Spoštovani minister za kulturo, spoštovani vsi vabljeni in spoštovane kolegice in kolegi. Lepo vas pozdravljam na 13. nujni seji Odbora za kulturo. Vse prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 13. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Felice Žiža, Jurij Lep, Zmago Jelinčič Plemeniti in Bandelli. Na seji kot nadomestni člani in članice Odbora s pooblastila pa sodelujejo: mag. Dejan Kaloh je tukaj namesto… Od opravičenih so še Dejan Kaloh. Pardon. Kot nadomestni člani pa sodelujejo Nataša Sukič nadomešča poslanca Primoža Siterja, Jože Lenart pa nadomešča poslanko Karlo Urh.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Glavna točka je Poziv k zajezitvi prakse političnega kadrovanja v nacionalnih javnih zavodih na področju kulture, zagotavljanju transparentnih postopkov pri imenovanju vodstvenih kadrov ter spoštovanju strokovnih meril. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Kot veste smo v zadnjem času zasledili velik pozivov zainteresirane javnosti in zaposlenih. In na spletni strani Državnega zbora ste s sklicem dobili objavljeno naslednje gradivo in to je zahteva Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Luka Mesec bo na seji v imenu predlagatelja zahteve; mag. Zoran Poznič, minister za kulturo; dr. Aleksandra Berberih Slana, Skupnost muzejev Slovenije; potem Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor; Jelka Pečar, ravnateljica Obalne Galerija Piran; Nevenka Šivavec, direktorica MGLC Ljubljana; Tina Podnebšek, direktorica Pilonove galerija Ajdovščina; dr. Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti; Goran Milovanović, direktor Galerije Božidarja Jakca; Igor Španjol, predsednik Sveta zavoda Moderne galerije; dr. Marko Jenko, predsednik Strokovnega sveta Moderne galerije; Jernej Hudolin, vodja restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Slednji se je opravičil, za ostale pa ne vemo ali jih še lahko pričakujemo. Skratka, zato dajem zdaj besedo predlagatelju za sklic te seje, predstavniku Poslanske skupine Levica Luki Mesci. Prosim Luka.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Kot je Violeta povedala, bomo danes obravnavali nelegitimne poskuse ali pa sumljive poskuse kadrovanja v kulturi.

Če mi dovolite, bi začel takole. Gospoda Zorana Pozniča jaz osebno pozna že nekih pet. Prejšnji mandat sem bil namreč izvoljen v Trbovljah. Dokler sva se z gospodom Pozničem, zdajšnjim ministrom srečevala v Trbovljah / pogovor v ozadju/, o njem nikakor nisem imel slabega mnenja, prej obratno. Trbovlje so kot postrudarsko mesto, propadla industrija, propadla perspektiva kraja, za mlade ni dela, starejši so v precejšnji meri upokojeni, prezgodaj upokojeni rudarji in podobno in doprinos, ki ga je gospod Poznič v tem kraju imel se mi je…

A lahko prosim poslušate predlagatelja in ne motite? / oglašanje iz klopi/ Klepetate poslanci. / oglašanje iz klopi, medsebojni pogovor/ Posvetujeta se lahko prej, a lahko prosim res za mir v dvorani. Prosim.

Dokler sva se srečevala v Trbovljah kot rečeno sem imel o gospodu Pozniču dobro mnenje. Videl sem ga kot človeka, ki je poskušal kraju vdihniti novo življenje skozi neko sinergijo umetnosti. Na eni strani vzpostavili so virtualni muzej festival Speculum Artium in po drugi strani skozi podporo novim industrijam, preko katerih sem tudi sam verjel bi lahko ta kraj dobil novo življenje. Skratka, takrat sem vaše delo ocenjeval kot delo nekoga, ki razume razvojne potenciale in jih poskuša razvijati. Taka pričakovanja smo, ko ste bili imenovani za ministra tudi obdržali. V Poslanski skupini Levica vašemu imenovanju nismo nasprotovali. In moram reči, da smo po enem letu vašega dela razočarani.

Prvič smo razočarani, ker niste uspeli prepoznavati razvojnih potencialov tam, kjer smo bili, če spomnim člane in članice tega odbora, smo pred dobrim letom in pol soglasno sprejeli sklep, da je film v Sloveniji panoga, ki jo je treba podpreti in da je treba sredstva za film podvojiti, to je bil soglasen sklep odbora in zelo jasen okvir mandata ministru. Teh sredstev ni in film stagnira še naprej oziroma se bo nadaljevalo to, kar vidimo, da potem, ko nek režiser ali pa nek producent naredi neko prebojno stvar v tej umetnosti ponavadi nekaj let ne dobi projekta in so zato vsi od Roka Bička naprej primorani iti kruh iskat kam drugam. Skratka razvojnih potencialov Zoran Poznič kot minister ni prepoznal in ni razvijal. Še več, glavni del njegovega delovanja, ki je bil kadrovanje je šel v obratno smer. Tam ne samo razvojnih potencialov ni razvijal, ampak jih je, tam kjer so bili aktivno uničeval. Namesto, da bi kolektive v kulturi in vodstva inštitucij, ki delajo dobro bila temu ustrezno nagrajena, vidimo ravno obratne prakse. Če mi dovolite, saj boste verjetno tudi gostje precej povedali na to temo, ampak za par otvoritvenih besed bi se oprl na nekaj primerov. Prvi je Moderna galerija. V Moderni galeriji imamo vodstvo, ki je obnovilo galerijo, ki je odprlo nov muzej sodobnih umetnosti na Metelkovi leta 2011, ki povečuje obisk, ki je podvojilo prihodne iz vstopnine v zadnjih petih letih, povečuje lastni prihodek, je uspešno pri iskanju evropskih sredstev in se vzpostavlja kot ena izmed najpomembnejših institucij te vrste v centralni in vzhodni Evropi. Tudi, če boste vprašali kakšne tuje kritike, strokovnjake, boste o zdajšnjem vodstvu in o direktorici Zdenki Badovinac našli same lepe stvari. Recimo, Claire Bishop je napisala: “Zdenka Badovinac is nothing less than the most progressive and rigorous female museum director in Europe.” Ampak to ministru očitno ni dovolj, da bi to vodstvo podprl. Minister je prej to videl kot razlog, da zavrne ta priznanja, da zavrne praktično soglasno 97 % podporo zaposlenih, zaradi pisma podpore, direktorico celo prijavi na KPK, da šikanira inštitucijo in jo poskuša zamenjati. Podobno zgodbo smo videli, tisti, ki spremljate danes na Javni agenciji za knjigo. Tam imamo direktorico, ki opravlja svoj prvi mandat, ampak je v tem mandatu uspela Slovenijo spraviti do mesta častne gostje na največjem svetovnem knjižnem festivalu v Frankfurtu leta 2022, ki je uspela Slovenijo spraviti na mesto častne gostje v Bologni leta 2021, to je eden od največjih festivalov otroške literature, ampak tudi to ministru ni bilo dovolj. Danes tisti, ki lahko spremljamo založništvo malo od bližje, lahko rečem, da smo tam videli spodletel poskus montiranega procesa proti tej direktorici.

Če grem naprej, kdo prihaja na ta mesta? Lep primer kadrovske politike gospoda ministra je nov direktor Opere Staš Ravter. To je bivši direktor Kinoteke, ki je svoj mandat proslavil tako, da je zaprl Kinodvor. In verjetno ste tudi sami videli brzojavko zaposlenih Kinodvora, ki so ob tem imenovanju zaposlenim Opere izrazili žalno pismo. In ko minister govori, da je pač treba ljudi ne glede na njihove zasluge, kompetence, znanja, mednarodna priznanja, usposobljenost po dveh mandatih menja, spregleda dve stvari. Prvič to, da je bil sam tri mandate v Trbovljah, drugič to, da se očitno za ljudi, ki imajo v svojem CV-ju potop neke inštitucije vedno najde višja, boljša pozicija, na katero ga je nekdo pripravljen spraviti. In enak poskus smo videli v Tehniškem muzeju. Tam smo tudi imeli dolgoletno direktorico, ki ni delala slabo, kvečjemu obratno, ki jo je bilo treba zamenjati, čeprav je svet zavoda rekel, da je ta direktorica najbolj primerna za nadaljevanje, da je Strokovni svet zavoda rekel enako, je minister mnenje obeh povozil in na koncu ga je ustavil še upravni spor. Jaz upam, da vam je bila to dosti jasna lekcija, da ne morete ljudi brez kompetenc, brez ustreznih znanj ali pa izkušenj na primerljivih položajih postavljati in upam, da se zavedate, da se vaš mandat končuje in da je danes ena od vaših zadnjih priložnosti, da svojo dediščino ubranite. Samo od vas je odvisno, kako si vas bodo ljudje zapomnili. Ali si vas bodo zapomnili tako kot sem si vas jaz v Trbovljah ali si vas bodo zapomnili po zgodbah, ki jih zdaj tukaj pišete. Verjemite te zgodbe bodo prišle na dan, lahko tokom vašega mandata, lahko kasneje. Ampak javne inštitucije so transparentne. Finančni tokovi tam niso nevidni. Rezultati dela vodstev pa se tudi hitro pokažejo. In erozija javnih inštitucij gospod minister je nekaj, s čimer se v tej državi soočamo že predolgo časa in sami kot bivši vodja ene od javnih inštitucij bi to morali jasno vedeti. Ampak očitno smo se, ko smo vam dali tiho podporo takrat, ko ste bili imenovani zmotili. Svojega dela iz Trbovelj v Ljubljani niste nadaljevali, na višjem mestu ste postali del neke kadrovske hobotnice v kulturi, ki bo prav tako kot vaše početje in rezultati tudi enkrat prišla na dan. Zdaj je pa na vas vprašanje ali hočete biti del te zgodbe ali ne. In samo od vas je odvisno po čem se vas bodo ljudje spomnili. Toliko za začetek. Zdaj pa predlagam, da gostje povedo, pa se bomo potem z ministrom pogovorili.

Najprej moram dati besedo ministru, da poveste in potem še vabljenim. Prosim.

Hvala za besedo gospa predsednica. Vse to, kar je bilo zdaj izrečenega je seveda neresnično in ne pije vode v nobenem oziru in bomo šli od primera do primera in vam pojasnili, kaj je v resnici res.

Kar se tiče mojega nadaljevanja dela iz Trbovelj tukaj v Ljubljani. Vse tisto, kar je zdaj gospod predlagatelj govoril v resnici je to skupek polresnic, niti ne na kakršenkoli način resnic, ampak prej v resnici laži, medijskih manipulacij in tako naprej. Če gremo kar po vrsti, v tistih primerih, ki so navedeni, pa začnemo pri JAK-u, ki je najbolj svež primer. JAK je Javna agencija za knjigo, minister za kulturo tam nima nobene ingerence menjati vodstvo. Kar se tiče Frankfurta, to je dosegel bivši direktor JAK-a, ne zdajšnja direktorica JAK-a. In mene je strah, samo toliko v komentar, da tisto, kar naj bi se zgodilo s slovensko knjigo v Frankfurtu, ne bo slavje slovenske knjige, ampak pogreb slovenske knjige, če se bo to nadaljevalo. Ampak, če se je Svet javne agencije odločil tako, kot se je odločil je tudi vsa odgovornost zdaj za nadaljnje poslovanje v resnici na Svetu javne agencije.

Kar se tiče filma na začetku, če gremo zdaj na začetek, sredstva so se seveda povečala. Povečala so se toliko, kolikor je dopuščalo sprejetje državnega proračuna. Zadeve bi rešil kulturni evro, ki je naš velik uspeh v prvem mandatu, v prvem polletju smo dosegli 122 milijonov dodatnih sredstev iz integralnega proračuna za kulturo in iz tistega naj bi se črpal tudi denar za film. Moram vam tudi na tem mestu tudi povedati, da smo še sedaj sredi pogajanj z drugimi ministrstvi, da dosežemo davčne olajšave po vzoru na Hrvaško, ki bi omogočili veliko izdatnejše financiranje slovenskega filma kot je to možno sedaj. Kar se tiče kulturnega evra je bil ta zakon sprejet po moji zaslugi, ne po vaši. Me pa preseneča, da operirate s takšnimi potem dejstvi v narekovajih, da mi rečete, da sem jaz postal del nekakšne elite, nekakšne kulturniške mreže, ki vse obvladuje. To je postavila namreč Levica, vi, ki se deklarativno proglašate za zaščitnike ubogih malih samozaposlenih v kulturi in tako naprej, ste se ob vseh teh primerih postavili na stran nomenklature, ki vse to obvladuje že desetletja. In to je, kar se mene tiče žalostno, pa zmagujte z glavo kolikor hočete.

In kar se tiče Moderne galerije, kako si sploh upate na tem mestu, sploh v javnosti govoriti, da jaz nekaj bom zamenjal, nekaj bom naredil, v resnici ni še nič odločeno. Gospa bivša direktorica je trenutno vršile dolžnosti. V javnosti operirate z imeni, blatite ljudi in isto je v primeru Slovenske filharmonije. Po časopisih se navajajo imena nekih mojih sodelavcev, ki naj bi bili sive eminence politkomisarji, ne vem kaj, da naj bi kadrovali po celi Sloveniji na področju kulture. K meni tudi osebno prihajajo razna grozilna pisma, ne vem kaj še vse, mnenjski voditelji, kulturniki, časopisne hiše nam grozijo, da nas bodo razpeli, če bomo omenjali kogarkoli. Nihče ni bil v resnici zamenjan. Vse, kar sem jaz v tem slabem letu mandata postoril je to, da smo Opero in balet po treh neuspelih razpisih vzpostavili kot tvoren koheziven javni zavod, ki je začel delovati in zmanjševati svojo izgubo. Isto se je začelo dogajati lani s filharmonijo. Ko sem jaz izvedel, da se tista luknja, finančna namreč, povečuje in to zelo, vsak mesec bolj, sem poklical gospo direktorico in ji predlagal, da mogoče bi bilo pametno, da prepusti mesto drugemu in naj gre v zaslužen pokoj, za katerega pogoje je že takrat izpolnjevala. Kaj se je zgodilo naprej? Ona je seveda to vehementno zavrnila in vztrajala na svoji poti, češ da je to politično in začela je operirati z imenom bivšega ministra. Bivši minister je bil nekaj časa, naj bi bil direktor Opere in Baleta, nekaj časa naj bi bil direktor filharmonije, nekaj časa naj bi bil direktor celo Moderne galerije in zdaj nazadnje slišim, da naj bi bil celo direktor Lutkovnega gledališča. Ali smo normalni v tej državi ali kaj se gremo? Vse, kar je prav. Filharmonija je jeseni na zimo implodirala same vase. Nezaupnico vodstvu je izreklo in svet zavoda in strokovni svet. Vsi verjetno veste, ste spremljali po časopisih, kaj se dogaja s filharmoničnim društvom, šefom orkestra. Kaj se je tam vse počelo. Gospa nima strateškega načrta. Nič od tega ni, kar bi moralo, tako pomembno, najbolj pomemben javni zavod skoraj v državi imeti. Katastrofa. In potem od mene se pričakuje, da naj bi tako kot ona operiral z enimi imeni in tam na nas letijo očitki, da so sive eminence moja 22 let stara sodelavka, do 90 let starega gospoda, ki je že zdavnaj v zaslužnem pokoju in tako naprej in tako naprej in tako naprej. Filharmonija pa med tem gre rakovo pot, organizacijsko in vsebinsko. Tehnični muzej. Upravni postopek, ki je v teku ni v nobeni meri, na noben način prejudiciral moje odločitev, ampak jo je samo zadržal, dokler se ne raziščejo vse okoliščine, kjer se je pač bivša direktorica pritožila. Upravna odločba, ki je zdaj… o tem bo odločajo višje sodišče. Upravna odločba, ki je sedaj pravnomočna ne ukinja moje odločitve. Ona je vršilka dolžnosti. V zadnjih petih letih je preselila Upravo Tehničnega muzeja iz Bistre v tobačno v Ljubljano. Vodstvo Tehničnega muzeja Bistra vodi Tehnični muzej Bistra iz Ljubljane. Delo od doma. To je tako kot da bi jaz vodil ministrstvo iz Trbovelj. V petih letih niso bili sposobni vzpostaviti ene usmerjevalne table, ki bi kazala, recimo najbolj pomembno in največjo zbirko starodobnih avtomobilov bivšega predsednika Tita. V petih letih niso bili sposobni zagotoviti dostopnosti gibalno oviranim. V petih letih niso bili sposobni zagotoviti, da se bistra celo leto ogreva čez zimo. Tehnični muzej Bistra kot eden izmed draguljev naše tehnične dediščine je čez zimo 3,4 mesece zaprt. Kaj bi vi storili na mojem mestu? Bi podaljšali mandat še za pet let? O čem pa mi res sploh tukaj govorimo. O kakšnem političnem kadrovanju, koga ali kaj? Toliko za uvod.

Najlepša hvala minister. Luka Mesec ima repliko.

Glejte, gospod minister iz vaše histerije lahko razberemo samo to, da ste očitno človek, ki vse ve in ki ima dovolj samozavesti, da bo naredil red v kulturi, ne glede na to, proti komu delujete in koga s teh položajev odstavljate. Glede Moderne galerije nismo slišali niti enega pametnega argumenta. Glede javne agencije za knjigo, nimate pravih podatkov. Renata Zamida je bila leta 2017 pripeljana na JAK za projekt frankfurtski knjižni sejem in kot direktorica ga je podpisala v predsedniški palači. Ko govorite o tem, da bo to potop slovenske knjige, me bistveno bolj od dela te direktorice skrbijo vaša mnenja, da preberem, kaj ste ji v odgovoru na strategijo, ki ji zdaj očitate, da ni bila pravočasno pripravljena, s tem, da ste vi odgovarjali, 20. 1. 2020, napisali ste, da mora JAK dati večji poudarek na potrošniških vrednotah in svojevrstni odvisnosti uporabnika kot to dela na primer Disney. To je vaša strategija za knjigo, lepo vas prosim, citiram, podpisani ste pod to pismo, če ga je pisal kdo drugi, me ne zanima, Zoran Poznič je podpisan pod to pismo, vam ga lahko tudi prinesem čez mizo, če me zdaj debelo gledate kot da prvič slišite za te vaše besede. In ko govorimo o tem, koga nastavljate poglejte, vi lahko rečete marsikaj o vodstvih inštitucij, ampak to ne zmanjša pomembnosti dejstva, da tja postavljate ljudi, ki po nobenih kriterijih niso za to usposobljeni. Govorim o nadomestni direktorici Tehniškega muzeja ali pa, ki imajo med svojimi glavnimi referencami potope javnih inštitucij. Govorim o Operi. Saj naloga ministra vem, da je bil tam v Operi razpis večkrat ponovljen, ampak je naloga ministra, da poišče dobre kadre. In verjetno obstajajo ljudje, ki imajo kot drugega kot zaprtje neke inštitucije, ki so jo vodili v CV, je pa seveda vprašanje, zakaj se taki ne prijavljajo na razpise. Najbrž tudi zaradi stvari, ki jih slišimo od vas.

Hvala. Minister bi rad repliko, potem gremo naprej. Vabljen.

Jaz do pred enih, do pred enega leta nisem bil navajen takšen diskurza, tako nizkih udarcev, gledanja v oči in govorjenja neresnic v obraz. Pač, to je pač očitno vaš poklic, katerega ste si zbrali, jaz si ga v resnici nisem. Jaz sem prišel za to, da res kaj postorim. Pa mislim, da nisem nič histeričen, sem pa zelo jezen, da je sploh do tega sklica prišlo. Še enkrat. Nihče ni nastavil nikogar, ki ni izpolnjeval pogojev. Če jih nova direktorica Tehničnega muzeja po vašem mnenju ne izpolnjuje…