori kako bo delala. Jaz nimam nobenega problema s tem, ampak vidim, da ste še neusklajeni, ker danes bi morali imeti še usklajevanje stara koalicija, pa ni šlo. Tako, da predlagam 15 minut pavze, vi se pa dogovorite kako bo, potem bomo pa glasovali.

Hvala.

Dobro. Prekinjam sejo za 15 minut.

Sedaj bomo glasovali ločeno o posameznih predlaganih točkah za razširitev dnevnega reda. Najprej bomo glasovali o 2. točki. Zdaj bom za 2. in 3. točko posebej prebral, potem pa ne bom naprej bral vsa besedila.

Predlog za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da predlagani sklep ni sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje o 3. točki, to je o predlogu za izvolitev kandidata za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da predlog sklepa ni sprejet.

Sedaj bomo glasovali o 4. točki dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na 5. točko dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda za novo 6. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na glasovanje o 7. točki. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na glasovanje o 8. točki. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na 9. točko dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na 10. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Prehajamo na 11. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, samo moram v takem primeru v skladu s 1. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDLOG ZA RAZREŠITEV SODNICE POROTNICE DELOVNEGA IN SOCIALNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ZA ODLOČANJE O SOCIALNIH SPORIH, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽILA PREDSEDNICA DELOVNEGA IN SOCIALNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI.

Gradivo za to točko dnevnega reda je bilo objavljeno pri EPA, celotno gradivo pa ste zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistem Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabil gospo Ano Jaklič, predsednico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo prav lepo pozdravljam, in pa gospo Heleno Miklavič, sodnico porotnico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ugotavljam, da se sodnica porotnica ne udeležuje seje ter hkrati tudi, da smo prejeli vročilnico iz kater izhaja, da je vabilo na sejo prejela 7. 2. 2020. 17. 2. 2020 pa smo prejeli njeno pisno opredelitev do navedb v predlogu za razrešitev.

Uvodna pojasnila. Sodnike porotnike delovnih in socialnih sodišč voli Državni zbor na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. V skladu s prvim odstavkom 15. člena navedenega zakona veljajo za določitev pogojev za izvolitev v funkcijo sodnika porotnika trajanja mandata prisego, določitev števila sodnikov porotnikov ter pravice in obveznosti sodnikov porotnikov določbe Zakona o sodiščih, če ni s tem zakonom drugače določeno. Zakon o sodiščih v prvem odstavku 51. člena določa, da se sodnik porotnik razreši, če nevestno ali neredno opravlja dolžnost sodnika porotnika. Ob smiselni uporabi šestega odstavka 51. člena sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani razreši Državni zbor na obrazložen predlog predsednika tega sodišča. Državni zbor je 21. 9. 2015, sprejel sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih s katerim je iz vrst zavodov izvolil tudi gospo Heleno Miklavič. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je Državnemu zboru posredovala obrazložen predlog za njeno razrešitev. Iz predloga izhaja, da je Helena Miklavič kot sodnica porotnica sodelovala na pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo v konkretnem socialnem sporu, pri čemer je bil podan izločitveni razlog iz 3. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je sodnica porotnica v sorodstvenem razmerju s pooblaščenko tožeče stranke in sicer je njena sestra. Sodnica porotnica na naroku ni opozorila na navedeno sorodstveno razmerje, čeprav je zanj nedvomno vedela, temveč je to storila šele dan po naroku. S tem je kršila prvi odstavek 71. člena Zakona o pravdnem postopku po katerem mora sodnik ali sodnik porotnik takoj, ko izve za takšen razlog izločitve, prenehati s kakršnimkoli delom v konkretni zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča, ki mu določi namestnika. Zaradi navedenega bo potrebno pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo ponoviti. Predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pa sodnici porotnici Heleni Miklavič očita nevestno delo, ki ga prvi odstavek 51. člena Zakona o sodiščih opredeljuje kot razrešitveni razlog. Helena Miklavič je na obrazložen predlog predsednice sodišča pisno odgovorila, v odgovoru na predlog za razrešitev predlaga naj predlogu za razrešitev ne sledimo iz naslednjih razlogov, ker do odločanja v konkretnem socialnem sporu še ni prišlo, saj je bil opravljen šele pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo. Ker trdi, da njeno nevestno ravnanje ni vzrok za ponovno izvedbo naroka, saj bi bil v primeru njene izločitve senat nepravilno sestavljen in s tem podan razlog za preložite pripravljalnega in prvega naroka in ker je med samim narokom razlog za izločitev nemogoče sporočiti predsednici sodišča, ki je na drugi lokaciji. Iz odločanja o konkretni zadevi se je izločila takoj, ko je bilo to mogoče, to je naslednji dan po naroku, s čemer je prenehala z delom v zadevi še preden je stekel postopek odločanja in izdaje sodbe. Želi predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, gospa Ana Jaklič, predlog dodatno obrazložiti?

Prosim. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Torej rada bi poudarila predvsem tole. V tem, v veliki večini primerov v socialnih sporih sodi sodišče v senatu, se pravi, sodniki, dva sodnika porotnika. Kako zelo pomembno je, da ni nobenega dvoma v nepristranost sodišča, verjetno ni potrebno posebej razlagati, zaradi tega je tudi 70. člen ZPP zelo jasno to opredeljuje, da so obligatorni razlogi kdaj sodniki in sodnik porotnik ne sme sodelovati kot sodnik oziroma na sojenju. V tem konkretnem primeru je bila situacija takšna, da je bila gospa po petih letih, ko je sodnica porotnica in ko je bila večkrat opozorjena oziroma vsi porotniki so bili že pred prisego z moje strani in s strani predsednice višjega sodišča posebej opozorjeni, da najpomembnejša zadeva je, da se takoj izločijo oziroma, da takoj povedo, če obstaja kakršenkoli razlog, sploh pa, če gre za sorodstveno razmerje, kot je bilo v tem primeru, da se narok preloži. V tem konkretnem primeru je šlo za socialni spor kjer je bila javnost izključena. Izključena je bila iz razloga, ker je šlo za zelo občutljive osebne podatke. Namreč stranski intervenient, ki je sodelovala v tem sporu, je bila tožeča stranka država Slovenija, zastopala jo je državna odvetnica, sestra sodnice porotnice. To kar mi očitamo sodnici porotnici in tudi državni odvetnici je to, da tisti moment, ko je državna odvetnica vstopila v dvorano, bi morala sodnica porotnica predsednici senata povedati, to je moja sestra in bi se narok preložil. Tako pa je bilo izvedeno, so bili doka…, ne samo pripravljalni narok, bil je tudi prvi narok kjer se je zaslišalo stransko intervenientko kjer se je izvajalo, sprejemalo druge dokazne predloge. Zdaj pa, dejansko ker je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, se pravi, sodnica porotnica ne bi smela sodelovati, je logično, da je treba vse ponoviti pred drugim senatom. To pa pomeni za stransko intervenientko, ki je morala pričati oziroma izpovedovati svoje zelo občutljive osebne, zdravstvene podatke, strašno breme, si lahko vsi predstavljamo. In potem se pojavlja tudi vprašanje, kaj je s tem sodiščem narobe, da ponovno vabi in mora vse ponavljati. V bistvu mi smo obvestili tudi generalnega državnega odvetnika, gospoda Groznika, ker menimo, da bi tudi državna odvetnica v tem primeru morala ustrezno odreagirati. Tako da, navedbe, ki jih je sodnica porotnica dala v svojem ugovoru, dejansko ne držijo. Dokazne predloge seveda sprejema senat, ne predsednik senata in bili so izvajani dokazi, tako da, to da bi bil problem, če bi ona, ne bilo, problem je bil, ker je bila ne ker je ne bi bilo. Se pravi, če bi takoj povedala, bi se nalog preložil in problem ne bi nastal. To je bil razlog in ona je bila v tem tudi obveščena. Poleg tega pa je gospa univerzitetna diplomirana sociologinja, zaposlena na Zavodu za zaposlovanje kjer je tudi uporaba ZUP-a, ki ima pa približno enaka določila kot ZPP, tako da, kakšni izgovori, da tega ni vedela, so po našem mnenju neutemeljeni.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev. Prosim, če se izklopite.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na podlagi vsega povedanega lahko ugotovim, da je Helena Miklavič kršila določbe Zakona o pravdnem postopku o izločitvi. S svojim ravnanjem namreč ni sledila povsem jasni in nedvoumni zakonski določbi prvega odstavka 71. člena Zakona o pravdnem postopku, ki od sodnika porotnika zahteva takojšnje prenehanje s kakršnimikoli delom v zadevi, ko izve za razlog izločitve. Nesporno je, da je sodnica porotnica za razlog izločitve izvedela ob oklicu pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo v razpravni dvorani, ob tem pa ni opozorila na navedeno sorodstveno razmerje in ni prenehala z delom v zadevi, temveč je sodelovala na pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo. Narok je bil torej izveden in ga bo treba ponoviti pred senatom v drugi sestavi. Sodišču so s tem nastali stroški in zamuda pri obravnavanju zadeve. Ker so sodniki porotniki pred prisego izredno poučeni o svoji dolžnostih, tudi o dolžnem ravnanju, če je podan kakšen od razlogov za njihovo izključitev, je mogoče zaključiti, da Helena Miklavič v konkretnem primeru ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od sodnika porotnika pričakuje. Upoštevaje navedeno je torej pri sodnici porotnici podan razlog za razrešitev iz prvega odstavka 51. člena Zakona o sodiščih.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep s katerim se razreši sodnico porotnico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih, Helena Miklavič.« Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Hvala lepa za sodelovanje.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDLOG ZA IMENOVANJE DVEH NAMESTNIKOV VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Predloga ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda je vabljen gospod Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki ga prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Varuh človekovih pravic na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic Državnemu zboru predlaga, da za njegova namestnika imenuje Marjeto Cotman in dr. Jožeta Ruparčiča. Zakon o Varuhu človekovih pravic v prvem odstavku 15. člena določa, da ima varuh najmanj dva in največ štiri namestnike, in da namestnika na predlog varuha imenuje Državni zbor. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena zakona Državni zbor o predlogu varuha za imenovanje namestnika odloči v 45. dneh od dne predložitve predloga. Namestnik varuha v skladu z 18. členom zakona nastopi funkcijo po prisegi, ki jo poda pred Državnim zborom. Želi gospod Peter Svetina, Varuh človekovih pravic predlog dodatno obrazložiti?

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Kot je bilo povedano, Zakon o Varuhu človekovih pravic določa, da ima varuh najmanj dva in največ štiri namestnike. Na začetku mandata sem imel štiri namestnike, ki so imeli ločena področja po svojih utečenih tirnicah. 16. aprila 2019, je en namestnik na njegov predlog bil razrešen s funkcije, mandat namestnice pa je potekel 23. marja 2019. Glede na navedeno imam tako od 23. maja dalje dva namestnika. Glede na obsežnost dela inštitucije Varuha človekovih pravic in pa prerazporejena dela in naloga na samo dva namestnika, sem se 5. aprila sem objavil vabilo za izbiranje predlogov za kandidate za namestnika oziroma namestnico varuha. Nanj se je javilo 19 kandidatov s katerimi sem se srečal, pogovoril in med vsemi kakovostnimi kandidati izbral dva, to sta gospa Marjeta Cotman in pa gospod dr. Jože Ruparčič.

Gospa Marjeta Cotman je v svoji široki poklicni karieri opravljala najvišje funkcije in dela na področju državne uprave, pravosodja, zakonodaje ter devet let na področju varovanja človekovih pravic, ko je bila vodja oddelka za peticije in sekretarka komisije za peticije v Državnem zboru. Njeno delo je zajemalo najzahtevnejše naloge na najodgovornejših pravnih področjih.

Dr. Jože Ruparčič je sodnik že več kot 20 let. V okviru svojega dela v pravosodju pa ves čas razvija tudi znanstveni interes za pravne fenomene. Je strokovnjak s področja civilnega in gospodarskega prava, ima dolgoletne izkušnje in bogato strokovno znanje.

Verjamem, da sta predlagana kandidata z njunim dosedanjim delom in strokovnim znanjem dokazala, da sta primerna za opravljanje funkcije namestnice oziroma namestnika varuha. Odlikujeta ju znanje in kredibilnost, zato verjamem, da mi bosta v veliko pomoč pri varovanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo članic oziroma članov komisije. Želi kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednja predloga sklepov. Prvi:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep s katerim se za namestnico Varuha človekovih pravic za dobo šestih let imenuje Marjeta Cotman.« Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na drugo glasovanje:

»Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep s katerim se za namestnika Varuha človekovih pravic za dobo šestih let imenuje dr. Jože Ruparčič.« Glasujemo.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Gospodu Petru Svetinu se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNE SODNICE NA OKROŽNEM SODIŠČU V KOPRU, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Del gradiva je objavljen pri EPA. Obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. K tej in naslednjim trem točkam dnevnega reda sem povabil dr. Erika Kerševana, predsednika Sodnega sveta, ki ga prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Sodni svet na podlagi 130. člena Ustave, prvega odstavka 23. člena Zakona o sodnem svetu ter 19. členu Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru izvoli mag. Anjo Štrovs. Predsednika Sodnega sveta dr. Erika Kerševana prosim za uvodno obrazložitev predloga.

Izvolite besedo.