53. izredna seja

Državni zbor

14. 12. 2020
podatki objavljeni: 14. 12. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 53. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 86. seji dne 4. 12. 2020.  Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednji poslanki in poslanci: mag. Karmen Furman, Nada Brinovšek, Franc Rosec, Franc Kramar in Samo Bevk do 14. ure.   Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja k 1. točki dnevnega reda, gospoda Sašo Gržiniča, predstavnika pet tisoč volivk in volivcev kot predlagatelja k 7. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.   V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo odloči Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 40-ih poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.  Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa zahtevati dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo, v zvezi s postavljenim vprašanjem.  V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30-ih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri bo odgovarjal predsednik Vlade, Janez Janša.   Najprej mu bo vprašanje postavil Jani Prednik, SD.
Predsednik najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi.   V teh dneh sprejemamo že sedmi tako imenovani protikoronski paket in predsednik večkrat bili ste iz različnih naslovov opozorjeni, da Vlada ne vodi zadostnega dialoga s prizadetimi skupinami. In zato so se o predlogih ukrepov pojavile tudi vsebine, ki so bile popolnoma nepotrebne in mnoge prizadete družbene skupine, ki pa dejansko pričakujejo in tudi potrebujejo pomoč v teh ukrepih niso bile zajete. In izgovor, ki ga je omogočal tako imenovani paketni pristop se je s tem zadnjim, sedmim, PKP7 enostavno izpel. Ljudje ne morejo več čakati         na naslednji paket prav tako pa ne razumejo zakaj Vlada zapravlja energijo in tudi čas z odzivom na epidemijo in s temami, ki z epidemijo nimajo nobene veze. Odžirajo pa vsem nam dragocene vire, denar, čas in tudi našo pozornost.   Spoštovani predsednik Vlade, 29. marca, ste imeli tiskovno konferenco, na kateri ste dejali: »Nikogar ne bomo pozabili.« in danes osem, devet mesecev kasneje lahko ugotovimo, da temu ni tako na kakršnokoli pomoč še vedno čakajo ljudje, ki se preživljajo z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. Tudi delavci, ki pomagajo zdravstvenemu osebju, čistilke ne dobijo nič. Likvidnostna shema 2,2 milijardi vredna likvidnostna shema, ki naj bi podjetjem zagotovila kreditna sredstva in svež denar ne deluje, ker je prezakomplicirana in prepočasna, na kar smo opozarjali tudi Socialni demokrati. Na drugi strani se nam morda celo obeta, da bomo, zaradi določenih lobističnih pritiskov prej odpirali vse ostalo kot pa šole. Neusklajeni komplicirani in popolnoma zbirokratizirani in tudi neustrezno komunicirani ukrepi dodatno spodjedajo že tako načeto zaupanje tako v vas, v vašo Vlado kot tudi v celotno politiko. Zaupanje pa je ključno, da bi ljudje lahko upoštevali pravila in seveda, da bi s tem posledično zajezili širjenje okužbo. Včeraj smo lahko iz medijev izvedeli, da boste za prehajanje občinskih mej potrebna aplikacija. Jaz vas tukaj sprašujem ali se vam ne zdi, da bo prihajalo do neke neenakopravnosti med tistimi, ki aplikacijo imajo oziroma imamo in tistih, ki je nimajo in me tistimi, ki je niti ne morejo imeti. Ta aplikacija je namreč prostovoljna in bo prihajalo do neke diskriminacije.   Glede na vse našteto vas tudi sprašujem, če ste bila po vašem mnenju dosedanji socialni dialog in usklajevanje s prizadetimi skupinami pri pripravi ukrepov za zajezitev epidemije ustrezni? Kot drugo, kako nameravate v prihodnje izvajati pripravo protiepidemijskih ukrepov, da bi se s tem izognili kršitvam socialnega dialoga novim podtaknjenim vsebinam in pozabljenim skupinam?   Hvala za odgovor.
Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa za vprašanje.   Sedaj imeli boste tudi možnost postaviti dodatno vprašanje v nadaljevanju, kar se vedno izkoristi pa vas prosim, da takrat imenujete enega samega državljana Republike Slovenije, ki v dosedanjih šestih protikoronskih paketih ni bil naslovljen. Mislim, da smo sedaj, če pogledamo celoto naslovili vsakega, prav vsakega, niti eden ni bil izpuščen prvič v slovenski zgodovini. Sedaj ali so vsi dobili ustrezno ali so vsi dobili dovolj je to drugo vprašanje, vendar je treba tukaj upoštevati realne materialne možnosti to je eno. Poleg tega epidemije še ni konec pred nami je še tretja tretjina, ki je lahko najbolj zahtevna od bom rekel celotnega poteka epidemije in je treba misliti tudi na naslednje tri mesece.   Kar se tiče socialnega dialoga. Eden od prvih ukrepov Vlade po prisegi je bil ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta. Veste, da v prejšnjih mandatih, v katerih ste sami sodelovali, da so bila obdobja, ko Ekonomsko-socialni svet sploh ni deloval, sploh se ni sestajal, ker so ga posamični partnerji zapustili in te institucije de facto ni bilo. V tem letu od 13. marca naprej je Ekonomsko socialni svet, čeprav takrat ni bil ustanovljen in smo ga morali ustanoviti in zagnati delovanje v času epidemije Ekonomsko socialni svet je imel deset sej, na stotine ure takšnih in drugačnih pogajanj in usklajevanj in ne samo, da smo ukrepe usklajevali vedno v veliki časovni stiski, zaradi pač potreb znotraj te institucije, ampak tudi s posamičnimi deležniki. Sedaj lahko pogledamo nazaj zadnjih 10 let statistiko pa bomo videli kolikokrat so se prejšnji predsedniki Vlad sestali s socialnimi partnerji v času njihovega mandata in kolikorkrat sem se jaz v tem mandatu, koliko ur smo skupaj preživeli na različnih usklajevanjih, da ne govorimo o najbolj     ŠZ) – 12.10    odgovornih ministrstvih in ministrih. Tudi smo, vlada je spremenila Poslovnik in način odločanja ravno zaradi socialnega dialoga, tako da zdaj te pakete najprej vlada sprejme v osnutku, potem ta osnutek usklajujemo s socialnimi partnerji in šele potem vlada sprejme predlog zakona in ga pošlje v Državni zbor. Zdaj govorite o sedmem paketu. Sedmi paket še ni na vaših klopeh, tudi vlada ga še ni sprejela, ga bo v četrtek. Prejšnji teden smo sprejeli osnutek in ta osnutek je zdaj v intenzivnem socialnem dialogu znotraj ekonomsko socialnega sveta. To da vedno vse zahteve ali pa predlog socialni partnerjev niso upoštevani, to ne pomeni, da ni socialnega dialoga, ker velikokrat je teh predlogov ogromno in so protislovni med sabo. Ekonomsko socialni svet je sestavljen tri partitno ravno zato, ker obstajajo različni interesi v družbi in na koncu se je potrebno usklajevati in sprejemati kompromise in to delamo že celo leto. Tako, da govoriti, da ni socialnega dialoga, zato ker neka zahteva, ki ni šla skozi ni bila upoštevana glejte, je to bom rekel zelo na pamet. Pa če pogledamo tudi primerjavo z drugimi državami članicami Evropske unije glede socialnega dialoga, pokažite mi eno državo, kjer je tega več v tem času. Dogovorjeno je, da je potem, ko je nek osnutek teh protikoronskih paketov narejen, najmanj 72 ur časa za socialen dialog in to upoštevamo. / znak za konec razprave/ Absolutno to upoštevamo, ni pa mogoče zaradi potreb in poteka epidemije čakati mesece in mesece, da se bo nekaj uskladilo, čeprav vnaprej vemo, da se ne bo. To pa je odgovornost vlade pa tudi vas, da takšne ukrepe sprejmemo pravočasno.
Kolega Prednik, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Predsednik hvala za odgovor.  Zdaj poglejte problem, ne samo vaš, ampak tudi današnjega sveta je, da poslušamo z namenom, da bi replicirali in ne da bi razumeli to, kar nam sogovornik govori. Jaz sem omenil tiste, ki se preživljajo z avtorskimi in podnajemnimi pogodbami in niso bili deležni nobene pomoči. Nisem pa rekel, da ni bilo socialnega dialoga, ampak sem vas vprašal, kako vi ocenjujete dosedanji socialni dialog. Drug problem vaših ukrepov je kompliciranost in birokracija. In ker so pravila, ki jih pišete komplicirane, ljudje porabijo ogromno časa za iskanje pojasnil kaj lahko, kaj ne, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno in seveda pri tem najdejo ogromno izjem, ki jim omogočajo na žalost tudi kršenje. In ta paketni zakonski pristop, ki v sebi nepregledno meša med seboj tudi nepovezane vsebine, pa je v čistem nasprotju z vašimi obljubami, gospod predsednik. O debirokratizaciji države in poenostavitvi pravil poglejte, pred volitvami ste dejali, da za vsak nov predpis, naj se dva ukine. In tega se vi sedaj ne držite. In na žalost lahko ugotovimo, da vi niste debirokratizator, ampak ste komplikator, razen za nekatere deležnike, seveda, kot so recimo verski delavci.   In preden me napadete, da je to ideološko, ni ideološko. Nimam nič proti temu, da verski delavci, ki bodo brez dokazil o prizadetosti, prejeli ta temeljni dogodek, brez da karkoli dokazujejo, so verski delavci tisti, ki bodo to dobili, drugi pa ne. / znak za konec razprave/ In vi radi govorite o prvorazrednih in drugorazrednih državljanih, ampak ljudje imajo občutek, da so eni, ki bodo dobili ta 700 evrov UTD prvorazredni, drugi so drugorazredni. Tudi kot drugo lahko omenim premožne kupce dragih avtomobilov, ki jim boste z debirokratizacijo omogočili, da bodo avte, ki so zelo dragi 80, 90, 100 tisoč evrov te avte kupili po bistveno nižji ceni in to si lahko privoščijo samo najbogatejši. Večina nas, tudi tu notri si tega ne more privoščiti. In tudi zaradi tega vas sprašujem, / znak za konec razprave/ ali lahko pričakujemo, da boste v prihodnje bolj upoštevali socialni dialog in kot pozitivno lahko omenim to, da ste ga kot lahko razberemo iz medijev upoštevali pri zamrznitvi oziroma pri umiku zamrznitve plače iz PKP7, kar pa je gospod predsednik / ugasnjen mikrofon/
Hvala lepa.  Predsednik vlade imate besedo.
Glejte o minimalni plači še poteka socialni dialog znotraj ekonomsko socialnega sveta. Vlada bo skušala slediti oziroma bo z veseljem sledila predlogu rešitve, če bo ta usklajena. Tako, da ta tema je še odprta.         Kar se tiče avtomobilov, glejte, najbogatejši in vi jih imate zelo veliko, v svojih vrstah, drage avtomobile kupujejo, po Evropi, kjerkoli, če imajo denar in potem tudi davki gredo tja. Zdaj, v našem interesu je, da je davčna politika takšna, da se davki plačujejo v slovenski proračun. Tako da, ta cilj zasledujemo in ne neke »demagoške« cilje.  Zdaj, kar se tiče socialnega dialoga, še enkrat, doslej ni nihče pozabljen. Univerzalni temeljni dohodek so dobil vsi, ki niso bili naslovljeni preko drugih inštrumentov. Čakanje na delo, subvencioniranje dohodka, zdaj se krijejo celo fiksni stroški, v enem paketu, številne rešitve. Glejte, Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji. Podobne zakone sprejemajo povsod. Kar se tiče birokracije, ja, to je problem, ampak ni nastal v času epidemije. V času epidemije je ta problem še dodatno zaostril možnost hitrega reagiranja. Če vi ne bi šli s šestimi paketi, kjer se je naenkrat posegalo v številne zakone in bi v vsakega od teh zakonov posegal posebej, bi vi še vedno obravnaval drugi protikoronski paket, še vedno, ta, ki smo ga sprejel aprila.  Takšni so pač običajni redni postopki pri nas in, obratno je res, mi smo ravno s tem pristopom in nismo bili edini, kajne, glejte zakone, ki jih je Avstrija sprejemala, Nemčija, Poljska, Češka, Francija, Italija… Mi smo ravno s tem pristopom uspel reagirat pravočasno. Če ne bi, bi bila ekonomska slika bistveno slabša, tako pa smo tudi v času epidemije, od bonitetnih agencij dobil bodisi potrjene pozitivne ocene ali pa so se celo izboljšale / znak za konec razprave/. Zaradi tega je naše zadolževanje cenejše in zaradi tega je tudi naša socialna država lahko bogatejša.
Hvala lepa.  Kolega Prednik, imate besedo za postopkovni predlog.
Seveda gre vsa pohvala pripravi tem PKP-1, 2, 3, 4, 5 in 6, sedmega - kot rečeno - še nismo videli, vendar smo vas opozarjali tudi na hitrost tega. Lahko bi si vzeli dan, dva, tri več in bi določene nesmisle, ki so se notri pojavili, seveda, predvsem tu, v parlamentu, odpravili in ker je to zelo pomembna tema in ker je prihajalo tudi v praksi potem do določenih nesmislov, jaz na podlagi 246. člena Poslovnika predlagam, da se na naslednji seji opravi širša razprava o odgovoru predsednika Vlade.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 17. decembra 2020 v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje postavil kolega Luka Mesec, Levica.
Ja, hvala lepa. En lep pozdrav.  Zdaj, spoštovani predsednik Vlade, Slovenija je že 8 tednov v »lockdown-u«, pa smo kljub temu prvi v Evropski uniji po tem, kako slabo upravljamo krizo, koliko okužb imamo, koliko smrti. Drugače povedano, imamo najdaljše zaprtje javnega življenja v regiji, pa smo kljub temu po vseh rezultatih najslabši. Celo vaši ministri, gospod Janša, recimo Zdravko Počivalšek, je prejšnji teden priznal, da se je Slovenija, citiram: »Znašla v slepi ulici glede korona krize.«, in da se je, citiram ponovno: »Epidemija razvila v psihološko krizo zaupanja.«  Skratka, ljudje vam ne zaupajo. In ni težko ugotovit, zakaj je temu tako. Že v prvem valu je Slovenijo, nekje vmes, presekala afera z nakupovanjem ventilatorjev in mask in koruptivnimi posli, s temi povezanimi, kar se je dogajal zadnjih 8 tednov, se pravi, odkar smo v »lockdown-u«, pa presega vse meje razuma. Medtem, ko je umiralo po 60 ljudi na dan, podjetja so propadala, ljudje so izgubljal delo, upanje in svojce, ste vi počeli kaj?  Če vam samo naštejem par stvari – zablokiral sredstva Slovenski tiskovni agenciji, poskušal obglavit RTV, spustil Madžarsko v drugi tir, sprejel zakon o 780 milijonski nabavi orožja, prepovedal referendum, nekemu »raperju« kar tako vzel status samozaposlenega v kulturi, kar je tako, kot da bi Furs nekomu zablokiral firmo, ker pač reče nekaj proti Vladi, se prepiral s protestniki, kulturniki, tujimi diplomati, zdaj berem na straneh Vlade, da še tuje akademike poučujete, da so padli pod vpliv, citiram: »Skrajno leve slovenske akademije.«, potem, podiral neke snežake pred parlamentom, nehal plačevat filmarjem in jih         (Nadaljevanje): spravili na rob bankrota, imenovali prijateljico Roka Snežiča za direktorico Nacionalnega preiskovalnega urada, imenovali občinskega svetnika SDS iz Občine Straža za direktorja urada za preprečevanje denarja, razglasili Donalda Trumpa za zmagovalca ameriških volitev, glasovali proti resoluciji svetovne zdravstvene organizacije, ki bi zagotovila humanitarno pomoč Palestincem v krizi, šli kupovati orožje v Izrael, tvitnil po stokrat na dan, korona ukrepe namesto preko Uradnega lista razglašali preko tviterja, na kar vas je moralo opozoriti Ustavno sodišče. Začeli izgubljati dostop na odprto morje in nekje vmes dopustili, da se vašim strankarskem tedniku Demokracija, pojavljajo članki, ki pišejo o tujcih kot o plesni in plevelu, kar bom jaz rekel, da je neka polnokrvna nacistična propaganda. Takole bom rekel, gospod Janša, pod vašo vladavino smo se res razdelili na prvo in drugorazredne, med tem, ko drugorazredne, med tem, ko drugorazredni izgubljajo delo, upanje, svojce, dohodek podjetja, se vi, prvorazredni igračkate z nekakšno revolucijo. Zato je v bistvu moje vprašanje sledeče, gospod Janša. A si vi sploh žite čim prejšnjega konca te epidemije, ker zdi se mi, da vam stanje tako kot je, naravnost ustreza.
Hvala lepa. Predsednik Vlade, imate besedo.
Poglejte, obstaja realni kruti svet z realnimi problemi, ki jih je pač potrebno reševati in obstaja virtualna resničnost, ki ste jo opisovali, v katerem živijo tisti, ki nimajo nobene odgovornosti, jo pa, bom rekel, pospešeno kreirajo. V tem realnem svetu je po podatkih Ministrstva za zdravje, ki jih imam pred sabo, Slovenija je imela na dan 13. marca 2020, ko je naša Vlada prisegla, na voljo 120 posto za akutno bolnišnično obravnavo, danes jih ima tisoč 391. 13. marca, ko je prisegla Vlada, smo imeli na razpolago 19 postelj za intenzivno zdravljenje, danes jih imamo 219. Če tega ne bi storili, mi tukaj danes ne bi sedeli, ker bi bilo vse v kolapsu. Tako da, no pa še za primerjavo, da težave s katerimi se soočamo, niso nastale čez noč. Leta 2015 je imela Slovenija v celotnem zdravstvenem sistemu 451 postelj na 100 tisoč prebivalcev. Konec leta 2019 pa 442. Se pravi, 30 manj v petih letih, 30 manj. Nemčija je imela leta 2015, 813 postelj, se pravi, še enkrat več kot Slovenija na 100 tisoč prebivalcev in konec lanskega leta še nekaj več. To je pa realni svet, veste, v katerem tisti, ki nima nobene odgovornosti, ne vedo nič ali pa tudi če vedo, to enostavno zamegljujejo. In ja, zdaj ta Vlada se 25 % podvojenega časa ukvarja z epidemijo in z njenimi posledicami in s situacijo v kateri bo treba te posledice odpravljati. Vam bom naštel samo nekaj stvari iz prejšnjega tedna. Poleg naporov, ki smo jih vložili v to, da se je sprostilo tisoč 800 milijard evrov za naslednjih 10 let za evropsko gospodarstvo, od tega 10 milijard za Slovenijo in ni pomembnih samo teh 10 milijard, saj tisoč 800 milijard je potrebnih, ker če evropsko gospodarstvo dobro funkcionira, potem tudi slovensko gospodarstvo dobro funkcionira, ker smo del enotnega trga, imamo izvozno naravnano gospodarstvo in nam je uspelo. Če nam ne bi uspelo vsem skupaj prebiti te blokade, bi bila danes situacija v Evropi izjemno črna za naprej, ampak poleg tega smo v prejšnjem tednu podpisali partnerski sporazum, strateškim partnerskim sporazum z Združenimi državami, ne z eno ali pa z drugo administracijo, ampak s prvo gospodarsko velesilo sveta, podpisali smo z njimi sporazum o sodelovanju na področju miroljubne oziroma civilne uporabe jedrske energije. Z Izraelom smo podpisali sporazum o inovacijah, Izrael je šesta najbolj         inovativna država na svetu in druga po dosežkih umetne inteligence, kar je ena od naših prioritet. Poleg tega mislim, da sta ministra za zunanje zadeve in za kmetijstvo v Vatikanu na dogodkih, ki jih spremljala milijarda ljudi, ustrezno promovirala Slovenijo kot prijazno in turistično destinacijo. In poleg vsega tega je skozi celoten teden potekalo intenzivno delo na pripravi ukrepov za naslednje tedne in za naslednje mesece, ker pred nami so trije zahtevni meseci spopada z epidemijo. Torej, Vlada se ukvarja z epidemij, žal se pa opozicija ne ukvarja z ničemer drugim kot z rušenjem vlade v času epidemije.
Kolega Mesec, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala.   O tem koliko se vlada ukvarja z epidemijo govorijo podatki in sem povedal, najslabši smo v Evropski uniji. In vprašanje vam postavljam zato, ker me skrbi, da je to samo napoved kam boste to državo odpeljali, če vas pustimo na oblasti, tako kot ste zavozili epidemijo boste zavozili še marsikaj drugega. Prej sem vam povedal kaj ste počeli v zadnjih osmih tednih, pa če sedaj to malo postavim v kontekst. Zunanja politika, Slovenija je nekoč veljala za vzornico med tranzicijskimi državami, za državo ki je najboljše izpeljala tranzicijo in ohranila najvišji standard življenja, ker smo ohranili javno šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo v domači lasti in ker načeloma so vlade znale postavljati državni interes pred strankarskega. Sedaj pa smo, kje? V EU ste nas postavili v neko neslavno družbo Orbana in Kačinskega. Doma nas Hrvatje in Italijani izigravajo, da bomo očitno lahko izgubili dostop na odprto morje. Interes države pa podrejate strankarskemu interesu in vse skupaj malo prodajate Madžarski, nas spreminjate v nekakšno vazalsko državo Orbanovega imperija. Če je Slovenija še nedavno veljala za svobodno in odprto družbo, nas sedaj sodijo kot, citiram, »družbo z oženim javnim prostorom«. Če smo še nedavno stremeli k temu, da bo Slovenija družba kjer vsak napreduje po svojih sposobnostih, smo sedaj, kje? Da v državne institucije dajete v roke ljudem, ki nimajo druge reference kot da so vaši dolgoletni zvesti občinski svetniki, nacionalni preiskovalni urad pa, recimo, kar v roke prijateljice Roka Snežiča, torej obsojenega davčnega utajevalca, ki ste ga spoznali, kje? Na Dobu. Ni čudno, da vas, gospod Janša, ljudje, ki so sposobni zapuščajo, kot vas je recimo Fafangel oziroma da sposobnih nočete okoli sebe.   In ponavljam, glede na to, da ste 8 tednov zavozili, ali sploh nameravate… /izključen mikrofon/
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Torej, v realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, ne tisti, ki jih vi lansirate ali pa ki jih berete v slovenskih medijih, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo v Evropi. Imajo različne države pač različne podatke, kjer so v različnih fazah vala epidemije. Tisto, kar bo na koncu štelo bodo pač skupni podatki. Lahko bi bili pri nas boljši, če bi enotno delali za zaustavitev virusa ne zaradi Vlade ali pa zaradi opozicije, ampak zato, ker virus ogroža zdravje in življenje vseh. In to pri nas jemljete kot politični boj. In čim slabše, tem boljše za vas. Mislim, s takim pristopom podatki nikoli ne bodo odlični, niso pa najslabši v Evropi, ne zdravstveno, ne socialno, ne politično in ne ekonomsko.   Kar se tiče dosežkov prejšnjega tedna sem pozabil dajati še to, da sta nas dve državi, ki imata pravico z razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranu, ravno zaradi, bom rekel, našega ugleda povabili zraven v dialog. Poglejte, leta 2005 je Slovenija kot odgovor na Hrvaško enostransko potezo razglasila zaščitno ekološko cono. To, kar je rdeče smo takrat naredili. Potem so prišli mojstri arbitraže, arbitražna razsodba v kateri piše, da Slovenija nima pravice do razglasitve ekonomske ali kakršnekoli cone v         mednarodnih vodah, v katerih piše, da imamo / nerazumljivo/ nimamo pa teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in gre predvsem za dobro voljo sosednjih držav, da nas povabijo zraven in to smo dosegli. Da pa smo sedaj izgubili teritorialni dostop do mednarodnih voda poglejte veliko neumnosti sem že slišal, ampak ta je ena največjih letos, ta je ena največjih letos. Kdo je preklical ta zakon, kdo je spremenil Pomorski zakonik? Na podlagi arbitražne presodilo. Spoštovani, upoštevajte malo dejstev. Me prav zanima, ko bi bila Slovenija vključena v te korake, če bi še vedno imeli prejšnjo vlado?
Hvala lepa.   Kolega Mesec imate besedo za postopkovni predlog?
Hvala lepa.   Gospod Janša s tistim prvim stavkom ste povedali vse. Lažejo slovenski mediji in govorite o virtualni realnosti. Takole vam bom povedal za vas očitno vsi lažejo, lažejo slovenski mediji, lažejo svetovni mediji, laže Evropska unija, laže zahod, vsi lažejo razen tega univerzuma, ki ste ga vi vzpostavili okoli Nove24 in povezanega medijskega omrežja. Težko ste vi tisti, ki se izrekate v tem kaj je virtualna realnost, ker virtualno realnost ste vzpostavili za svoje politične potrebe, zato da lahko z del javnosti počnete kar hočete pa vam tega ne bodo očitali ali pa zamerili, ker bodo pač rekli ne, vsi ostali lažejo razen nas. To je seveda kot sem vam že prejšnjič poved zelo nevarno, ker ste pripeljali Slovenijo v situacijo, kjer se sodržavljani ne morejo več strinjati več niti o tem ali je nebo modro ali je rumeno. Vaši bodo rekli, da je rumeno, zaradi tega, ker so jim pri kdo vam laže na Novi24 rekli, da lažejo tisti, ki pravijo, da je modro. Pač tukaj smo in to je izjemno nevarna situacija, zato ponavljam. Slovenija ne bo ne prva ne zadnja država, ki jo je uničila pač neka klika na oblasti. Če pogledate malo po soseščini bivše Jugoslovanske republike kako so se tam filmi odvrteli zadnjih 30. let boste videli podobne zgodbe kot jo konec koncev gledamo v Sloveniji danes in zato predlagam, da se v Državnem zboru o tem temeljito pogovorimo, ker verjetno nočemo zdrseti med fail state niti nočemo, da Slovenija ostane razklana na kolenih in šibka takšna kot je danes. Jaz si upam reči, da v 30. letih na tako nizki točki še nismo bili. Predvsem pa predlagam, da se o tem pogovorimo v Državnem zboru, ker je naša situacija unikatna po tem, da vse to, kar spremljamo prav neki strm padec Slovenije drži po konci kakšen ducat poslancev, ki se imajo za sredinske, liberalne in se držijo te Vlade, predvsem tega, ker se bojijo predčasnih volitev se pravi za nekaj 15 poslanskih plač kakšnega ducata poslancev bomo Slovenijo potisnili po tem klancu navzdol torej razprava v Državnem zboru o tem je več kot potrebna.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 17. decembra v okviru glasovanj.   Naslednja bo vprašanje postavila Maša Kociper, SAB.
Hvala, predsednik.   Lep pozdrav, spoštovani predsednik Vlade!  V SAB-u smo prepričani, da so neodvisni in nepristranski mediji eden od ključnih temeljev vsake demokratične in pravne države kot tako imenovana četrta veja oblasti pa opravljajo tudi pomembno nadzorno funkcijo. Po drugi strani je vaš negativen ali pa odklonilen odnos do tako imenovanih mainstream medijev kot jih vi imenujete vsem dobro poznani in ste ga ravno prej tudi pokazali. Kaže se skozi vaše izjave, številne tvite tudi takšne, za katere morate se, potem zagovarjati pred sodišči pa tudi pisma, dejanja in zakone, ki jih pripravlja vaša vlada. Diskreditacije novinarjev in urednikov poizkusi razgradnje RTV Slovenija tudi s pozivi k neplačevanju naročnine imenovane ene od oddaj POP TV za največjo opozicijsko stranko, ustavitev financiranja in s tem vzpostavitev nezakonitega položaja         v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo ter sporna medijska zakonodaja, vse to so dokazi, ki kažejo, da vam in tej Vladi naša medijska krajina ne ustreza in da si medijski pluralizem razumete in predstavljate nekoliko po svoje. Hkrati se vedno bolj kaže tudi madžarski vpliv na medijskem področju, Madžari oziroma ljudje in podjetja v krogu, interesnem krogu gospoda Orbana, so že kupili Nova24 TV in Planet TV. Govori se pa tudi, da so najverjetnejši kupci portala Siol.net. Vi osebno gospod predsednik ste z zadovoljstvom pozdravili prodajo medijske hiše Pro Plus češkemu mogotcu Petru Kellnerju, Pro Plus pa je seveda medijska hiša pod katero sodi POP TV in Kanal A. Z njim ste se baje želeli celo sestati in po poročanju nekaterih medijev naj bi se tudi sestali dne 3. 12. 2020.   Spoštovani predsednik opozicijo in javnost zanima, zakaj ste se želeli sestati z novim lastnikom medijske hiše Pro Plus, ali sta se 3. 12. potem tudi dejansko sestala in o čem sta se na tem sestanku pogovarjala? Ali nas morda lahko res skrbi, da si prizadevati za konec POP TV kot ga poznamo in za neko verzijo Nove24? Že vnaprej hvala za vaš odgovor.
Predsednik Vlade imate besedo.
Glejte, jaz samo lahko ponovim vaš prvi stavek. Profesionalni in neodvisni mediji so v izključnem interesu stranke, ki jo vodim, Vlade, ki jo vodim, mislim, da vseh državljank in državljanov. In v času naše prve Vlade od leta 2004-2008 se je medijska svoboda v Sloveniji po mednarodnih kriterijih povečala za 50 %. Po kriterijih institucij, ki jih tudi vi radi citirate, poglejte grafe in boste videli. In delamo na tem, da bi bilo tako tudi v tem mandatu.
Maša Kociper, imate besedo za zahtevo dopolnitev odgovor.
Imam dopolnilno, ja. Glede na vaš odgovor, bi potem rekla, da veljajo besede, ki jih je izrekla gospa Spomenka Hribar, ki pravi, da to, da se je Vlada spravila na STA je pričakovala, zato ker, odkar tukaj naprej jo citiram: ker samo izbranci vedo, kaj je res in kaj laž, torej vedo, kaj je absolutna resnica. Se pravi, kdo je tisti potem, ki povem, kaj je neodvisno in da je pristransko. Ali ste to res samo vi gospod predsednik? Glede na vse, kar se dogaja jaz upam, da razumete, da nas zanima, kako vi vidite našo medijsko krajino in razvoj medijev v naši državi. Nahajamo se v situaciji, ko je kriza po vsem svetu, zdravstvena kriza in so pomembno in je še posebej pomembno, da so resnične in verodostojne informacije na voljo vsem državljanom in vsem ljudem. In ko je še posebej pomembno, da se ne uporabljajo neki fake news. V tujini gre trend in razvoj ravno v to smer, da se krepijo neodvisni, javni mediji, ki potem prevzamejo nadzor in kontrolo nad tem, da se poroča neodvisno in nepristransko. Pri nas je trend drugačen. Niste mi odgovorili na vprašanje ali ste se dobili z gospodom Petrom Kellnerjem, zakaj ste se dobili in o čem sta se pogovarjala? Ali nas lahko skrbi, da sta se pogovarjala, ne vem, o spremembi uredniške politike in novinarske na POP TV / opozorilni znak za konec razprave/? Ali o spremembi ali pa o nekih investicijah čeških, katerim boste bolj naklonjeni, če bo gospod Kellner oziroma njegova televizija bolj sodelovala z vami. Kot vemo je ravno njegov zet, kakšno naključje, lastnik podjetja, ki se pogovarja za nakup našega dela, našega podjetja Slovenskih železnic. Tako da lepo prosim, če mi odgovorite na vprašanja, ki zanima ne samo mene, ampak verjetno celo javnost. Morate vedeti, vedno, ko gre za / opozorilni znak za konec razprave/ skrivne sestanke se vzbuja radovednost in domišljija in potem si ljudje mislimo vse živo, najboljše, da vse to preženo in da nam odgovorite ali se je ta sestanek zgodil in kaj ste se pogovarjali. Hvala lepa.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Glejte, prvič zapisov portalov, ki nimajo nobene reklame, ki delujejo na podlagi denarja, ne madžarskega denarja, ampak denarja neznanega izvora, jaz niti ne berem niti ne komentiram. To je eno.   Strinjam se z vami, da so za demokracijo v vsaki državi zelo pomembni neodvisni javni mediji. Ampak v tem, kar ste govorili, ne vem če ste kakšnega omenili. Če je tiskovna agencija         javni medij, mogoče, drugače ste pa govoril o medijih v privatni lasti. Vsi osrednji časopisi ali pa vsi dnevniki v Sloveniji so v privatni lasti, Pop Tv je v privatni lasti… To niso mediji v javni lasti. Tako da, ne vem, o čem govorite.  Kar se tiče STA. Vlada ne posega v STA. Vlada ne posega v STA. Edino, kar je ta Vlada in koalicija naredila, je to, da je predlagala enega manjkajočega člana v nadzorni svet, ker ga pač ni bilo. Pogodba, za katero vladni Urad za komuniciranje želi, da je izpolnjena, je bila podpisana v času prejšnje Vlade, prejšnje leto. Ni je podpisala ta Vlada. Gre za to, da vsak, ki je podpisal neko pogodbo, izpolni svoje obveznosti. Pogodbo, ki jo bo ta Vlada podpisala za naprej, bo jasna v zvezi s tem, kar zahteva zakon. V pogodbo, ki je bila pa lani podpisana, pa mi zelo težko posegamo. Vlada jo je dolžna izvajat, dolžna jo je pa izvajat tudi Slovenska tiskovna agencija.
Hvala lepa.  Kolegica Maša Kociper, imate besedo za postopkovni predlog.
Ja, hvala lepa.  V skladu z 246. členom Poslovnika predlagam, da o tej temi, o kateri velikokrat sicer razpravlja Odbor za kulturo, opravimo širšo razpravo, pri kateri bi lahko bili prisotni vsi poslanci in upam, da tudi predsednik Vlade. Kar se tiče vašega vprašanja, kateri so javni mediji, govorila sem zlasti o pomembnosti tega, da mediji poročajo v javnem interesu. Javni mediji, o katerih sem govorila, sta pa RTV Slovenija in STA. Vsaj tako jaz to razumem.  Ampak, ne gre za to, da se zdaj midva tukaj loviva, kdo je kaj rekel. Gre za to, da je celo komisarka za človekove pravice, Sveta Evropa, gospa Dunja Mijatović, se obrnila na vas, s posebnim pismom, kjer je od vas zahtevala oziroma v diplomatskem jeziku se temu reče prosila, da nemudoma razveljavite sklep, ki se nanaša na Slovensko tiskovno agencijo in kar je še bolj zaskrbljujoče, napisala je, da je ta dogodek s Slovensko tiskovno agencijo samo eden izmed incidentov, na katere je bila opozorjena v zadnjih mesecih in ki kažejo na poslabšanje medijskega okolja v Sloveniji, v zadnjih mesecih.  Jaz mislim, da bi se enkrat morali usesti in se odkrito pogovorit o tem, kako si zamišljamo naše medijsko okolje. Jaz se z vami popolnoma strinjam, da mora bit v interesu celotne politike – leve, desne, spodnje, zgornje -, da mediji poročajo nepristransko in v javnem interesu. Hudič z nepristranskostjo pa je to, da je to subjektivni pojem, ki ga vsak vidi po svoje in samo strokovnjaki in neka strokovna javnost potem lahko presoja, kaj je nepristransko.  Jaz upam, da ljudje ne bodo si narobe razumevali tega, da mi niste želeli odgovorit, zakaj ste se sestali z gospodom Petrom Kellnerjem. Jaz razumem, da kot predsednik Vlade se sestajate z pomembnimi ljudmi. Je najbogatejši Čeh, eden od 100 najbogatejših Zemljanov in tako naprej. Je pa tudi nekdo, ki obvladuje češki medijski trg, je blizu predsedniku češke Vlade in predsedniku, češkemu, in je znan po svoji izjemno konservativni agendi. Lahko, da se nista pogovarjala nič takega, ampak žal tega nikoli ne bomo vedeli. In glede na to, da vaši poslanci verjetno ne bodo potrdili te splošne razprave, nikoli ne bomo mogli opravit razprave o tem, kam si vi in vaša Vlada pa želite, da gre razvoj medijev v naši državi / znak za konec razprave/ in kaj vi razumete pod pluralizmom medijev, ker očitno je naš pogled na to, kaj razumemo pod tem pojmom, povsem drugačen.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 17. decembra, v okviru glasovanj.  Naslednji bo poslansko vprašanje postavil Jožef Horvat, NSi.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora.  Spoštovani predsednik Vlade, z mojimi vprašanji se bom dotaknil ključnih vsebin za današnji čas in za našo bližnjo skupno prihodnost. Gospod predsednik, prejšnji teden ste na vsebinsko izjemno bogatem zasedanju Evropskega sveta, med drugim potrdili kompromisni predlog instrumenta, s katerim se preko vladavine prava ščitijo evropska sredstva, skupni evropski proračun in Sklad za okrevanje in odpornost. Predsednik Evropskega sveta, gospod Charles Michel je ob tem zapisal: »Zdaj lahko začnemo izvajanje in obnavljanje naših gospodarstev.«  Po razumevanju Nove Slovenije je prav to ključno sporočilo in ključna pridobitev    ŠZ) – 12.45    za Evropsko unijo in za Slovenijo. Pogajanja in iskanje kompromisa so Slovenijo ponovno postavila na zemljevid Evrope in Sloveniji dala tisto specifično težo v instituciji Evropske unije, ki si jo zaslužimo. Gospod predsednik dve vprašanji imam za vas. Prvič, katere bodo ključne aktivnosti Vlade Republike Slovenije za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji covid-19, na področju, a, celovitega izboljšanja poslovnega okolja, ki bo bolj privlačno za domače in tuje vlagatelje, b, na področju davčne politike, c, na področju odprave birokratskih ovir. In drugo vprašanje, gospod predsednik, katere ukrepe bo izvedla Vlada Republike Slovenije, ki jo vodite za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo zagotavljajo vsem državljanom, poudarjam, vsem državljanom dostopno javno zdravstvo.   Hvala za vaše odgovore.
Predsednik vlade, imate besedo.
Ja, hvala le pa za vsebinsko vprašanje.   Tudi tistim redkim poslancem opozicije, ki jih ta tema zanima, ker večina jih je odšla iz dvorane, čim se postavi nekje v realnem svetu. Dejansko je pred nami nek zahteven čas spopada z zadnjo tretjino epidemije, potem pa en dolg čas odpravljanja posledic. In dogovor, ki ga omenjate, je nekaj, kar močno krepi tisto luč na koncu tunela. Zdaj brez tega dogovora, brez teh skoraj dva tisoč milijard za okrevanje po epidemiji in za razvoj evropskega gospodarstva bi verjetno na mizi ne imeli dokončno niti sedmega protikorona paketa v takšnem obsegu, ker zato enostavno ne bi bilo virov, ne bilo sredstev, niti ne bi mogli nadaljevati z pripravo nacionalnega načrta za okrevanje, ki ga v osnutku že imamo, ampak bi ga enostavno ne mogli zaključiti in sprejeti, če teh sredstev ne bi bilo. Zdaj da si boste lažje predstavljali, kaj bi to pomenilo za prihodnja leta, si predstavljajte leta 2009, 2010 in 2011, po gospodarski in finančni krizi, ki je Slovenijo dejansko najbolj prizadelo. Imeli smo najdaljšo recesijo v Evropi smo imeli, z izjemo Grčije. Kljub temu, se nekateri hvalijo kar se tistega časa tiče. Takrat je bilo za 10 % krčiti izdatke iz javnih blagajn, še vedno je beseda ZUJF, ki pomeni restrikcije, krčenje, brisanje nekaterih socialnih pravic in posledice brez tega dogovora za slovensko, pa tudi evropsko gospodarstvo, ekonomijo družbe države, bi bile nekaj podobnega, samo da bi še dlje časa trajale, kot so v povprečju v Evropi.   Torej zdaj jaz verjamem, da tisoč 800 milijard za povprečnega državljana ne pomeni neke številke, ki si jo je možno predstavljati, ampak v neki relativni primerjavi desetih milijard, ki pripadajo Sloveniji in približno enako visokem državnem letnem proračunu si pa lahko že predstavljamo kaj to pomeni. Še posebej, če vemo da je večina proračuna namenjenega za redno dejavnost, za obveznosti, ki so vnaprej določene in da je investicijski del majhen in če bi še to kršili. Skratka, ne bomo zdaj govorili o tem. Dejstvo je, da je bil dosežen zelo pomemben dogovor, da je v luči ali pa v senci tega dogovora bilo doseženo tudi okvirno soglasje o podnebnih ciljih, se pravi o tem, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050 in da zmanjšamo emisije za 55 % že do leta 2030. Zdaj zakaj je ta okvirni dogovor, ki je         bil v zvezi s tem pomemben za našo prihodnost, zato, ker so ti cilji okvirni, ker nismo vse evropske države v enakem položaju, kar se tiče doseganja teh ciljev. In če ne bi dosegli, da se tukaj upoštevajo nacionalne specifike, potem bi nekatere evropske države pri doseganju teh ciljev napredovale druge pa drastično nazadovale. Slovenija ima recimo tretjino našega ozemlja v okviru Nature 2000 in znotraj Nature 2000 so pogoji zato, da se izkoriščajo naravni viri in vse ostalo bistveno omejen. Skratka, zelo smo se borili za to, da so nekatere izjeme prišle zraven in da je sedaj ta okvirni dogovor sprejemljiv tudi za države, ki pač nimamo vetra pa plina na nafte pa vsega ostalega.   Sedaj, kar se tiče prioritet zdravstvo zagotovo je eno od teh prioritet. V okviru teh sredstev bo lahko Slovenija s pametnim investiranjem pokrila ne samo posledice epidemije, ampak tudi zanemarjanja tega sektorja v preteklih desetletij.
Hvala lepa.   Kolega Horvat, imate besedo za zahtevo za dopolnitev.
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa vam, gospod predsednik Vlade, za odgovore.   V mojem dopolnilnem odgovoru bi se dotaknil pa vprašanja kako dejansko Slovenijo narediti še bolj privlačno za domače in tuje vlagatelje. Sedaj vsi vemo, da je v petek rating agencija Standard & Poor's potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- stabilni obeti. Za Slovenijo je to ponovno priznanje, da kljub zaostrenim razmeram, zaradi Covid-19 ostaja dolgoročno stabilna država. Agencija pozdravlja protikoronske ukrepe Vlade, ki bodo po njihovem mnenju preprečili dolgotrajne negativne posledice na gospodarstvu. Lahko rečemo, da tekom letošnjega leta so praktično vse bonitetne agencije ohranjale bonitetno oceno Republike Slovenije nespremenjeno. Bonitetna agencija Mudis pa je v začetku oktobra bonitetno oceno celo zvišala. Slovenija tako še naprej ostaja za tuje investitorje zaupanje vredna država, ampak gotovo imamo tukaj še veliko rezerv. Gotovo se v tem strinjava, gospod predsednik, je pa vprašanje katere so tiste rezerve, ki jih bo Vlada še naprej naslavljala, da to zaupanje za investitorje domače in tuje še poveča?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa.   Sedaj Vlada je po koalicijskem usklajevanju pred dvema tednoma približno potrdila časovnico izvajanja koalicijske pogodbe. V okviru te časovnice pa so tudi sedaj določeni roki za pripravo vseh teh aktov, ki jih omenjate tako za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji za investicije kot tudi za bom rekel pomemben korak izboljšanje tega okolja za debirokratizacijo. Kar se tiče davčnega področja skupina za to področje ima čas do konca oktobra za pripravo rešitev tako, da bodo te rešitve na vaših poteh še pred poletjem in upajmo tudi sprejete, ker za davčne spremembe je pač potreben neki čas in priprava tako, da bodo lahko uveljavljene s 1. januarjem leta 2022. Strateški svet Vlade za debirokratizacijo priprav obsežen sveženj predlogov za poenostavitev postopkov skratka za debirokratizacijo. Prvi paket, kjer so spremembe, ki ne terjajo drastičnih posegov v javne finance je proračun in tako naprej bo pač na vaših klopeh v kratkem. Sedaj spremembe, ki zahtevajo prerazporeditev virov zahtevajo spremembe, eventualne spremembe v proračunskem načrtovanju bomo seveda predlagali sočasno z eventualnim rebalansom proračuna jeseni naslednje leto. Tisti, ki ste bili na predstavitvi mislim pa, da je ta predstavitev na voljo vsem poslanskim         (Nadaljevanje): skupinam tega prvega predlog sveta za debirokratizacijo, veste kako obsežen paket gre in z vidika tujih vlagateljev je v bistvu to ključ. Vlagatelj želi vlagati nekam kjer so stvari predvidljive, kjer ne samo, da so ugodne, ampak da so tudi predvidljive, da niso to samo neki enkratni trnki z nekimi olajšavami, ki jih nekdo dobi, ne ve pa ali bo to tudi naslednje leto pa potem naslednje leto, itn. Iz tega vidika je tudi važno te spremembe sprejmemo s čim večjim soglasjem zato, da za tem stoji večja legitimnost, in da se vlagatelji ne bojijo, bo pa nov mandat pa nova Vlada pa bo šlo vse nazaj, pa bo spet govora o nacionalizaciji namesto o debirokratizaciji.
Hvala lepa. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.   Prihajamo na vprašanja poslank in poslancev.   Aljaž Kovačič bo postavil poslansko vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Hvala za besedo, predsednik, ministrica, kolegice in kolegi!   Zdaj v svojem poslanskem vprašanju ne bom govoril o tem, da so šoli in vrtci zaprti že skoraj dva meseca, niti ne bom govoril, da smo v LMŠ že aprila sklicali nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ker smo vas pozivali, da se pripravite na drugi val in da zagotovite enakopravno šolanje za vse. Niti ne bom govoril koliko poslanskih vprašanj in pobud smo vam naslovili na to temo. Tudi koliko različnih strokovnih skupin se je oglasilo in vas opozarjalo na to kaj se dogaja, niti ne bom govoril o učiteljih, profesorjih in tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki se dnevno oglašajo kakšne stiske doživljajo, kako njihovi otroci nazadujejo. Prav tako ne bom govoril o mednarodnem fizikalnem tekmovanju katerega bi se udeležilo pet učencev z dvema opazovalcema in je Slovenija mislim, da bila edina država, ki jim je bilo onemogočeno tekmovanje. Da ne govorim o tem, da je več kot 3 tisoč otrok še vedno brez računalnikov. Se pravi, še vedno niso zagotovljeni enaki pogoji za vse učence. Razlike se še večajo. Niti ne bom govoril o tem, da vam je Ustavno sodišče povedalo, da ne veste, če se tako izrazim, napisati odloka, ki bi zadržal Ustavo in še posebej se je dotaknilo v svoji obrazložitvi otrok s posebnimi potrebami ker so zapisali, če prav razumem, da ko se bomo ukvarjali z vsebinskim vprašanjem, bi bilo smiselno gledati kaj bo tem otrokom povzročilo večje posledice, ali je to epidemiološka slika oziroma zdravstvena kriza, ki jo trenutno imamo v Sloveniji ali bodo večje posledice delalo to, da so šole že zaprte skorajda dva meseca, da nimajo mislim da tudi fizioterapij. 16. novembra, na zadnji seji, ki smo jo imeli, sem vam postavil vprašanje glede otrok s posebnimi potrebami. Zato me danes zanima, ministrica, samo ena zadeva, samo eno vprašanje in prosim, da mi odgovorite le to.   Kaj ste kot ministrica pristojna za izobraževanje, znanost in šport v zadnjem mesecu naredili za otroke s posebnimi potrebami?
Hvala lepa gospa ministrica. Prosim za malo tišine v kotu! Kolega Kepa. Malo tišine prosim.   Gospa ministrica, imate besedo.
Simona Kustec
Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanec Kovačič!   Z osnovnimi šolami oziroma ravnatelji osnovnih šol s posebnimi potrebami, zavodi, prav tako kot z ostalimi osnovnimi šolami, srednjimi šolami, tudi univerzami, smo dobesedno v stalnem dnevnem kontaktu zaradi tega, ker po eni strani spremljamo tekoče izvajanje izobraževalnega procesa na daljavo, po drugi strani pa seveda tudi odpiramo, naslavljamo odprte zadeve in nekako skupaj ocenjujemo situacijo oziroma razmere v širšem smislu ne samo izobraževalnega sistema, ampak predvsem kot veste, zdravstvenega na našem resorju.         To je, verjamem, da sedaj že vsi skupaj dobro vemo, tisti ključni razlog in pa ključna pravica, ki jo moramo v našem sistemu spoštovati ta trenutek. To je zagotoviti izvajanje pravice do zdravja, če želite celo v primeru rizičnih skupin posameznic in posameznikov, tudi v našem sektorju, tako učencev, učenk, kot tudi učiteljev, celo zagotavljanja pravice do življenja. In tema dvema temeljnima pravicama seveda prilagajam potem tudi naslednjo pravico, to pa je vsekakor pravica do izobraževanja oziroma tako kot pravi 57. člen naše ustave v tretjem odstavku, ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. In v aktualnem stanju, zdravstvenem, razmer lahko tako s strani zdravstvene stroke kot s strani različnih vrst pedagoške stroke s katerimi smo, kot rečeno, v stalnem kontaktu, to pravico država ustvarja oziroma te možnosti ustvarja preko izobraževanja na daljavo. Žal se tudi aktualni podatki o stanju okužb, stanju zasedenosti bolniških postelj niso toliko spremenili, da bi nam omogočili, da bi v tem smislu lahko že začeli razmišljati o varnem vračanju otrok nazaj v šolske prostore. Takoj ko se bo to zgodilo je vračanje otrok nazaj v šole prva prioriteta, ne samo našega ministrstva, ampak celotne vlade in celotne države. Zavedamo se, da izobraževanje na daljavo ta trenutek ni ustrezno primerljivo z običajnim izobraževanjem v šolah, vendar pa se je hkrati potrebno zavedati tudi dejstva, da je ta trenutek takšna oblika izobraževanja za vse skupaj najbolj varna. Vključeno in predvsem za otroke s posebnimi potrebami. Na to nas stalno opozarja tako zdravstvena stroka, na to nas opozarjajo tudi, kot rečeno, ravnatelji in pa stroka s tega polja. Namreč, tveganje za to, da bi otroke v sedanjih razmerah spustili nazaj v izobraževalni sistem v fizičnem smislu je absolutno in še vedno previsoko za njihovo zdravstveno stanje. In to je tisto, čemur sledimo. To je tisto, kar smo tudi vedno priložili vsem odlokom in pa podaljšanju odlokov na našem resorju in so prav tako tudi dokazila strokovna, ki smo jih priložili v odgovoru Ustavnemu sodišču včeraj na dopisni seji Vlade in pa tudi sama, kot ministrica.   Kar se tiče vaših vprašanj, kaj še počnemo. Vsekakor preko zavoda za šolstvo, ki je tisti osrednji strokovni organ seveda sodelujemo in pomagamo pri potrebnih usmeritvah, priporočilih, ki jih te šole dobivajo in seveda smo tudi v povsem individualnem kontaktu s predstavniki teh zavodov. Prav tako kot so tudi oni preko sklopa oziroma sistema izobraževanja na daljavo v individualnih kontaktih s starši in s temi otroci, o katerih sprašujete.
Hvala lepa.   Kolega Kovačič, imate besedo za dopolnitev odgovora oziroma zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala, še enkrat, za besedo, predsednik.  Ministrica, jaz vas nisem spraševal o epidemiološki sliki namenoma, ker nisem hotel, da greste v odgovoru na to temo. Vprašal sem vas, kaj ste v zadnjem mesecu naredili, da bi bili otroci s posebnimi potrebami na boljšem.   Ne bi se bolj ne mogel strinjati s tem, ko ste rekli, da prioriteta vas in te vlade otroci. Prioriteta šolajočih je v Nemčiji, kjer bodo šole zaprli nazadnje, ker so rekli, da je to prioriteta in tudi prva zadeva, ki jo bodo odpirali, so vzgojno izobraževalne ustanove. Tudi vi ste se, tudi vi ste o tem glasovali, lotili teh zadev nekoliko drugače. Očitno vam je nepomembno, da lahko slovenski otroci berejo in pišejo. Je pa pomembno, da bodo imeli lepe frizure in da se bodo vozili v čistih avtomobilih, če gledam potem za kaj se vi         zavzemate. In zato bom vas vprašala zdaj drugače, kot sem vam v prvem vprašanju. Kaj je danes en otrok, ki ima posebne potrebe na boljšem kot je bil en mesec nazaj, ko sem vas podobno zadevo spraševal. O epidemioloških razmerah ne bom sodil, ampak če se odločite, da nekaj zaprete, da nekaj prepoveste, še posebej, kar govori Ustava, da je obvezno, morate zagotoviti vsaj primeren način poučevanja. / opozorilni znak za konec razprave/ Ampak glede otrok s posebnimi potrebami ste po mojem mnenju in po mnenju Liste Marjana Šarca popolnoma zavozili.   Zato mi prosim povejte, kaj ste v zadnjem mesecu naredili, da je en otrok s posebnimi potrebami vsaj za 1 % na boljšem kot je bili en mesec nazaj? Kajti sam menim, da je na slabšem.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo.
Simona Kustec
Hvala lepa. Še enkrat poudarjam, zagotavljamo potek izobraževanja na daljavo, zaradi tega ker je to tisti pravi način in najbolj varen način. Če mi ne verjamete, vam bom prebrala zadnji zapisnik strokovne posvetovalne skupine, ki je bil pripravljen na podlagi strokovnega mnenja različnih pediatrov iz različnih strok, predvsem pa nevrologov, ker gre za večinoma veliko otrok prav s temi boleznimi. Pravi takole, njihovo mnenje: odpiranje šol za otroke s posebnimi potrebami naj bo, ko bo to varno in individualno, glede na to, kakšne so diagnoze otrok s posebnimi potrebami v posamezni šoli – ali gre za šole, kjer so otroci v zavodu in tudi individualno glede pričakovanja otrok in staršev. Nujna je ustrezna priprava šol na sprejem, ki bodo lahko naredile vse za preprečitev vdora virusa in za takojšnjo zamejitev izbruha, če bo do nje prišlo. Potem pa pravijo, ker otroci s posebnimi potrebami ne hodijo v šolo, obenem niso deležni rehabilitacije, ki je nujno potrebna in to predstavlja velik primanjkljaj pri teh otrocih. Vendar pa pri otrocih, ki se v času šolanja v zavodih šolajo v zavodih, obstaja ob velikem bremenu okužb v populaciji velika verjetnost, da bo prišlo do okužb s SARS2. Hospitalizacija otrok s posebnimi potrebami lahko tako zelo poslabša njihovo stanje, prav tako se kapacitete ustrezno usposobljenih pediatričnih oddelkov zelo majhne in bi hospitalizacija več otrok s posebnimi potrebami lahko resno ogrozila kakovost njihove obravnave. Poleg tega so potem priložena še mnenja direktorjev, zavodov oziroma teh osnovnih šol s posebnimi potrebami, ki ocenjujejo, da je v danih razmerah izobraževanje na daljavo po individualnem pristopu tisto najbolj optimalno, kar je možno tem otrokom v tem trenutku zagotoviti. Hkrati opozarjam tudi na to, da so to otroci, ki se praviloma vozijo v osnovne šole, bodisi preko javnega transporta, bodisi preko drugih oblik organiziranega prevoza in da je to spet v zahtevnih okoliščinah in po pogojih NIJZ ta trenutek prav tako nemogoče izvesti. Hkrati pa vam želim samo še eno zadevo prenesti, kako zelo pomembna nam je ta skupina, kako zelo mar nam je za to skupino. Govori tudi dejstvo, da smo že mnogo pred tem, kot običajno sprejeli za leto 2021 navodila za pripravo dela in za financiranje za prav te osnovne šole in pa za zavode / opozorilni znak za konec razprave/ in da bomo prav jutri obravnavali končno pričakovan tudi zakon za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami v izobraževalnem procesu.
Hvala lepa.   Kolega Kovačič, imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala še zadnjič predsednik za besedo. Glejte, spoštovana ministrica, sam sem naredil mnogo pogovorov s starši otrok s posebnimi potrebami. To so dejansko razredi, v katerih je mogoče štiri, pet učencev. In kaj se zdaj dogaja? Dobijo navodila in starš opazuje svojega otroka, ki mu pač ta učitelj da, kaj mora narediti, ampak starš pri svojem lastnem otroku ne ve, do katere meje mora vztrajati, da si roko obriše s svinčnikom, zato ker je otrok njegov avtist. In zato je tam specialni pedagog, da oceni do kod bo šel pri tem otroku, da otrok ne bo dobil takšnega ali drugačnega napada. In to spoštovana gospa ministrica, to niso heci, starši doživljajo take krize, da ne morem povedati tukaj in mislim, da tukaj ni v dvorani poslanca, na katerega se ti starši     ŠZ) – 13.10    ne bi obrnili in reči, da je pouk na daljavo najboljše, kar se lahko v teh razmerah zgodi, se popolnoma ne morem strinjati. Zato, ker kot pravim, to so tako mali razredi, da bi lahko ena učiteljica dejansko individualno se z njimi usedla za uro, dve in bi bilo dosti boljše, kajti ti otroci dejansko stagnirajo če ne nazadujejo, ob tem pa njihovi starši so v hudih stiskah. In spoštovani predsednik, mislim da je to vsekakor tema, o kateri bi moral razpravljati Državni zbor.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 17. decembra v okviru glasovanj. Naslednja bo poslansko vprašanje postavila magistrica Meira Hot in sicer ministru za okolje in prostor, magistru Andreju Vizjaku, ter ministru za infrastrukturo, Jerneju Vrtovcu.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. spoštovana gospoda ministra.  Prejšnji teden smo v slovenski Istri ponovno doživeli izredne razmere v obliki izjemne količine padavin, ki so lokalnemu prebivalstvu in lokalni skupnosti povzročile ogromne škode. Hiše poplavljene, ceste neprevozne, kar je pomenilo, da marsikdo ni mogel do lastnih domov. Najhuje so poplave ponovno prizadele Strunjan in dolino Dragonja. Kar se v bistvu dogaja že skorajda vsako leto. Bili smo celo priča zemeljskemu plazu, tako da so na Markovcu bila neposredno ogrožena človeška življenja in so morali stanovalce evakuirati. In ko se je vmes stanje nekoliko umirilo, smo bili priča še katastrofalni toči. Navedeno je nedvomno rezultat več različnih dejavnikov. Neizpodbitno dejstvo pa je, da fenomen poplav, ki smo jim priča v slovenski Istri zdaj že skorajda vsako leto niso več posledica stoletnih voda, kakor se je navajalo, temveč gre v resnici za neko novo realnost, ki je brez dvoma tudi posledica podnebnih sprememb. Na drugi strani izjemno težavo predstavlja dejstvo, da so v resnici vodni kanali v slovenski Istri izjemno slabo čiščeni, zaradi česar voda ne odteka kot bi morala oziroma ni pretočnosti. Vrsto let lokalne skupnosti pozivajo državnega koncesionarja, da redno in dosledno čisti rečne kanale in struge potokov, a temu vsako leto ni zadoščeno. Lokalno prebivalstvo tako opozarja, da so v slovenski Istri rečne struge in struge v potoku ne vzdržuje v takšni meri, kot bi bilo potrebno, še več pa je tudi vprašanj, zakaj država še vedno ni pripravila hidrološkega načrta za dolino reke Dragonje, ki bi ga že morala pred leti.   Prav tako se odpira vprašanje, kaj s projektom utrditi oziroma nad višanje nasipov ob izlivnem odseku Dragonje, ki naj bi prav tako zagotovili dodatno protipoplavno varnost po mnenju stroke. Prav tako lokalno prebivalstvo opozarja, da je nujno potrebno obnoviti cestno infrastrukturo ter urediti bankine ali suhe zadrževalnike, s čimer bi vseeno zagotovili boljšo prevoznost cest, ne pa da so glavne ceste tako poplavljene, da so na koncu dobesedno neprevozne. Država bi morala pristopiti lokalni skupnosti in slovenski Istri na pomoč, ter pripraviti celoviti protipoplavni načrt, predvsem z vidika podnebnih sprememb nove realnosti, ter zagotoviti potrebna sredstva za izgradnjo potrebnih protipoplavnih zaščit, ter se tako dolgoročno prilagoditi in zaščiti lokalno prebivalstvo pred hudimi poplavami in posledično škodo za premoženje in / znak za konec razprave/ življenje ljudi. Zato vas spoštovana gospa ministra sprašujem sledeče. Kaj boste storili, da se bo zagotovila zaščita slovenske Istre pred poplavami in plazovi, ki so, kot navaja doktor Kajfež posledica podnebnih sprememb in se bo nanje potrebno prilagoditi? Ali boste zagotovili, da bo koncesionar redno in učinkovito vzdrževan čistil kanale? Ali obstaja možnost, da bi vzdrževanje in čiščenje kanalov in strug prevzem lokalni koncesionar, ki bi promptno in celovito izvajal to javno nalogo? Kdo skrbi za nadzor nad izvajalci del, / znak za konec razprave/ ki skrbijo za vzdrževanje in čiščenje strug na območju slovenske Istre? Kdaj bodo končno pripravljena hidrološki načrt za dolino reke Dragonje? In ali Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja kakšen načrt za popravilo cestne infrastrukture in ureditev bankin oziroma suhih zadrževalnikov?  Hvala.
Hvala lepa.  Magister Andrej Vizjak, imate besedo.
Andrej Vizjak
Ja, torej spoštovana poslanka, tako hidrološka študija za navedeno območje je bila izdelana avgusta letos in sicer za potrebe državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper-Dragonja. Študija je trenutno v fazi recenzije, tako da odgovor je to, kar sprašujete kdaj bo narejeno, smo že naredili. Po potrditvi te hidrološke študije bo možno uporabiti te podatke tudi za nadaljnjo načrtovanje protipoplavnih ukrepov. Kot prvo je torej osnova strokovna in potem so ukrepi. Na območju Sečovelj, kjer so zadeve bolj kompleksne, se bodo ureditve izvajale skladno z izsledki hidrološke hidravlične študije posebej narejene        za državni prostorski načrt Letališča Portorož. Glede stanja na terenu to se pravi poplavna ogroženost naselja Sečovlje, Letališča Portorož in kmetijskih površin in pretočnost obstoječih strug se kot ena izmed najbolj celovitih rešitev nakazuje ureditev zadrževanja poplavnih vod na reki Dragonji. Glede na raznolikost prizadetih in problematike umešanja v prostor bo pri oblikovanju končnih rešitev potrebno najti dogovor tudi z Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za kmetijstvo in seveda lokalnimi skupnostmi. Torej na tem področju MOP konkretno Direkcija za vode in za njo koncesionar izvaja večja vzdrževalna dela na obalnih vodotokih z vzpostavitev pretočnosti v smislu košnje in odstranjevanje rečnih nanosov na Drnici, Dragonji, Strunjanski rečici, Jernejevem potoku, potoku Fazan, potoku Vinjole, na Rižani in tako naprej na vseh pravzaprav teh vodotokih. Obsežna vzdrževalna dela, ki so bila izvedena v letošnjem letu so omilila posledice ekstremnih dogodkov, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh. Zaključuje se tudi projekt sanacije visokomorskih nasipov v Strunjanskih solinah, s katerim bo zagotovljena varnost solin pred škodljivim delovanjem morja. Na območju povodja reke Dragonje in Drnice v občini Piran je v teku projektov ureditev obstoječe vodne infrastrukture v območju Solin Sečovlje in na vodotokih / nerazumljivo/ Solin. Projekt je namenjen izboljšanju poplavne varnosti. Ocenjena vrednost je preko 20 milijonov evrov tako, da že iz tega izhaja dimenzija ureditev. Projekt se je začel v letošnjem letu zaključen pa bo v letu 2024. Torej spoštovani, veliko se dela na ureditvi teh razmer na območju, za katerega sprašujete.   Na koncu še odgovor glede koncesionarja. Glede koncesionarja so objavljeni razpisi. Razpis dobi tisti, ki izpolnjuje pogoje in ki je seveda pri izvajanju teh del oddal najboljšo to se pravi najbolj ugodno ponudbo.
Hvala lepa.   Gospod minister Vrtovec, imate besedo.
Najlepša hvala in hvala za vprašanje.   Hidrološki načrt za dolino reke Dragonje in ureditev strug rek ter potokov na območju slovenske Istre pač ni v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Sicer pa v sklopu priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper – Dragonja naj vam povem, da bo v fazi izdelave predloga DPN med drugim izdelana tudi hidrološko hidravlična študija skladno z vsemi področnimi predpisi in na podlagi rezultatov te študije bodo podane tudi usmeritve za nadaljnje načrtovanje ustreznih kršitev hitre ceste, ki bodo upoštevane pri projektiranju, ampak to se točno ne nanaša na vaša vprašanja. Jaz mislim, da je dovolj odgovoril že minister Vizjak, kajti pristojnost Ministrstva za infrastrukturo oziroma Direkcije Republike Slovenije, Darsa in tako naprej so državne ceste, hitre ceste, glavne ceste, regionalne ceste in tako nadalje. Tako, da žal.
Hvala lepa.   Kolegica Meira Hot imate za dopolnitev.
Hvala lepa.   Spoštovani gospod minister seveda me veseli, da je toliko sredstev vloženih pa, da se proaktivno ukvarjate s to problematiko, ampak dejstvo je, da vsako leto so te poplave dana na realnost lokalnega prebivalstva in da v resnici se ne čutim vedeti, da tako proaktivno delate. Moje mnenje je, da bi bilo nujno potrebno, da se sestanete z vsemi štirimi istrskimi župani in sprejmete proaktivni načrt, ki se bo prilagodil novim razmeram, ker mi govorimo o podnebnih spremembah in govorimo o tem, da ne vem Piran bo lahko čez 20 let eden meter, da bo lahko morje višje in tako dalje. Potrebno je zadeve prilagoditi novi realnosti. Spoštovani, gospod Vrtovec, vem, da vi niste pristojni za hidrološke študije, zato sem konkretno vprašala ali pripravljate kakšen načrt na popravile cestne infrastrukture in ureditev bankih oziroma suhih zadrževalnikov. Na to vprašanje bi prosila odgovor, kajti lokalno prebivalstvo že vrsto let na to opozarja in če se ne motim glavna cesta proti mejnemu prehodu torej Sečovlje je v lasti države, upravlja ga država, ni lokalna cesta, ampak je glavna cesta. Poleg tega pa bi prosila za odgovore ali se boste tudi sestali z lokalnimi župani ter sprejeli neki dolgoročni kako urediti to problematiko         poplav in ali morda obstaja / znak za konec razprave/ možnost, da bo država pristopila tudi v kontekstu kakršnikoli odškodnin zaradi poplav, ki so se sedaj zgodile?  Hvala.
Hvala lepa.  Minister Vizjak, imate besedo.
Andrej Vizjak
Torej, ob poplavah, ki so obalo prizadele v preteklih dneh, sta bili na območju Občine Piran najbolj prizadeti območji Strunjana in Sečovelj. Poplave so se nanašale na kombinacijo treh dogodkov in sicer visokega plimovanja, dotoka zalednih vodotokov ter meteorne kanalizacije. Vse skupaj je povzročilo to, čemur smo bili priča. Tako ocenjujemo, da na območju Strunjana bi bilo potrebno v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, nadaljevati z izvedbo preostalih treh faz protipoplavnih ureditev, ki so že definirane. Območje Mestne občine Koper, ki je v pretežni meri ogroženo zaradi poplavljanja Badaševice, je do poplav prišlo na območju Šalare. Kot najustreznejša rešitev, se tudi na tem območju nakazuje tehnična rešitev ureditve suhega zadrževalnika Pradisiol.  Torej, spoštovana, res je, imamo načrte, imamo rešitve. Res je, da je del tega potrebno, kot sem že omenil, ker gre za kompleksne rešitve, dogovorit tudi z lokalno skupnostjo. Kar se pa tiče povzročitve stroškov naravnih nesreč, to ministrstvo sistemsko počne. Občinam to povrača, seveda v skladu z zakonodajo, ko je določen delež presežen in to je naša tekoča naloga. Milijone izplačujemo v Sloveniji za te namene, vsako leto in v kolikor bo prišlo, zaradi, torej poškodovane infrastrukture, tudi v tem primeru do potreb, bomo to seveda tudi uredil.
Hvala lepa.  Minister Vrtovec, imate besedo.
Ja, seveda, da Ministrstvo za infrastrukturo, tam, kjer so poškodovana cestišča in so pač državne ceste oziroma v državni lasti, tam bomo obnavljali in popravljali in če je bilo zdaj, kot posledica zadnje poplave, nastal tam problem, nisem tekoče seznanjen, kaj je problem, ampak lahko pa obljubim, da če je kje problem, da tam bomo mi cestišče popravil in to je to… Saj, nihče se ne rad vozi po in ima v lasti ceste, ki so poškodovane, vemo pa, da to v Sloveniji je problem.
Hvala lepa.  Kole…, okej, gremo naprej.  Dr. Matej T. Vatovec bo postavil poslansko vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simoni Kustec.
Najlepša hvala predsednik. Spoštovana ministrica.  9. 12. sem na Vlado naslovil pobudo, v kateri skušam apelirat oziroma v kateri apeliram na Vlado, da čimprej pripravi nek način odpiranja vzgojno-izobraževalnih zavodov in zavodov, v katerih se šolajo otroci s posebnimi potrebami. Zdaj, mislim, da se vsi strinjamo in razumemo, da gre za eno od ključnih področij v tej državi, v bistvu v vseh državah, no, in tudi praksa iz tujine kaže, da so se šole zapirale zadnje, čim kasneje, v tej epidemiji in da se tudi odpirajo prve, ko je to možno.  Zdaj, nekaj dni kasneje, v petek, je v intervjuju za Mladino, dr. Bojana Beović, glede odpiranja šol, izjavila sledeče: »Ravno zaradi tega, ker si kot družba res ne bi smeli privoščiti, da trgovine odpiramo pred šolami…« - kajne, govori o tem, zakaj se prizadeva za odprtje prve triade – »…Seveda pa tudi s povsem praktičnega razloga, da ljudje pač ne morejo hoditi v službo, če morajo doma paziti na otroke.« Naj še enkrat poudarjam, vse to pride v poštev šele ob vsaj minimalnem izboljšanju trenutnega stanja. Zato je seveda jasno in jasno je tudi to, da so vsi podatki, ki jih imamo, kažejo, da se pač to epidemiološko stanje ni izboljšalo, ampak vseeno, dva dni kasneje, 13. 12. Vlada odloči, da bo kljub vsemu odprla frizerske salone, kozmetične salone, pedikure, cvetličarne, avtopralnice, v nekaterih občinah celo trgovine z oblačili in obutvijo, avtosalone in tako naprej.  Zdaj, tu je jasno, da je v bistvu Vlada, kajne, kot kolektivni organ popustila pod pritiski Gospodarske zbornice in ostalih zbornic in da s tem v bistvu ogroža še naprej šolanje otrok, tako pač v običajnih šolah, kot v šolah za otroke z posebnimi potrebami. Namreč, kajne, tudi skladno z nekaterimi stališči epidemiologov, takšno odpiranje lahko pomeni dodatne         širitve virusa in dodatno zaostrovanje, kar bo potem posledično pomenilo, da še nekaj časa ne bomo odpirali šol in da bomo verjetno še dlje časa v takšnem lockdownu kot sedaj. Šole so že sedaj praktično dva meseca zaprte in posebej za otroke s posebnimi potrebami je celo Ustavno sodišče napisalo, da lahko to predstavlja nepopravljive posledice za njih.   Tako, da mene v prvi vrsti zanima eno bolj splošno ali ima Ministrstvo za izobraževanje pripravljeno neko strategijo, kako čim prej odpreti šole in ali tudi dela na tem, da bo zagotovilo ustrezne kadrovske popolnitve v šolah, za katere prosijo izobraževale ustanove že več kot / opozorilni znak za konec razprave/ pol leta?   Kot drugo pa predvsem, kako je možno, da se v tem trenutku odpirajo dejavnosti kot so trgovine, kozmetične in podobne storitve, šole pa še naprej ostajajo zaprte, predvsem / izklop mikrofona/.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo.
Simona Kustec
Hvala lepa predsednik. Spoštovani poslanec Tašner Vatovec. Pravzaprav se zelo strinjam z vami. Prioritetno vračanje otroke nazaj v šole je tista ključna naloga te države in te Vlade. Vendar pa kot rečeno, takrat ko bo res dana predvsem zdravstvena epidemiološka strokovna ocena, da je to res varno. Sprašujete me o teh razlikah, zakaj je neko delno vračanje nekih dejavnosti nekje da, nekje ne. Glejte, tam kjer gre za storitve, gre v prvi vrsti za neko zavestno odgovornost in prevzemanje lastne odgovornosti za to ali boš ti to storitev res izpeljal ali ne in kar se ti posledično lahko zaradi tega zgodi. Ko mi vračamo otroke nazaj v šole, pa tudi zaposlene v tako velikem številu kot ga predstavlja naš šolski sistem je pa ta odgovornost vračanja tukaj dejansko tudi na strani države. To pomeni, da šele takrat, ko bomo mi imeli zeleno luč, da je varno z vidika varovanja njihovega zdravja, celo življenj pri teh najbolj ogroženih skupinah, kar zanesljivo so prav otroci s posebnimi potrebami, takrat bomo lahko to vrnitev postopoma in pa varno tudi izpeljali. In sprašujete me, če imamo pripravljene scenarije, če smo pripravljeni na to? Smo. Ves čas, pravzaprav že od pomladi po tisti prvi izkušnji smo pripravljali načine skupaj z NIJZ, skupaj z ostalo stroko, tudi pri otrocih s posebnimi potrebami, tudi s to dodatno stroko in pa seveda s pedagoško stroko, kako naj te procesi ponovnega vračanja in pa potem samega izobraževalnega procesa potekajo. Tako kot smo delali seveda tudi scenarije in pa smernice za izvajanje izobraževanja na daljavo, tiste najbolj optimalnega, to kar trenutek tudi počnemo. Sama strategija odpiranja sedaj je jasna, Vlada jo je potrdila pred 14-imi dnevi, tako da takoj, ko presežemo tisto stopnjo, tisto število dnevnih okužb in pa hospitalizacij, se prioritetno vračajo nazaj v šole prav otroci s posebnimi potrebami in pa seveda otroci, ki se šolajo v prvi triadi, nato pa dalje. Kako bomo kadrovsko popolnili - da, eden od PKP nam je omogočil pravzaprav dva, tudi to kadrovsko popolnitev oziroma bom rekla dodatno pomoč, vendar pa moram tukaj posebej žal izpostaviti, da prav pri pedagogih na polju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami so te kadrovske kapacitete izjemno, izjemno omejene in več ali manj pravzaprav obstaja ocena, da je večinoma teh pedagogov, ki so ustrezno usposobljeni za izobraževanje teh otrok že v resnici na aktivnem trgu dela. Tako, da tukaj imamo tudi pravzaprav zelo omejene še dodatne kadrovske kapacitete, kar se tega tiče.   Ker je bilo pri vprašanju sorodnem vašemu kar nekaj stvari izpostavljenih v zvezi s tem dodatnim specifikami izobraževanja na daljavo in kaj vse v tem času počnemo, sem tukaj nekako še pridobila ene podatke, tako da boste videli, na kakšni točki smo zdaj trenutno ocen(?), glede vračanja otrok s posebnimi potrebami. Na našem ministrstvu smo pred nekimi     ŠZ) – 13.30    desetimi dnevi poslali vprašalnik ravnateljem osnovnih šol s posebnimi potrebami in pa tudi zavodov in potem pridobili naslednje podatke. Prvo vprašanje je bila ocena kakšna bi bila stopnja pravzaprav učencev, če bi ponovno odpirali te šole. In pravi podatek, ki so nam ga potem poslali ravnatelji oziroma vodstveno osebje nazaj pravi takole. Zaradi zdravstvenih razlogov bi bilo odsotnih približno 10 % učencev. Opozorili bi, da se po dosedanjih izkušnjah vračajo v šole tudi učenci z zdravstvenimi omejitvami, kar / znak za konec razprave/ povečuje možnost tveganja poteka bolezni ob morebitni okužbi. Zaradi neizvajanja javnega prevoza, bi bilo na nekaterih šolah odstotnih skoraj polovica vseh učencev. Zelo podobna ocena odsotnosti je bila potem oziroma prisotnosti tudi pri zaposlenih. In sicer po zbranih podatkih bi bilo zaradi varstva otrok do petega razreda odstotnih povprečno med 15 do 20 % zaposlenih, kar za šole predstavlja veliko organizacijsko oviro, sploh / znak za konec razprave/ z vidika spoštovanja vseh ostalih ukrepov. Mogoče več potem še v nadaljevanju, če vas bo zanimalo glede tega in pa še nekaterih drugih odzivov.
Hvala lepa.  Kolega Vatovec, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Ja, saj verjetno se lahko strinjamo, da ni trenutek. Vemo kakšne so številke, da bi sedaj odpirali. Ampak moja trditev je, da ne bi smeli odpirati ničesar in zato me preseneča to, kar je vlada sprejela včeraj in zato preseneča tudi v bistvu nadaljnji potek epidemije. Zdaj minister Gantar je pred nekaj dnevi v bistvu trdil, da je potrebno za dva tedna še dodatno ohraniti trenutne razmere, se pravi lockdown, zato da lahko potem nekako izidemo iz te situacije. Ampak s tem, ko se bodo sedaj odpirale določene dejavnosti, od frizerskih salonov in naprej, trgovin v času pred novoletnimi prazniki, lahko nas seveda skrbi, da bo to povzročilo ne manjšanje števila okužb, ampak v bistvu njegovo večanje, kar bo potem na nek srednji rok povzročilo to, da še nekaj časa ne bodo otroci v šolah, tako tisti s posebnimi potrebami, kot ostali šoloobvezni otroci. Tako da mene tle predvsem skrbi to, zakaj je vlada sploh šla v neko takšno odločitev. Kakšno je bilo stališče Ministrstva za izobraževanje, če jemljemo v poštev, da smo ena od držav, ki je med prvimi zapirala šole in so naši otroci zdaj že bistvu skoraj dva mesec v pouku na daljavo, ki ima svoje omejitve, ima tudi seveda lahko neke negativne posledice za celo generacijo otrok, ki se na tak način šolajo. Tako, da mene predvsem / znak za konec razprave/ skrbi ta dilema, zakaj odpirati določene dejavnosti in s tem ogroziti čimprejšnjo vrnitev otrok v šolo. To je ključna stvar, ki bi morala biti v bistvu stvar, s katero se prioritetno ukvarja Ministrstvo za izobraževanje in ki bi moralo tudi aktivno zagovarjati to, da se vzpostavi ravno kot država vse pogoje, da se lahko šoloobvezni otroci čimprej vrnejo v šole.
Hvala lepa.  Gospa ministrica imate besedo.
Simona Kustec
Prav to, kar ste izpostavili je vedno moj prvi glas, tudi ko govorim v imenu ministrstva pristojnega za izobraževanje na vladi glede vračanja in pa glede teh zaščitnih ukrepov. Jih razumemo, vsekakor tudi razumemo, da predstavljamo en zelo velik segment slovenske družbe in da se, ker je virus pravzaprav tisti, ki kroži med ljudmi, da smo tudi zaradi tega med najbolj izpostavljenimi, tudi bodisi kot prenašalci, bodisi kot tisti, ki se okužimo in razumemo tudi to, da ta naša ciljna skupina ni tista primarna ciljna skupina, ki ima težave s samimi okužbami in pa z visoko stopnjo pravzaprav tudi zapletov povezanih s tem in da razumemo pravzaprav, da moramo s tega nekega solidarnostnega vidika vsekakor tudi pristopiti in imeti tovrstno razumevanje. In na samo srečo smo med resnično najbolje pripravljenimi evropskimi državami glede izobraževanje na daljavo in da lahko na ta način pravzaprav to, bom rekla v tem najbolj zahtevnem času tudi, bom rekla na nek način potem odpeljemo sam izobraževalni proces tudi na ta račun. Vendar pa pričakujemo, da bodo prav takšen         odnos imele tudi vse ostale dejavnosti in da, če veljajo neka pravila za nas, da naj veljajo tudi za vse ostale. Kot sami vidimo glede na to kakšni so podatki o okužbah kljub omejevalnim ukrepom temu, da bi zmanjšali možnost stopnje okužbe nismo sledili in tega nismo dosegli. Lahko s polno gotovostjo ta trenutek zagotovimo, da šole, vrtci, univerze niso razlog za to, ker smo tisti eni redkih, ki se tega dosledno držimo in žal imate prav mi ta trenutek plačujemo previsoko ceno za vse tiste, ki se teh ukrepov zaščitnih ne držijo. Če želite tudi te situacije, ki smo jo včeraj lahko opazovali na smučiščih v Kranjski Gori pa še marsičesa drugega, kar lahko dnevno opazujemo v odrtih trgovinah. Da, s tega vidika res apeliram in ponovno izpostavljam, če bi se bolj odgovorno in pa z večjim zavedanjem vsi skupaj odzvali na te zaščitne ukrepe, potem mi verjemite, da bi lahko tudi že ali pa vsaj hitreje nazaj tudi v šolah in v vrtcih. Mislim, da bi bilo dobro, da tega kot družba ne pozabimo in da se tega zavedamo. Vsekakor sem pa prva tista, ki si želi, da se otroci čim prej vrnejo nazaj v šole in vrtce to je njihov primarni prostor za vzgojo in izobraževanje.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajh, ki bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve, dr. Anžetu Logarju.
Hvala lepa za besedo.   Spoštovani minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar!  Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije navaja smernice zunanje politike med katere sodijo tudi urejeni odnosi s sosednjimi državami. Ti temeljijo na medsebojnem zaupanju, spoštovanju, dobrem sodelovanju na gospodarskem področju in številnih drugih. Prav zato so odnosi s sosednjimi državami v deklaraciji o zunanji politiki opredeljeni kot primarna zunanje politična prioriteta Slovenije. Konkretneje deklaracija poudarja, da odnose s sosedami gradimo na iskanju obojestransko sprejemljivih rešitev. Ne moremo mimo dejstva, da ste v relativno kratkem času uspeli vzpostaviti stike z številnimi najvišjimi tujimi predstavniki sosednjih in tudi bolj oddaljenih držav, kar lahko štejemo tudi kot velik uspeh. Spoštovani minister kljub temu pa me zanima kakšno zunanjo politiko oziroma kakšne konkretne aktivnosti trenutno izvajate v sosednjih državah in kako udejanjate nacionalne interese Republike Slovenije? Kaj konkretno ste v tem času vašega mandata za Slovenijo naredili dobrega odkar ste na tem položaju in kdo je občutil te rezultate vašega dela predstavniki manjšin morda? Vse to sprašujem v luči zadnjega dogajanja na Jadranu, saj sta Italija in Hrvaška najavili, da boste razglasili izključno gospodarsko cono. Predsednik Vlade Janez Janša je, zato že najavil srečanje z obema predsednikoma Vlad, ki bo potekalo predvidoma konec tega tedna. Prav tako nas je v tem času presenetilo obvestilo Vlade, da začenja tajna pogajanja z Madžarsko o vstopu v projekt drugi tir. Ta tajnost umirjenost nas ne bi presenetila, če se po drugi strani predsednik Vlade ne bi javno in nepoklicano vpletal v štetje glasov v Združenih državah Amerike, kjer se je celo izkazalo, da je čestital napačnemu kandidatu. Vidimo tako, da Vlada po eni strani molči in javnost ne seznanja o razmerah, ko sosedje posegajo v naše ozemlje in o zadevah, ki se tičejo naše infrastrukture. Eno torej utemeljujete s tiho diplomacijo in zagovarjanjem naših vitalnih interesov medtem pa predstavniki torej naši najvišji predstavniki države na neprimeren način komentirajo zadeve, ki se nas sploh ne tičejo, zato vas, spoštovani minister, sprašujem kako Vlada zagovarja naše interese napram sosedom?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Dr. Logar, imate besedo.
Hvala, predsednik.  Hvala poslanec Rajh, za to vprašanje. Kar se tiče odnosov s sosedi, je, kot ste pravilno povedali, to ena od prioritet in strateških usmeritev v ožjem koncentričnem krogu, kot je to opredeljeno v strategiji o zunanji politiki. Zato je, če se boste pravilno spomnili, bila moja prva naloga, ko sem prevzel funkcijo ministra za zunanje zadeve, da obnovim mestoma razrahljane odnose z sosednjimi državami in zato sem tudi prvi dan nastopa ministrske funkcije takoj govoril s kolegi ministri sosednjih držav.  V tem času lahko z veseljem potrdim, da nam je uspelo z vsemi sosedami vzpostaviti zelo dobre med sosedske odnose, uspelo nam je obnoviti dialog na najvišji ravni z Hrvaško, imeli smo dve srečanji na ministrski ravni in tudi smo v rednih kontaktih z hrvaško diplomacijo. Tudi z ostalimi sosednjimi državami je bilo narejeno veliko medsebojnih stikov. Imel sem dve srečanji z zunanjim ministrom Avstrije, imel sem dve srečanji z zunanjim ministrom Madžarske in imel sem kar štiri srečanja z zunanjim ministrom Italije. V okviru tega smo tudi preko ustanovitve neformalne skupine centralnih pet, z Avstrijo in Madžarsko vodili redni dialog.  Nenazadnje pa tudi ob veliki podpori predsednika republike, gospoda Pahorja, vsaj dve manjšini občutita bistveni napredek v med sosedskih odnosih. Kot veste, je bila 13. 7. 2020, v Trstu, slovesnost v spomin na požig narodnega doma v Trstu, kjer je narodni dom prešel v roke slovenske manjšine. To je bilo še desetletje nazaj popolnoma nepredstavljivo, danes pa ta čudovita stavba dobiva novega lastnika in vsi postopki, ki so pri tem potrebni, se izvajajo skladno s časovnico, ki je bila sprejeta do 13. 7. 2020.  Prav tako se je izboljšal položaj, materialni, trudimo pa se tudi še normativni, slovenske skupnosti v Avstriji. Namreč, tudi v zvezi s tem je 10. 10. 2020 minilo 100 let od koroškega plebiscita in to je bila ena okrogla obletnica, ki smo jo izkoristili tudi za zelo intenzivne pogovore z avstrijsko diplomacijo, s čimer smo dosegli, da so se dotacije za slovensko manjšino povečale za 100 %, hkrati pa je v koalicijski pogodbi nove avstrijske koalicije, tudi našteto nekaj aktivnosti, ki bodo izboljšale razmere predstavnikom slovenske manjšine in z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve sva dogovorjena za redni dialog, kjer spremljamo napredek po teh določilih, zato da bo vse pravočasno in ustrezno podprto v dobrobit slovenske manjšine.  Kar se tiče ostalih vprašanj, se zahvaljujem, da ste opazili aktivnosti zunanjega ministrstva in šteli to kot velik uspeh. Moram pa reči, da kategorično zanikam vašo trditev, da bi se karkoli dogajalo izven oči Državnega zbora. Kot veste, sem že prej napovedal, da bo po sobotnem srečanju zunanjih ministrov treh držav, torej Italije, Hrvaške in Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo tudi gradivo za zaprto sejo OZP, kjer bomo podrobno predstavili vso dogajanje v zvezi z izključno ekonomsko cono. Prej ste rekli, da je predsednik Vlade, gospod Janša, najavil srečanje predsednikov vlad, to je verjetno šlo za / znak za konec razprave/ lapsus linguae - bo srečanje zunanjih ministrov.   Kar se pa tiče vprašanje pogajanja z Madžarsko, v zvezi z drugim tirom, pa mislim, da je tudi tu bila seja OZP-ja, kjer je minister za infrastrukturo podrobno predstavil memorandum, mislim da je bil podprt na seji Odbora za zunanjo politiko.  Bi pa morda vrnil z vprašanjem, vprašanje, ste rekli, da Vlada        (nadaljevanje): molči, ko posegajo v naše ozemlje, če ste lahko mogoče bolj konkretni, kje sosedje posegajo v naše ozemlje, da bom lahko odgovoril.   Hvala.
Hvala lepa.   Mag. Rajh, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.   Saj ne bom, dopolnil vprašanje, torej če so odnosi s sosedi resnično tako dobri kot spoštovani zunanji minister trdi, potem razglasitev ekonomske cone ne bi bila presenečenje, ampak bi bila storjena v soglasju. Torej razglasitev ne bi bila presenečenje, ampak bi bila razglašena v soglasju. In glede na to, da očitno sosedje Hrvati, arbitražne razsodbe ne priznavajo in v bistvu sporočajo, da nas na nek način v te pogovore niso vključili, saj nimamo tam kaj iskati, ponavljam, da očitno ti odnosi niso bili, niso tako dobri, in da je to pooblastilo primera Plenkovića, torej prvemu ministru gospodu Janši, da ga zastopa v Bruslju, torej na samem vrhu v Bruslju, ena zgolj predstava za javnost. Zavedati se moramo, da je madžarska znana po tem, da je zelo močno zagovarja in izvaja svoje interese z različnimi dotacijami, donacijami, z vlaganjem v športne in kulturno infrastrukturo v Sloveniji, ni pa tudi nepoznano dogajanje na sosednjem Hrvaškem, ker ima Hrvaška zelo slabe izkušnje glede vstopa madžarskega Mola v Hrvaško Ino, tam se je tudi vse dogaja nekako tajno, takratni predsednik Vlade pa je celo zdaj v zaporu. Zato me v bistvu zanima, poudarjam, da je vprašanj veliko, ki se na tak način generirajo in me zanima, ker se investicije ne izvajajo na podlagi reprocitete, kako udejanjamo sploh naš strateški interes Slovenije pri sosedih.
Hvala lepa gospod minister. Imate besedo.
Hvala predsednik.   Investicije so stvar prostega trga in prosti trg se nikoli ne izvaja po načeli reprocitete, zatorej težko kakorkoli v zvezi s tem oporekamo prostemu pretoku kapitala, razen če vi zagovarjate omejitve glede prostega pretoka kapitala v Evropski uniji, ki temelji na štirih oziroma zdaj petih svoboščinah, in bi to pomenilo kršitve evropske ureditve. Kvečjemu to lahko investiranje drugih držav v Sloveniji spodbuja Slovenijo, da aktivneje investira v druge države in jaz bom vesel, če bo Državni zbor pozival k temu, da Slovenija pospešeno investira. Med drugim imamo zakonodajo o investicijski politiki, ki subvencije podjetjem, ki investirajo v drugih državah prepoveduje. Če boste to spremenili verjamem, da bo gospodarski minister zelo vesel in bo tudi to dodatna pomoč slovenskemu gospodarstvu. Kar se tiče razglasitve izključno ekonomske cene, da je bila sprejeta v soglasju. Zdaj vas moram demantirati, izključno ekonomska cona se nikoli ne more sprejeti v soglasju, ker jo skliče in sprejme samo tista država, ki je koristnica razglasitve tega. V tem primeru gre za vprašanje odprtega mora v delu od točke T50, lahko samo ugotovim, da številni, ki komentirajo aktualno dogajanje v zvezi zdaj izključno ekonomsko cono sploh ne vedo za kateri del jadranskega morja gre. Jaz sem že večkrat rekel, da gre za strateški interes Republike Slovenije, zato je za nas pomembno, da smo vključeni v te razprave in smo vključeni v te razprave in smo vključeni v te razprave v pravi fazi, ne prepozno. In nanj samo kolege spomnim, da je v zvezi s to izključno ekonomsko cono že v treh členih arbitražne sodbe več ali manj napovedano, da bosta dve državi razglasili tovrstno cono. Skratka, to da Slovenija pristopa v trialog z dvema državama, ki bosta to storile, kvečjemu govori o         (Nadaljevanje) tam, kako je slovenska diplomacija proaktivna in kako je bila pravočasno obveščena in kako bo pravočasno sodelovala v teh pogovorih. Kar se tiče ostalih stvari pa, kot sem dejal, sam vidim kot sestanek oziroma srečanje OZP na temo izključne ekonomske cone kot na zelo pomembno dejanje poenotenja slovenske politike nad tem strateškem interesu in pred tem sestankom tudi javno sam ne bom konkretneje komentiral tega primera. Bomo pa podrobneje predstavili to na OZP. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Rajh imate besedo za postopkovni predlog.
Dajem postopkovni predlog, da se skladno z 246. členom Poslovnika o mojem vprašanju opravi poglobljena razprava. Vprašanj je veliko, zato potrebujemo tudi veliko primernih odgovorov. Naj pojasnim, da nihče v Sloveniji nikomur ne omejuje prosto svobodno pobudo. Vprašanje je pa, če jo izvaja tuja država. In glede na to, če se sklepajo v Sloveniji pogodbe s tujo državo in si na nek način odstopa suverenost v kakršnemkoli pomenu besede, potem bi bilo smiselno, da se po enaki reprociteti tudi primerljiva investicija zagotovi Sloveniji na tujem. Torej, bodisi na Madžarskem, bodisi v Avstriji oziroma bilo kateri drugi državi, ki na tak način svoje interese uveljavlja pri nas. In glede na to, da je Madžarska znana, da svoje interese zelo močno uveljavlja, Hrvatje se še dan danes tožijo na mednarodnih sodiščih glede usode hrvaške Ine, menim, da je ta debata, ta razprava, ki jo, želim, da jo opravimo, še kako tehtna in potrebna ravno zato, da se zavarujejo naši nacionalni interesi. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 17. decembra, v okviru glasovanj.   Naslednja bo poslansko vprašanje postavila Mateja Udovč, in sicer ministru za zunanje zadeve, dr. Anžetu Logarju.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani minister!   Na Hrvaškem ima Republika Slovenija trenutno dva predstavništva, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu in Generalni konzulat Republike Slovenije v Splitu. V javnosti pa se pojavljaj informacije, da namerava Republika Slovenija v sosednji Hrvaški, in sicer na Reki, odpreti še eno konzularno predstavništvo. Predvsem so te govorice pogostejše pred in med turistično sezono, ko so migracije slovenskih turistov na hrvaško obalo, predvsem v Istro, Kvarner in severno Dalmacijo, izrazitejše. Takšne izjave in razmišljanja sem zasledila tudi v priložnostnih pogovorih s predstavniki obeh držav. V omenjenem delu hrvaške živi, dela in se izobražuje nekaj tisoč Slovenk in Slovencev, na Reki je sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Odprt je bil slovenski vrtec in v osnovnih šolah, kot izbirni predmet poteka tudi pouk slovenskega jezika. Po drugi strani pa obstaja tudi dejstvo, da smo Slovenci v tem delu hrvaškega primorja najštevilčnejši obiskovalci v poletni turistični sezoni. A to ne gre samo za sezonske turiste. Na območju Istre, Kvarnerja in severne Dalmacije ima več kot 100 tisoč Slovencev svoje nepremičnine v obliki počitniških objektov in stanovanjskih hiš, ki jih obiskujejo in uporabljajo skozi vse leto. Med Slovenijo in omenjeno hrvaško regijo poteka tudi vse več sodelovanja na področju gospodarstva, kulture, izobraževanja in na drugih področjih. Tako da se iz leta v leto povečujejo potrebe in pozivi k odprtju uradnega predstavništva naše države v tem delu Hrvaške. Tovrstna razmišljanja se mi zdijo povsem na mestu, njihova realizacija pa bi bila zelo dobrodošla in bi koristila več sto tisoč Slovenkam in Slovencem, ki vsako leto obišče ta del Hrvaške. Nenazadnje, tudi tistim Slovenkam in Slovencem, ki imajo tam stalno prebivališče.   Zato vas v imenu vseh zainteresiranih in seveda tudi v lastnem imenu sprašujem, ali ima Republika Slovenija resnično željo in interes,         da odpre novo konzularno predstavništvo na Hrvaškem na Reki. Ali na Ministrstvu za zunanje zadeve že potekajo aktivnosti za realizacijo tega načrta? Kdaj lahko pričakujemo odprtje novega konzulata in v kateri fazi se ta projekt trenutno nahaja?   Najlepša hvala vam za odgovore.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Ja, hvala za vaš prispevek, in sicer predvsem, če ste dejali, da je realizacija tovrstnega konzulata zelo dobrodošla.  Zdaj naj povem, da je slovenska manjšina v tem delu Hrvaške najbolje organiziranim na Hrvaškem in je tudi najbolj delujoča v župnijah, ki bi jih potencialno pokrival ta konzulat. Zdaj, na tem območju so štiri osnovne šole, ki nudijo možnost učenja slovenskega jezika kot obveznega izbirnega predmeta in v dveh srednjih šolah je tudi možno od treh učiti se slovenski jezik, na univerzi na Reki pa je oktobra 2018 začel delovati lektorat slovenskega jezika, ki je bil deležen izjemnega zanimanja. In ko so po 36-ih sprejetih prijavah morali ustaviti sprejemati nove prijave, kar pomeni, da ima velik potencial za v prihodnje. Omenili ste že, da je tam tudi sedež Zveze slovenskih društev, tja se je preselil iz Zagreba, kjer deluje tudi nova predsednica zveze, ki je obenem tudi vodja pisarne Inštituta za narodnostna vprašanja Republike Slovenije na Reki. Zdaj Slovenija ima konzulate odprte v treh sosedah od štirih sosed, torej na Madžarskem v Monoštru, Avstriji v Celovcu in v Italiji v Trstu, in če gledamo že iz tega strateškega pogleda zunanje politike, ta notranji ključni krog sodelovanja, koncentrični krog, bi bilo smiselno razmisliti seveda tudi o odprtju generalnega konzulata na Hrvaškem. Prej ste omenili konzula v Splitu, in sicer tam imamo zdaj častnega konzula. Zdaj Slovenija in Hrvaška sta pred odprtjem tega generalnega konzulata v Splitu leta 1995 dogovorili za recipročnost, ki je potem predvidevala odprtje Hrvaškega konzulata v Mariboru, vendar do te recipročnosti ni prišlo, zato smo tudi mi kasneje to spremenili v častni konzulat, tako da imamo v Splitu častnega konzula. Zdaj kar pa same Reke se tiče pa imajo predstavništva na Reki, ima 14 držav. Konzulata Italije in Srbije vodita generalna konzula, konzulate ostalih držav pa vodijo častni oziroma generalni častni konzuli. Štiri države imajo konzulate v Istri, vse na ravni častnega konzula. O tem je sicer razpravljal tudi že Odbor za zunanjo politiko v prejšnji sestavi, ki je med drugim omenil smiselnost udejanjanja oziroma oblikovanja generalnega konzulata v Reki. In zdaj v interni razpravi na MZZ in vladi bomo upoštevali seveda tudi poslanska mnenja oziroma mnenje poslancev, ki jih izražate v poslanskem vprašanju, in vaše argumente tudi upoštevali pri odločitvi o tem ali odpremo generalni konzulat Republike Slovenije na Reki. Kot sem rekel, iz strateškega vidika bi bilo to neka smiselna celota, bi bilo hkrati tudi zaradi argumentacije, ki ste jo podali, zaradi številnih Slovencev, ki letujejo tam in je verjetno smiselneje konzularne stvari opravljati na Reki kot, da se opravi pot do Zagreba, ampak, kot sem dejal, to je odločitev Vlade Republike Slovenije. In zdaj, saj pravim, če je splošna podpora Odbora za zunanjo politiko oziroma Državnega zbora, verjamem, da bo ta odločitev tudi na vladi lažja.
Hvala lepa.  Naslednja bo poslansko vprašanje postavila Tina Heferle, in sicer ministrici za pravosodje mag. Liljani Kozlovič.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Gospa ministrica.   Zdaj želim si, da bi bil moj povod za današnje poslansko vprašanje v         nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic, ki smo ga obeležili prejšnji četrtek, 10. decembra, pa temu ni tako. Povod za moje poslansko vprašanje je žal grozni članke v mediju Demokracija. Zaradi njegove nesprejemljive in obsojanja vredne vsebine, se bom poskušala izogniti navedbam iz tega članka, se pa žal sporočilu besedila ne morem popolnoma izogniti in mislim, da prav vsak izmed nas ob takšnem besedilu ne bi smel molčati in bi moral na glas spregovoriti in obsoditi tovrstne besede. Povzdigovanje fašističnih idej, poveličevanje ene rase nad drugo, zaničevanje ljudi zaradi njihove rasne pripadnosti, pregovarjanja k cilju eliminacije določene vrste škodljivih ljudi in pregovarjanje k njihovemu iztrebljanju kot plevela, srce me boli, ker sem morala prebrati te besede, vse to je grozljivo, obsojanja vredno in z vidika naše demokracije, naše države v letu 2020 te besede ne bi smele ostati nekaznovane.   Zato vas gospa ministrica sprašujem naslednje, vaše ministrstvo je skrbnik kazensko pravne zakonodaje, in me v prvi vrsti zanima vaše stališče glede tega članka? Razumem, da v vaši pristojnosti ni pregon tovrstnih dejanj, je pa v vaši pristojnosti opredelitev kazenske inkriminacije v Kazenskem zakoniku. Zato vas sprašujem, se vam ne zdi pri nas zakonodaja neučinkovita pri pregonu tovrstnih dejanj. Naš kazenski zakonik namreč ne opredeljuje posebnega kaznivega dejanja, ki bi samostojno preganjalo dejanje spodbujanja, nagovarjanja, prigovarjanja ali drugačnega širjenja nacističnih, fašističnih ali kakšnih drugih skrajnih idej, ki posegajo na področje temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Tukaj se bom na tem mestu ustavila, pa bom še v nadaljevanju svoje vprašanje nadgradila.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Hvala spoštovani podpredsednik za besedo. Spoštovana gospa poslanka. Da, moram se strinjati z vami. Izjemno težko je brati tisti članek in strinjam se z vami in upam, da bo tudi preganjanj, da bo tako tožilstvo ali policija postopek začeli po uradni dolžnosti. Sedaj tega več ne moremo niti kot informacijo javnega značaja preveriti ali so ta postopek začeli ali ne. Preveč je tega sovraštva ali nestrpnega ali sovražnega govora, tako da je potrebno storiti še dlje korake. Če pogledamo našo zakonodajo, kako imamo urejeno, imamo tako v Zakonu o prekrških zoper javni red in mir opredeljene prekrške, imamo seveda na ravni sovražnega govora, kadar gre za kršitev predpisa, tudi v Zakonu o avdio snemalnih, posredovanja javno(?) snemalnih storitev, pa kot ste rekli tudi v Kazenskem zakoniku, kadar gre za najhujšo obliko in če so podani vsi ti elementi, ki so v samem kaznivem dejanju navedeni. Leta 2011 je Republika Slovenija dopolnila Kazenski zakonik prav na podlagi se pravi tedaj v času predsedovanja Republike Slovenije je bil sprejet okvirni sklep Sveta, zaradi boja proti ksenofobiji in pa tudi rasizmu in prav iz tega naslova je bil dopolnjen naš člen v Kazenskem zakoniku, poleg tega je bilo dodano v primeru, če se preganja, če se stori preko sredstev javnega obveščanja ali pa na spletnih straneh.   Vprašanje je tudi, koliko se vse te vsebine za katere imamo državljani občutek, da so sovražne, da pomenijo neko obliko ali prekrška dejansko tudi v uporabi javno pooblastilo dejanskega pregona. Torej kolikokrat pravzaprav je tako policija kot tudi tožilstvo te pregone pravzaprav sprožilo. Če pogledam statistiko za leto 2018 sta bila, govorim za Kazenski zakonik, dva primera na tožilstvu in dve obsodbi sta bili. Leta 2019 je bila samo ena torej dana obtožnica oziroma prijava in         samo ena obsodba. Leta 2020, ko imamo občutek, da je tega res ogromno pa so bile torej tri in te tri so bile po uradni dolžnosti s strani tožilstva. Zadnje časa slišim, da je lahko pravo pametnejše od zakonodajalca. Malo priložnosti imamo, da vidimo ali sodna praksa, kako se oblikuje sodna praksa na tem področju. Mislim, da je tega v primerjavi s tem kolikor imamo občutek posamezniki premalo. Se pa strinjam z vami, ko ste predlagali torej to obliko kaznivega dejanja, določene elemente, ki so tukaj navedeni jih že pokriva ta naš Kazenski zakonik predvsem rasizem pa ksenofobijo ne pa kot ste rekli nacistične, fašistične torej oblike spodbujanja, napeljevanja in pa prigovarjanja. Tukaj naj povem, da je v okviru predsedovanja Svetu Evrope je prioriteta Ministrstva za pravosodje prav obravnava sovražnega govora in pa kaznih dejanj storjenih iz sovraštva. Evropska komisija je tudi sama spoznala, da ta okvirni načrt ne pokrije vseh teh elementov in je v spomladi v letu 2020-2021 predviden zakonodajni načrt na ravni Evropske unije, ki bo to enovito uredil za celotno Evropo, mi pa bomo v času predsedovanja izvedli tudi posebno konferenco na to temo tako, da je potrebno storiti še več, kajti tega je resnično preveč.   Hvala.
Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za obrazložitev zahteva za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik.   Spoštovana ministrica pozdravljam in me veseli vaše razumevanje do te tematike in tudi obsojanje, vendar pa jaz nisem toliko govorila o preganjanju sovražnega govora pač pa sem govorila o tem, da bi kot samostojno kaznivo dejanje morali nekako vključiti v naš Kazenski zakonik preganjanje dejanja spodbujanja, nagovarjanja in prigovarjanja k širjenju fašističnih in nacističnih idej, čemur je članek, o katerem sem govorila, o čemer je govoril. Omenili ste sklep Sveta EU tudi jaz sem vas želela v nadaljevanju nanj opomniti. Sklep se namreč osredotoča na kriminaliziranje rasističnega in ksenofobičnega sovražnega govora in v bistvu spodbuja države članice, da s svojo zakonodajo poenotijo, ko gre za kazniva dejanja, ki vključuje ksenofobijo in rasizem. Sedaj po mojem razumevanju je to malce bolj specifično kot pa sam sovražni govor, ki je lahko bistveno bolj mil kot pa spodbujanje k fašizmu in nacizmu. Že res, da v naši celo v Ustavi v 63. členu, ki prepoveduje sovražni govor nekako kazenska zakonodaja tej določbi sledi po mojem mnenju nekoliko medlo, ker naš Kazenski zakonik nima posebnega kaznivega dejanja o sovražnem govoru imamo zgolj kaznivo dejanje, ki prepoveduje spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti in še to kaznivo dejanje je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir ne pa v poglavje zoper človekove pravice in svoboščine. / znak za konec razprave/ Sedaj po mojem mnenju je tak kazenski položaj zmanjšuje pomen in škodljivost takšnega ravnanja. Še enkrat vas sprašujem ali se vam zdi, da ste bila kot / izklop mikrofona/
Hvala lepa.   Gospa ministrica imate besedo za dopolnitev odgovora.
Lilijana Kozlovič
Hvala.   Torej da, strinjam se z vami, eno je torej sovražni govor drugo so pa lahko druge oblike kaznivega dejanja. Tudi to je ena od prioritet znotraj našega predsedovanja in pa tudi Sveta Evrope. Namreč oblikovanje vseh kaznivih dejanj, ki so storjena iz sovraštva nekatere sodijo tudi ta, ki jih vi naštevate. Torej mi lahko kot Ministrstvo za pravosodje že prehitevamo in gremo v oblikovanja takega kaznivega dejanja preden EU določi zakonski okvir. Mislim pa, da je bolj smiselno počakati in se poenotiti skupaj z Evropsko unijo.
Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Ja, hvala lepa.  Ta tema se mi zdi izjemnega pomena, zato predlagam, da Državni zbor opravi splošno razpravo in bom utemeljila zakaj, zakaj tako mislim. Zato, ker pod to Vlado v naši državi postajamo vse preveč nestrpni in sovražni do drugačnosti, do drugače mislečih, po drugi strani postajamo vse preveč strpni do nestrpnosti in ne samo, da državljane nekako delimo na naše in vaše, po novem jih delimo tudi na uporabnike in ne uporabnike mobilnih aplikacij in vse to, tak način, tako dojemanje vladavine prava, če želite, nas pelje v poseganje v človekove pravice na temelju nekih osebnostnih razlik, kar je po mojem mnenju nesprejemljivo in nedopustno za demokratično in moderno državo, kakršna Slovenija želi biti. Še bolj sprevrženo pa je, da bi sledili nekim razlikam, razlikovanjem ljudi, na podlagi njihove rasne pripadnosti.  Jaz verjamem, da se vsi v tej dvorani zavedamo, kako močna je povezava med največjo vladno stranko SDS in medijem Demokracija in ravno s tega naslova bi morali vsi, ki sedimo tukaj notri, na glas spregovorit o tem in se pomenit, ali želimo resno preganjati takšna dejanja in če jih želimo resno preganjati, moramo po mojem mnenju sprejet neke spremembe v Kazenskem zakoniku, ki bodo jasno in glasno govorile, da je nagovarjanje, prigovarjanje, k fašističnim in nacističnim idejam, hudo kaznivo dejanje. Zato predlagam splošno razpravo.  Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 17. decembra 2020 v okviru glasovanj.  Besedo ima Tadeja Šuštar, ki bo postavila vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simoni Kustec.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Spoštovana ministrica, šolanje na daljavo je postal nujen ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa. Posebno je težko za otroke, ki obiskujejo vrtec in prvo triado osnovne šole. Otroci pri pouku na daljavo niso samostojni, zato je nujno, da jim pri tem pomagajo starši. Učitelji in učiteljice se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi jih z raznimi posnetki in predstavitvami prišli nasproti.  Pojavila seje težava pri urah književnosti, kjer se po učnem načrtu obravnavajo pravljice, zgodbe in pesmi in druga književna dela. Mnogi učitelji so se znašli tako, da so prebrano besedilo posneli ter posnetek posredovali staršem oziroma otrokom, da so lahko prisluhnili obravnavanim književnim besedilom. Te posnetke mnogi tudi radodarne delijo med sodelavci, ki do določenih knjig v tem času zelo težko dostopajo oziroma do njih nimajo dostopa. Predvsem pa s tem olajšajo delo staršem in otrokom, da jim ni potrebno hoditi v knjižnice po knjige.  Ti učitelji zdaj že prejemajo opozorila in kazni za kršenje avtorskih pravic. SAZAS in Društvo pisateljev ne dovolita niti skeniranja gradiva, saj se tudi s tem kršijo avtorske pravice. Pravljice bi se torej otrokom, s strani učiteljev, lahko brale samo v živo, preko spletnih orodij, česar pa prav tako ni dovoljeno snemati. Mlajši otroci, ki so glede IKT tehnologije v večini odvisni od staršev, zato ne moremo pričakovati, da se bodo vedno lahko v polnem številu udeležili vseh učnih ur preko spleta. Tako bodo prikrajšani za poslušanje in obravnavo nekaterih književnih besedil.  Poleg tega vse knjižnice niso tako dobro založene s knjigami, da bi vsi učitelji določenega razreda, v nekaj tedenskem zamiku, da bi si izposodili iste knjige. Prej so si namreč večinoma knjige za uporabo pri pouku, izposojali v šolskih knjižnicah, ki seveda v trenutni situaciji niso odprte.  Zanima me, ali ima vaše ministrstvo kakšno rešitev    ŠZ) – 14.15    omenjenega problema in ali obstaja možnost, da bi v času trajanja šole na daljavo, naredili sporazum z avtorji in založbami, da bi sami objavili / znak za konec razprave/ posnetke gradiv iz učnih načrtov, pravljic, zgodb in drugih in jih tako dovolili uporabljati učenkam in učencem v prvi triadi osnovne šole. Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Hvala lepa.  Gospa ministrica imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Simona Kustec
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovana gospa poslanka.  Ja, pravzaprav tole vaše vprašanje na nek žalosten način v resnici kaže na eno od neživljenjskosti, če ne bi rekla kar rakran v izobraževalnem sistemu. Zdi se skoraj neverjetno in nemogoče, da se kaj takšnega dogaja, pa se in je vezano seveda na spoštovanje Zakona o avtorskih in pa sorodnih pravicah, ki ga pravzaprav praktično od leta 1995 z eno majhno izjemno leta 2015 sploh nismo spreminjali. V tem času pa sami vemo, je šel prav ta, bom rekla razrast informacijsko-komunikacijske tehnologije izjemno hitro naprej, še posebej to tudi lahko rečeno na področju vzgoje in izobraževanja in prav v tem danem trenutku, ko v resnici zaradi vsem znanih razmer dejansko celoten ta proces tudi peljemo na daljavo in prav s pomočjo tovrstnih orodij in pa pomoči pri katerih pa smo, kot rečeno pravno močno zamejeni in pa regulirani. Na ministrstvu se zavedamo problematike, ki ste jo izpostavili. Moram tudi povedati, da smo se jo želeli že lotiti neka prizadevanja za razreševanje, še pred obdobjem epidemije in pa šolanja na daljavo so bila že aktivirana, vendar žal neuspešno. Govorimo v bistvu o 49. členu tega našega že omenjenega zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki sicer potem po tisti spremembi leta 2015 z novelo je razširjena zgolj 1. točka prvega odstavka 49. člena, ki od takrat naprej sicer omogoča prosto pridobitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka. Vendar je pa ta izjema o veljavnem zakonu tako zastarela in neprilagojena na sedanje oblike poučevanja, ki kot rečeno zdaj posebej potekajo v digitalnih okoljih in pa izven tradicionalnih institucionalnih okvirjev, da aktivira oziroma pravzaprav tudi povzroča situacije, ki ste jih tudi sami opisovali.   Zdaj leta 2019 je ministrstvo že pripravljalo spremembe omenjenega zakona, tudi zaradi prenosa marakeške konvencije v naš pravni red, vendar pa žal pač takrat predlog ni bil upoštevan, kljub nespremenjenemu dejstvu in pa zavedanju, da je to vsebino in pa to vprašanje potrebno rešiti še prav posebej v dani situaciji. Zdaj kaj se je takrat pravzaprav po vzoru tudi izjeme iz direktive Evropskega parlamenta in pa sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi in pa po modelu estonske implementacije predlagalo, da bi se definiralo kot izjeme za pouk in da bi bilo v tem smislu dovoljeno prav to, kar zdaj izpostavljate za namene pravzaprav tudi knjižnih del, reprodukcija, distribucija, potem priobčitev javnosti kamor sodi tudi dejanje gradiva na voljo in pa na predelavo. Tako, da kaj nam zdaj v tem trenutku ostane v teh razmerah preden mogoče z veliko poguma uspemo ponovno z novelo zakona, predvsem en tak, bom rekla konstruktiven razumevajoč pogovor in pa dialog z učitelji, ki bodo na nek ustrezen način potem našli tisto pot, po kateri bodo lahko naši najmlajši učenci / znak za konec razprave/ na en tak uspešen način         osvajali tudi ta literarna dela, ki jih pač v danih pravnih okvirih žal ne morejo.
Hvala lepa.   Matjaž Nemec bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.  Jaz bom vseeno postavil poslansko vprašanje, ker upam, da bo vseeno minister se nam pridružil. Vem, da je v hiši in vem, da če bo le lahko, se nam bo pridružil. V kolikor, bom pa, če ne, prosil, spoštovani podpredsednik, da bi pisno dobil odgovor s strani ministra, v kolikor ne bo prišel odgovarjati ustno.  Moje vprašanje se dotika...  A, evo ga.  Moje vprašanje se dotika obnove hitre ceste H4. Včasih je veljala obnova te avtoceste za pravo sago. Kasneje v obdobju predvsem Cerarjeve vlade, kasneje tudi Šarčeve in danes Janševe so se naredili ključni premiki, tako da je praktično hitra cesta H4 danes tik pred dokončno obnovo. Z nekaterimi vprašanji, s katerimi bi se rad obrnil na samega ministra.  Namreč, spoštovani minister, pred kratkim je bila zaključen še zadnji del, zadnja faza obnove, ob tem z pojasnilom, da je na območju dveh kilometrov, to je območje, kjer je območje v bližini Vogrščka, akumulacijskega jezera, bo prišlo v spomladanskem delu do dokončne obnove tudi tega dela. Moje poslansko vprašanje v prvem delu pa je, spoštovani minister, kako je predvidena nadaljnja obnova. Ne toliko v smeri Vipavske dolini, smeri Rebrnice, kajti ta vemo, da ima jasno časovnico, ampak bi vas prosil, če lahko pojasnite, kolikor slišim je zadeva tudi v obravnavi, kako se bo zaključil tisti prvi, v navednicah zadnji, del avtoceste praktično od mejnega prehoda Vrtojbe do izvoza za Šempeter, smer Ljubljana. Torej imamo dva kilometra avtoceste, to je najstarejši del avtoceste od mednarodnega mejnega prehoda Vrtojbe torej do Šempetra. Če lahko, prosim, odgovorite, kaj bo s tem delom. Vem, da mogoče se zdi to nekaterim parcialno vprašanje, ampak gre za zadnji zaključni del, bom rekel nižinskega dela hitre ceste, ki vodi od Nove Gorice, če želite natančneje od mejnega prehoda Vrtojbe, do Ljubljane. Kdaj bodo predvidena nadaljevanja obnove tega dela ceste, minister?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoči.  Torej glede na stanje tega vozišča na tem odseku je DARS, naj to poudarim, že pristopil k naročilu projektne dokumentacije za obnovo celotnega oziroma postopek javnega naročila je tudi že v teku. Torej prva faza pregleda ponudb je pregled ponudb projektantov. DARS ocenjuje, da bo ob uspešno zaključenem postopku izbora projektanta in tudi po izdelavi projektne dokumentacije mogoče v jeseni leta 2021 pričeti z javnim naročilom za izvedbo del. In če bo javno naročilo potekalo gladno, torej brez posebnosti, brez pritožb in tako naprej, potem si lahko nadejamo, da v začetku leta 2022 pride tudi do realizacije tega projekta. Torej uvedba v delo v začetku leta 2022. Naj povem, da je vrednost investicije ocenjena na skoraj 7 milijonov evrov, je pa ta odsek resnično potreben prenove. Namreč odsek med Šempetrom in Vrtojbo je bil v smeri Italije na primer obnovljen leta 2006 ter v smeri proti notranjosti države v letu 2009. Izvedena je bila sicer manjša nadgradnja / nerazumljivo/ konstrukcije z 10-letno plansko dobo, ampak, kot rečeno, v začetku leta 2022 lahko pričakujemo, da bo pričetek del. Zavedamo se situacije, da je ta odsek problematičen oziroma da ta del med Šempetrom in Vrtojbo potrebuje obnovo.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, spoštovani minister.  Dovolite mi samo tri podvprašanja, na splošno je pa odgovor več kot zadovoljiv.   Zanima me ali je ob času te obnove predviden kakršenkoli poseg tudi na območju mednarodnega mejnega prehoda, kljub temu seveda, da ni to področje pristojnosti samo vašega ministrstva, ampak Ministrstva za javno upravo. Govorim o morebitni odstranitvi         nadstreškov oziroma ureditvi infrastrukture na samem maloobmejnem prehodu, to je prvo vprašanje.   Drugo podvprašanje je, kako vidite vi pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata, ravno tako kot jaz iz goriškega konca, ki predlaga in tukaj moram reči, da je to stališče tudi stranke Socialnih demokratov, da bi omejili tovorni promet preko Vipavske doline, torej preko avtoceste, hitre ceste H4 in ga preusmerili preko Fernetičev, zaradi tega, ker praktično vemo, da hitra cesta ni z varnostnega vidika primerljiva z avtocesto, to je drugo podvprašanje?  In tretje je pa kar se tiče meritev hrupa na območju ravno tako odseka med vrtojbskem mejnim prehodom in Šempetrom. Tam, če greste v smeri proti Ljubljani na desni strani je zaselek Laze, ki je del Vrtojbe, vaščani oziroma krajni se nenehno pritožujejo zaradi hrupa. Dars je izvedel / opozorilni znak za konec razprave/že meritve, ki so sicer presegla mejo, ampak še vedno Dars ne izkazuje namena, da bi se tam postavila protizvočna ograja, zato se je tudi angažirala Občina Šempeter-Vrtojba, sama bo izvedla dodatne meritve z željo, da bi prepričala seveda Dars, da bi se tam ob bom rekel delu, kjer gre mimo strnjenega naselja hitra cesta, kolikor se le dalo omejilo hrup v dobro občank in občanov. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospod minister imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Najlepša hvala. Glede samega nadzora mejnega prehoda. Ne vem, kje so zdaj postopki ali vključujejo v obnovo tudi ta del, se pa lahko pozanima, pa vam v roku parih dni odgovorim ali Dars načrtuje tudi ta del. Res je, večkrat se vozim proti Italiji v tem delu in ta odsek potrebuje obnovo in tudi potrebuje obnovo oziroma prenovitev, sami nadstreški in bivši cestninski nadzor oziroma bivši mejni nadzor, ta del, se strinjam. Preverimo in vam sporočim.   Kar se tiče omejitve tranzita, tovornega tranzita od Razdrtega pa proti Novi Gorici naj povem, da kot minister sem temu naklonjen in da okoli tega že vršimo določeno diskusijo tudi z Darsom, kaj bi to pomenilo. Jaz menim, da tudi zaradi različnih dejavnikov je mnogo bolj učinkovito, da gre tranzit proti Italiji, čez mejni prehod Fernetiči, se pravi preko Sežane, ne pa preko Vipavske doline in potem naprej Goriške čez mejo. Tukaj naj povem, da z Darsom se okoli tega pogovarjamo in da bomo v kratkem sprejeli tudi ustrezno odločitev. Tukaj je tudi problem burje, ki dejansko ogroža varnost potem tega tranzita. Večkrat so prevrnjeni tovornjaki in nastajajo zapore celotne hitre ceste. Tukaj gre za hitro cesto, ki pa ima občasno več tovornih vozil, ki gredo proti Italiji, kot sicer avtocesta, ki gre proti Italiji čez Fernetiče. Torej, sam smatram, da bi bilo to pametno narediti, zlasti zaradi varnosti in učinkovitosti. Kar se pa tiče lokalnega prometa, lokalne dostave tudi za avtoprevoznike, pa seveda mora obveljati, če nekdo želi iti v Novo Gorico iz Ljubljane lahko gre preko Vipavske doline po hitri cesti. Kar se pa tiče samega tranzita, če že gre na primer v Staro Gorico pa naj gre okoli. Tako mislim, da je tudi prav. Ampak o tem dovolite, da v naslednjem mesecu sprejmem odločitev.   Glede protihrupne / opozorilni znak za konec razprave/ ograje, tudi to naj povem, da bomo preverili. Prvič sem soočen s tem vprašanjem. Lahko preverimo, tudi povprašamo Ministrstvo za okolje glede študij in tako naprej, kaj to pomeni. Jaz bi rad te študije najprej videl, si jih prebral in potem bomo sprejeli ustrezne odločitve.
Hvala lepa.   Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Spoštovani. Jaz bom za kanček, če mi dovolite zlorabil postopkovni, pa bi se rad zahvalil ministru. Dovolite mi to, kar se redko zgodi. Sam minister se je zelo angažiral tudi za obnovo ceste čez Rebrnice, zato bom si dovoli zlorabiti ta postopkovni, da se mu bom         zahvalil in seveda zaželel vse dobro v prihajajočih praznikih.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Vsakokrat kršite Poslovnik, že drugič sedaj.   Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.   Izvolite.
S 1. januarjem bi se morala minimalna plača povzpeti na 736 evrov neto od tam dalje pa vsako leto ohranjati tempo višine vsaj 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. To spremembo zakona je Levica izborila v sodelovanju z vlado Marjana Šarca že leta 2018, da pomaga položaju 120 tisoč delavcem in teh 120 tisoč delavcev je prejelo povišico nadaljnje zvišanje minimalne plače pa je očitno pod vprašajem. V zadnjem času sta namreč vedno glasnejši Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev, ki zahtevata zamrznitev dvigovanja minimalne plače. Vlada bi jim seveda morala pokazati vrata in se odločno postaviti na stran zaposlenih, ki nas tudi v epidemiji preskrbujejo z nujnimi storitvami in dobrinami a tega ni storila. Čeprav so delodajalci pod Vlado Janeza Janše že prejeli več kot milijardo evrov raznoraznih protikoronskih subvencij in je v njej očitno obilo ministrov za delodajalce tisti eden minister za delo, ki bi moral braniti pravice delavcev je ostal tiho. Tukaj se ne pogovarjamo le o trgovkah in industrijskih delavcev. Mnogo prejemnikov minimalne plače dela tudi v zdravstvu vam bom navedel samo nekaj profilov: laborant, pomožni laboratorijski delavec, oskrbovalka v bolnišnici, bolničar, negovalec, socialna oskrbovalka, bolničar v urgentni in operativni dejavnosti, voznik reševalec navsezadnje pa bi se plača morala dvigniti tudi srednjim medicinskim sestram. Gospod minister glede na vašo tišino ob vseh napadih na dvig minimalne plače, ki si ga zaposleni v tej državi zaslužijo me zanima kako se boste ob morebitnem odločanju o zamrznitvi minimalne plače na Vladi vi sami opredelili. Ali boste stopili na stran delodajalcev ali na stran delavcev?
Hvala lepa.   Gospod minister imate besedo za odgovor.   Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.   Hvala lepa, spoštovani poslanec Kordiš, za to vprašanje.   Novela Zakona o minimalni plači, ki jo je Državni zbor sprejel 13. decembra 2018 je določila nove zneske minimalne plače za leti 2019, 2020 izločitev dodatkov ter delovne in poslovne uspešnosti v letu 2020 ter navezavo na minimalne življenjske stroške v letu 2021. V celotnem procesu sprejemanja tiste novele, ki se ga gotovo dobro spomnite si je Ministrstvo za delo predvsem prizadevalo za čim več socialnega dialoga. Žal je eden del socialnih partnerjev nezadovoljni z ravnjo socialnega dialoga v tistem času in dejansko žal ni bil dosežen sprememba v nekem socialnem dialogu, ampak z intervencijo, ki ni doživela soglasja na Ekonomsko-socialnem svetu. Poudariti moram, da žal velja tudi v splošnem na področju minimalne plače do sedaj socialni partnerji niso v zadnjih 10 letih niso uspeli doseči soglasja o praktično nobenem vprašanju. Seveda smo seznanjeni tako z željami delodajalcev po zamrznitvi zneska minimalne plače kot na drugi strani s stališčem sindikatov po novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in seveda višjem povišanju minimalne plače. Vaša dilema pa je dejansko umetna, ker dejansko se vsi skupaj pogovarjamo in iščemo in smo usmerjeni v iskanje rešitve, ki bo zadostila obojim torej ne bomo se postavili ne na eno in ne na drugo stran, ampak sem sam kot minister in ministrstvo in Vlada Republike Slovenije na strani         socialnega dialoga. Menimo, da je ta izjemni čas, v katerem se nahajamo, čas, ko lahko vsi socialni partnerji, ali pa predvsem oba socialna partnerja, delodajalci, pa delojemalci, pokažejo določeno mero zrelosti in občutljivosti za ta trenutek in da smo tudi vsi skupaj dovolj zreli in k temu Vlada in sam, spodbujam, tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in sicer, spodbujam k iskanju enega novega dogovora, novega kompromisa, glede minimalne plače.  Dejstvo je, da je eden od socialnih partnerjev že pred nekaj tedni predlagal sklic izredne seje Ekonomsko-socialnega sveta na to temo. Sam sem v imenu Vlade Republike Slovenije podprl to, ta predlog, žal pa ni dobil podpore vseh treh socialnih partnerjev in ta seja ni bila izvedena. Hkrati pa lahko rečem, da smo pa vsaj začeli z dialogom, v okviru Ekonomsko-socialnega sveta pretekli, minuli petek, ko je bila ta točka, ena izmed točk na redni seji Ekonomsko-socialnega sveta.  Kot sem dejal, v zvezi z gibanjem minimalne plače menim, da zdaj ni čas za enostranske poteze na področju minimalne plače in je prava pot razprava socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu. Ministrstvo za delo in sam, si bom prizadeval, da se dialog med ključnimi deležniki nadaljuje v prihodnjih tednih, z namenom iskanja rešitve, ki bo v največji možni meri naslovila pomisleke obojih, obeh socialnih partnerjev, tako delodajalcev, kot sindikatov / znak za konec razprave/.  Socialni dialog v zvezi z sistemsko ureditvijo minimalne plače poudarja nenazadnje tudi ratificirano konvencijo mednarodne organizacije dela, št. 131, ki med drugim določa tudi obveznost izčrpnih posvetovanj s socialnimi partnerji, v zvezi z določanjem in usklajevanjem minimalne plače.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Gospod Cigler Kralj, moje vprašanje je bilo zelo preprosto – ste minister za delavce ali ste minister za delodajalce? In na to vprašanje mi niste odgovorili.  Pravite, da želite socialni dialog in da v tem socialnem dialogu vidite zrelost in vidite občutljivost. Ampak zahteva Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev, torej, s strani kapitala, ne odraža ne zmernosti, ne občutljivosti, ampak samo pohlep. Potem, ko so s protikoronskimi ukrepi prejeli več kot 1 milijardo evrov denarja iz slovenskega proračuna, to je proračuna, v katerega prispevajo z davki tudi delavci na minimalni plači, še kar naprej terjajo zamrznitev te minimalne plače, pa že sedaj minimalna plača komajda sploh omogoča preživetje, poglejte le, kako se gibljejo cene v Ljubljani – 500 evrov za najem stanovanja, 200 evrov za stroške, pa sem rekel še malo, in minimalne plače je konec. Kje je še denarnica, s katero se nek delavec na minimalni plači odpravi po kruh in pašteto v trgovino?  In kljub temu, sedaj delodajalska stran stiska te, ki sredi epidemije odhajajo na delo, ogrožajo svoje zdravje, zato da vzdržujejo celotno družbo, vi minister, ne postavite vseh teh kapitalističnih zahtev na stranski tir in se prednostno osredotočiti na pomoč in podporo najbolj ranljivim / znak za konec razprave/, to je delavcem na minimalni plači, ampak govorite o socialnem dialogu. Kaj si delavci v tej državi o vašem socialnem dialogu mislijo, so pa zelo jasno povedali sami, saj rožljajo s splošno stavko.  Torej, gospod minister, vaše stališče, zamrznitev minimalne plače – ja ali ne? Stran dela ali stran kapitala?
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik.  Hvala za dopolnilno vprašanje, spoštovani poslanec Kordiš. Stran dogovora, stran socialnega dialoga in stran ravnovesja. Konflikt med delodajalci in zaposlenimi je tu umeten. Gre za to, da moramo, še posebej v teh izjemnih razmerah, iskati rešitve, ki     ŠZ) – 14.40    omogočajo eno kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno stabilnost in varnost v tej državi. Vsi ukrepi protikorona do sedaj sprejeti in v tem trenutku tudi na ekonomsko socialnem svetu obravnavan osnutek PKP7 so naravnani v prvi vrsti k varovanju življenja in zdravja ljudi in takoj v drugi vrsti k pomoči gospodarstvu in prebivalstvu in sicer z največjim fokusom na ohranjanje delovnih mest. To je prva in največja prioriteta, kajti vsi skupaj, če govoriva čisto v izrazih ali pa v terminologiji ekonomsko socialnega sveta smo že spoznali, da je veliko manj zahtevno ohraniti delovno mesto, kot pa če ga izgubimo, ga potem ponovno ustvariti.  Seveda pa je vprašanje glede minimalne plače kompleksno, široko in je ta čas novega izračuna po Zakonu o minimalni plači, ki sem ga prej na začetku omenil, padel v izjemno zahteven čas. V čas, s katerim se ni ne Slovenija, ne Evropa, ne svet pred tem še z njim soočil. In v tem smislu lahko vsi skupaj ugotovimo, da so neto plače v Sloveniji prenizke, da ja razlika med socialno pomočjo in neto minimalno plačo premajhna, da se delati ne splača in da je razlika med minimalno in povprečno plačo premajhna. In rešitve ki ne upoštevajo te kompleksnosti celotne zadeve, ki bi samo parcialno enostransko / znak za konec razprave/ lahko posegle v ta razmerja, lahko tudi porušijo dragoceno ravnovesje. Torej kot minister verjamem v socialni dialog in se na vseh ravneh, kjer je mora odgovornost srčno in iskreno trudim, da bi predvsem delodajalci in delojemalci, torej sindikati dosegli v socialnem dialogu takšno rešitev, s katero bi lahko bili vsi zadovoljni, hkrati pa bi ohranili / znak za konec razprave/ delovna mesta in ravnotežje v družbi.
Hvala lepa.  Gospod poslanec imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru.
Eni pobirajo milijone, drugi hodijo vsak dan na delo za minimalno plačo. To je družba, v kateri gospod minister ravnovesja ni več. In da vi govorite o ravnovesju na način, da se zamrzne dvig minimalne plače in to za tisto skupino delavcev, ki nas dnevno kot družbo vzdržuje pri življenju sredi najhujše epidemije, je zavrženo. Zelo jasno sporoča, da vi, tako kot preostanek vlade Janeza Janše, ne pozna ministrov za delo, ampak zgolj ministre za delodajalce. Najprej je v protikoronskih paketih strani delodajalcev, torej strani kapitala vlada namenila več kot eno milijardo evrov raznoraznih subvencij, pomoči, zato da ohranjajo lastništva med lastnimi podjetji. Delavcev ni zaščitila, delavcev ni nagradila. Sedaj pa jih bo očitno še brcala, s tem da koketira z idejo gospodarske zbornice Slovenije in združenja delodajalcev, da se rast minimalne plače zamrzne in to sredi hude socialne zdravstvene krize, ko so ljudje še posebej izpostavljeni raznoraznih stiskam, pa s temi 700 evri minimalne plače že tako ne morejo preživeti oziroma preživijo komajda.   In zato želim, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Ne o tem minimalna plača ja ali ne, ampak o tem, da je minimalna plača, kot je izborjena, kot je v zakonu zastavljena, kar smo si v Levici prizadevali več kot štiri leta, v tej družbi svetinja varnosti za slehernega zaposlenega. Ne pa da očitno za njihovo požrtvovalnost v epidemiji od trgovke, industrijske delavce, pa tudi določene zdravstvene delavce od srednje medicinske sestre do voznika reševalca, pa določenih bolničarjev, socialnih oskrbovalcev in laborantov in tako naprej, nagrajuje s tem, da jim njihova krepko zaslužena povišica postane nekaj v prihodnosti         (nadaljevanje): oddaljenega. V času, ko očitno Vlada Janeza Janše naje pripravljenost, da reže bogatim davek na njihova luksuzna vozila, ko se poigrava z idejami dodatne razbremenitve kapitala in zgornjih delov dohodninske lestvice, je le že toliko bolj nesprejemljivo, da se pritiska na običajne delavce in na njihove minimalne plače.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 17. decembra 2020 v okviru glasovanj.   Jerca Korče bo postavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.   Izvolite.
Podpredsednik, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani minister!   Vemo, da ste bili kar nekaj časa na bolniški, tako da še posebej me veseli, da ste dobro, in da ste ponovno med nami, verjamem, da z novo energijo.   Danes bi vam jaz lahko postavila verjetno prenekatero vprašanje, o domovih za ostarele sva kar nekajkrat na vprašanjih imela že diskusijo, lahko bi vas pa vprašala v zvezi s tem, kako se socialni dialog vodi slabo oziroma ne vodi, kako je z rastjo brezposelnosti, zakaj se hitre teste uvaja tako pozno v domovih, zakaj ignoranca do mladih, nenazadnje se na tak način ustvarja neka nova družbena skupina, ki bo imela socialni problem v prihodnje in tudi to zadeva vaše ministrstvo. Pa vendar mislim, da se o nobeni od teh tem ne moremo pogovarjat, če kot družba dopuščamo, da se razrašča nestrpnost, da prihajamo spet v polje neke diskriminacije in nestrpnosti, ki smo jo pred desetletji pokopali na nek črn seznam naše zgodovine in vse te teme, ki bi jih lahko odpirali o sedanjosti ali v prihodnosti kar na enkrat postanejo brezpredmetne v vsaki družbi kjer se začne razraščati tovrsten diskurz, kajti besede, zapisi, tako nas tudi zgodovina uči, so kaj hitro prešli, če niso bili zatrti v kali, do dejanj, do sprevrženih dejanj, ki so vodile tudi v morijo nekih dotičnih skupin, ki morda nekomu niso ustrezale. In zato mislim, da se je potrebno na take stvari odzvati in jih zatreti res v sami kaki, ko govorimo še o nekem sejanju semen nestrpnosti. In zato vas sprašujem, jaz namreč nisem zasledila nikakršnega odziva s strani vašega ministrstva, vaše ministrstvo v samem imenu nosi tudi besedno zvezo »enake možnosti« in mislim, da bi bili prvi, ki se bi morali na nek zelo oster način vsaj na načelni ravni odzvati na zapise, ki smo jim bili priča v SDS-ovem tedniku in so, ne bom jih brala na glas, ker so besede tako zelo črne in da niso vredne, da jih ponovno izgovarjamo, zato me zanima:   Zakaj se niste vi kot minister oziroma ministrstvo odzvali zelo ostro in v sami kali zatrli in pokazali, da take besede in taki zapisi v letu 2020, nikakor ne sodijo in da jih moramo obsojati vsak dan z vsemi možnostmi, ki jih imamo na pozicijah na katerih smo.   Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala. Spoštovani podpredsednik, spoštovana gospa poslanka Korče, hvala lepa za to vprašanje. Še preden začnem odgovarjati, hvala tudi za dobre želje, lepo je biti nazaj. Je vsekakor zanimiva izkušnja, tudi ena taka bolezen, ki nam onemogoči delo in nam da nov pogled, širši pogled na stvari, kot ste sami izpostavili.   Razumem vaše vprašanje v širokem kontekstu odprave vseh oblik diskriminacije v naši državi, predvsem v odpravi vseh oblik diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin. In tukaj lahko povem, da         kot minister in kot ministrstvo, ki ga vodim je zelo jasno, da varstvo pred diskriminacijo v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki v 1. členu določa varstvo vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo, ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katerokoli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja pri uveljavljanju in uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. To pomeni, da noben posameznik ne sme biti diskriminiran zaradi katerekoli v tem besedilu izrecno navedene osebne okoliščine ali katere druge, ki je zakon ne našteva, na primer zaradi državljanstva.   Mislim, da ste me v preteklih devetih mesecih, ravno včeraj smo obeležili devet mesecev kar smo prevzeli odgovornost za sodelovanje v vladi in za vodenje svojih ministrstev, spoznali, da moj osebni stil vodenja ministrstva in pa moje ekipe in ekipe, ki ji pripadam, torej Nove Slovenije, ki me je predlagala na to mesto, zelo jasno sledi tem načelom. Bistveno je, da pri svojem delu, pri vodenju ministrstva in pri vseh ukrepih, ki jih sprejemamo, tako v protikorona interventnih ukrepih kot v sistemskih ukrepih, ki bodo vplivali na življenje tudi in predvsem ranljivih skupin v prihodnosti, je moje vodilo človekovo dostojanstvo, vsakega človeka in pa spoštovanje vsakega človeka. V tem primeru ali v tem kontekstu čutim zavezanost k temu, da sem sam tisti, ki nastopa spoštljivo, strpno, sočutno in skušam na tak način tudi vplivati na ostale nosilce, tako odgovornosti kot na vse druge, da bi vsak sprejel svojo odgovornost za stanje v naši družbi na svoje rame in se trudil k pomirjanju situacije. Torej, tu je velika osebna odgovornost.   V svojem vprašanju ste navedli zelo konkreten tekst. Moram reči, da niti nisem seznanjen kdo je avtor tega teksta. Gotovo pa jeta avtor, po moje, se že soočil z odzivi na svoj tekst, ki, kot ste omenili, ni bil ravno v tem smislu, kot sem sedaj povedal. Mislim, da bo tudi sam avtor tega teksta, če je prestopil mejo, bi rekel, strpnosti in dostojnosti tudi soočen z odgovornostjo za ta svoj zapis. Vsekakor pa, lahko še enkrat rečem, da se zelo zavedam svoje osebne odgovornosti, da kot nosilec funkcije delujem tako, da širim strpnost, da pomirjam situacijo, da sem dialoški in da vsakemu človeku priznavam njegovo človekovo dostojanstvo. Mislim, da lahko vsak od nas največ stori na ta način.
Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Najlepša hvala. Rese je, vsak od nas lahko največ stori za to, da imamo strpnost v družbi, pa vendar mislim, da iz funkcije, bom rekla, ministra v tem primeru, kar je vaša vloga, mislim, da bi bilo najmanj kar je vaša dolžnost, da se ostro odzovete na take gnusne zapise, ki potujejo med ljudi. Kajti, vsak molk, v tem primeru, bom rekla, molk organa, pa molk vas kot ministra, ki je bil storjen tukaj ni dober. Ker to, da sva midva strpna in poskušava vsakodnevno biti strpna do drugih ljudi naju ne odvezuje odgovornosti, da iz funkcij, ki jih imava, potegneva poteze. In v tem primeru bi pričakovano bilo,         da vaše ministrstvo poda nek uraden, oster odziv nenazadnje tudi zaradi tega, ker če smo tiho oziroma če ste tiho, potem se naslednjič to lahko ponovno pojavi. In ta zapis, ki ga beremo, je, mislim, da nimava ne jaz ne vi besed, da se sploh lahko take zadeve prelijejo na papir. In to je nenazadnje stališče stranke. Stališče tudi, če se distancirajo, je to tednik določene stranke, v tem primeru vodilne stranke. In tudi, če si vi prizadevate, tako kot ste rekli, vplivati na ostale nosilce, si je tudi predsednik vaše stranke, Nove Slovenije, trudil vplivati na to, da predsednik vlade ne uporablja več toliko Twitterja, pa ni nič dosegel, tako očitno tudi vi, če ste želeli vplivati, niste dosegli nič, ampak javnega odziva z vaše strani na to pisanje ni bilo.   Zato vas sprašujem, zakaj tovrstnega odziva nismo doživeli in ali ta molk pomeni na nek način strinjanje s tem, da je čisto okej, da se taki zapisi pojavljajo v medijih.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Hvala lepa, spoštovana poslanka Korče, za dopolnilno vprašanje.   Zdaj tako bom rekel. Odkar sem na tem mestu ministra, sem tudi sam deležen številnih odzivov na svoje delo. Veliko je žal tudi žalitev in neprimernih odzivov na to, kar delam ali govorim ali na to, kar sem. In seveda ni prijetno biti v tej vlogi. Sam menim, da imamo tudi v okviru mojega resorja, bi rekel institucije, ki so po uradni dolžnosti poklicane, da se izrečejo tudi o takih posameznih konkretnih recimo zapisih. Moram pa reči, da se do sedaj kot minister nisem in tudi nebi zmogel verjetno opredeljevati ali pa odzivati na čisto vsak zapis, vsako zadevo v medijih, ki se pojavi v medijih. In morda to tudi na nek način nebi bilo najbolj produktivno, saj tudi nimam pravne podlage, da kot minister sodim o tem ali onem. Lahko pa vedno kot človek, tako kot ste me zdaj izzvali, povem, kakšna so moja načela, načela moje ekipe, načela ekipe, ki vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, in lahko povem, da pač ta načela, če jih ponovim, priznavanje človekovega dostojanstva vsakemu posamezniku, spoštovanje vsakega človeka in pa seveda sprejemanje osebne odgovornosti za svoja dejanja. To pa udejanjamo v polnosti.   Morda dodam še, da Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki sem ga že prej omenil, zavezuje vse državne organe, vse organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe, da vsak na svojem področju zagotavljamo varstvo pred diskrimnacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, zlasti v zvezi z nekaterimi kategorijami, ki sem jih pa potem tudi že oziroma okoliščinami, ki sem jih že prej naštel.   Tako, da jaz bom svojo odgovornost in svoje delo, svojo držo na tak način nadaljeval. Vaš apel pa razumem kot še večjo pozornost, kot skrb za še večjo pozornost in budnost pri tem, da je vsak od nas odgovoren za stanje v javnem diskurzu. In nedvomno potrebujemo pomiritev in povezovanje.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.  Izvolite.
Ja, seveda jaz mislim, da se je o takih stvareh še kako potrebno pogovarjati tudi v hramu demokracije, zato dajem vsekakor postopkovni predlog, da o tem ta Državni zbor opravi razpravo.  Je pa tako, minister. Prvič, to         ni odzivanje na čisto vsak zapis. Jaz verjamem, da vsakodnevno vsak od nas prejme kakšno nečedno sporočilo na neki bom rekla privatni način oziroma ne elektronski naslov ali kakorkoli drugače glede našega dela, vendar tukaj govorimo o javni objavi v enem izmed tednikov in o tem je bilo ogromno povedanega v medijih pa je bil vaš molk tudi, potem še vedno dovolj povedan. Jaz se opravičujem danes seveda sem iz vaših besed razbrala, da ste zagovornik strpnosti, da se zavedate kakšna je predmetna zakonodaja na tem področju, da se zavedate kot ste sami povedali, da imamo institucije, ki se po uradni dolžnosti morajo odzvati na to, vendar kot minister je teža vaše besede lahko dovolj povedna torej, da jasno, javno kot predstavnik ministrstva oziroma kot celotno ministrstvo obsodite take zapise in poveste, da v današnji prostor čas in v današnjo družbo ne sodijo, zato se gre ne zgolj za to kakšne so zakonske podlage, kakšni so lahko procesi, kazni, kaj vse se lahko zgodi na tem področju, ker ta del je zgolj eden izmed delov govorim o neki kaznovalni politiki države, ki jo lahko ima ali pa jo v našem primeru kot vidimo nima. To, da se pa mi na deklarativni ravni oziroma, da se vi kot minister odzovete in jasno poveste, da je tak zapis škodljiv to je pa nekaj povsem drugega in iz funkcije, ki jo imate lahko to storite in jaz mislim, da bi bila to vaša dolžnost, to sem pogrešala torej, da se nemudoma ob zapisu katerega smo vsi prebrali, zato ker je bil objavljen v medijih odzovete, ker to ni bil kar eden zapis, ampak zapis, ki je sprožil veliko javne polemike in drugi strani molk vašega ministrstva. Jaz pričakujem, da ob besedah kot je to, da so nekateri plevel, ki ga je potrebno odstraniti z naše družbe pozovete, da se s tem preneha in da storite vse, kar je v vaši moči, da tudi vi po uradni dolžnosti sankcionirate take zadeve govorim z javno obsodbo, na drugi strani pa, da morda razmislite ali je potrebno kakšno zakonodajo, ki je v vaši pristojnosti spremeniti, ker očitno smo zašli tako daleč, da nam več ni samoumevno, da se take stvari ne zapisuje, ampak bo potrebno narediti nekaj tudi na zakonskem področju.   Hvala.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 17. decembra 2020, v okviru glasovanj.   Samo Bevk bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.   Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.   Spoštovani zbor!  V letih 1986 do 1992 je v Idriji, zaradi številnih poplav v preteklosti potekal velik projekt regulacije reke Idrijce in potoka Nikave ter gradnja mehkega jezu pri tovarni Kolektor. V tistem času je bil to eden večjih vodno gospodarskih projektov v Sloveniji, ki je po dolgih stoletjih poplavljanja mesta Idrije zagotovil dolgoročno poplavno varnost. Najnovejše proti poplavne študije tega območja namreč kažejo veliko ogroženost mesta Idrije v primeru večjih poplav s 100-letno povratno dobo. Tako je bila Idrija uvrščena med 63 območij pomembnega vpliva poplav. Ker je potrebno vodno gospodarsko infrastrukturo tudi vzdrževati, kar predstavlja v Republiki Sloveniji velik problem bi rad opozoril, da je ta pomemben objekt, zaradi erozije podslapja mehkega jezu ogrožen. V primeru večjega pretoka reke Idrijce se lahko pojavi erozija prodnega materiala, na katerem je postavljen objekt, kar bo povzročilo nestabilnost jezu in ogromno nepopravljivo materialno škodo. Preko mehkega jezu je zgrajen most v temelju jezu pa poteka zbirni kolektor fekalnih voda za celotni levi brez mesta Idrije. V primeru nestabilnosti ali celo porušitve jezu nam grozi ekološka katastrofa, saj bi se fekalne vode zlivale direktno v strugo reke Idrijce.       Ogroženo in oteženo in oteženo pa bi bilo tudi delo koncerna Kolektor, saj most povezuje transportne poti, v samem jezi pa so urjenja črpališča za tehnološko vodo. Nenazadnje mehki jez omogoča delovanje male hidroelektrarne v zaselku Marof, ki bi v primeru poškodbe jezu ne mogla več obratovati.   Zato vas spoštovani gospod minister mag. Andrej Vizjak sprašujem, kaj lahko Ministrstvo za okolje in prostor naredi za / opozorilni znak za konec razprave/ sanacijo mehkega jezu in podslapja na reki Idrijci pri tovarni Kolektor ter tako posledično prepreči nastanek velike gmotne in okoljske škode ter poplave v mestu Idrija? Hvala lepa za odgovor že vnaprej.
Hvala lepa. Gospod minister imate besedo za odgovor. Izvolite.
Andrej Vizjak
Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanec gospod Samo Bevk.   Torej zadeva je zelo preprosta. V bistvu problem tega tako imenovanega topilniškega jezu je v tem, da na Direkciji Republike Slovenije za vode ocenjujejo in s tem tudi Ministrstvo za okolje, da je za vzdrževanje jezu v pristojnosti imetnika vodne pravice za izkoriščanje tega jezu, to je Soških elektrarn, Nova Gorica in bom to tudi podrobno obrazložil v nadaljevanju. Torej topilniški jez je bil zgrajen za potrebe Rudnika Idrija, v svoji zgodovini je bil večkrat dograjen oziroma rekonstruiran v skladu s potrebami uporabnika. Zadnja temeljita rekonstrukcija je bila izvedena pred približno 30-imi leti po obsežnih poplavah v 80-ih letih v mestu Idrija. Rekonstrukcija je obsegala znižanje kvote fiksnega dela jezu in dograditev fleksibilnega dela mehki jez. S tem ukrepom se zagotavlja ustrezna kvote vode za namen obratovanja hidroelektrarne in hkrati se ob povišanih pretokih zniža poplavna kvota na vplivnem območju, to je na območju mesta Idrije. Soške elektrarne Nova Gorica imajo podeljeno vodno pravico za rabo vode za proizvodnjo električne energije in posledično uporabo topilniškega jezu v ta namen. Skozi jez potekajo tudi razni infrastrukturni vodi, kar je bilo omenjeno, tudi glavni kanalizacijski Kolektor mesta Idrije, ki vodi na čistilno napravo, na območju je tudi speljan most čez Idrijco, ki je v interni uporabi Kolektorja. V zadnjih letih je na jezu opaziti povečevanje poškodb jezovne konstrukcije in tudi podslapja, sanacija je nujna, saj lahko res v nasprotnem primeru pride do ogrožanja varnosti jezu. Direkcija Republike Slovenije za vode je že v letu 2017 pozvala imetnika vodne pravice, to se pravi Soške elektrarne Nova Gorica in uporabnika jezu k takojšnji sanaciji in k tem izpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz predpisov in aktov o podelitvi vodne pravice. Sprašujete me, kaj lahko naredimo. Lahko naredimo to, da še enkrat ponovno urgentno pozovemo imetnika vodne pravice k spoštovanju obveznosti, to je takojšnji sanaciji jezu. Lahko seveda to nadaljujemo ukrepanje v smislu prijave pristojni inšpekciji, lahko pa začnemo tudi s postopkom za odvzem vodne pravice in posledično seveda potem direkcija prevzame odgovornost nad sanacijo tega jezu.
Hvala lepa.   Gospod poslanec imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala lepa gospod podpredsednik za besedo, ki ste mi jo ponovno dali. Hvala tudi vam gospod minister za vaš odgovor. Me je idrijski župan Tomaž Vencelj seveda informiral, da poteka ta ping pong med direkcijo in med občino oziroma elektrarnami. Vodstvo občine je zainteresirano, da bi se sestalo z vodstvom ministrstva, se pravi z vami in če bodo naslovili prošnjo, da jih sprejmete, jaz predlagam gospod minister, da župana in podžupana Občine Idrija na tak pogovor tudi sprejmete. Namreč,         rad bi nekaj spomnil, na ta projekt izpred tridesetih let. Ta projekt regulacije Idrijce je sovpadal z obdobjem, ko je bila predsednica skupščine Občine Idrija, Ivica Kavčič. Pred kratkim je izdala knjigo spominov, v kateri je natančno opisala ta projekt in dovolite, da citiram kratek odstavek.  Navajam: »Vsakoletna pustošenja vode so Idrijčani stoletja potrpežljivo prenašali. Povodni so jemali kot nekaj samoumevnega, naravnega, kar pride in pač sprejmeš. Nisem zasledila, da bi jim kdo, razen tistega prefekta…« / znak za konec razprave/ »…leta 1926, karkoli povrnil ali da bi kdo sploh pomislil na to, da bi od države ali občine lahko kaj zahteval. Stvari so se začele spreminjati na bolje, ko so bile ustanovljene vodne skupnosti, s svojim virom financiranja in upravljanjem. Za večje investicije je bila pristojna vodna skupnost Slovenije, s sedežem v Ljubljani.«  Spoštovani gospod minister, / znak za konec razprave/ jaz predlagam, da, če bo prošnja, da predstavnike Občine Idrija v zvezi s tem projektom sprejmete na pogovor.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Andrej Vizjak
Seveda, spoštovani poslanec, bomo sprejeli vodstvo Idrije, Občine Idrija, na pogovor. Kot pa pravim, ni problem pri njih, problem je pri imetniku vodne pravice in ključno je, da ta problem rešimo. Gotovo bo na tem sestanku tudi vodstvo direkcije za vode, kjer bomo še enkrat poudaril svoje argumente. Jaz spoštujem slovensko zgodovino. To, kar je bilo pred 30. leti, je bilo pred 30. leti, to kar je danes, z vsemi vodnimi pravicami vred velja in je treba tudi spoštovat.
Hvala lepa.  Nataša Sukič bo postavila vprašanje ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju, ter ministrici za pravosodje, mag. Lilijani Kozlovič.  Izvolite
Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani minister.  3. decembra je bilo v reviji Demokracija objavljeno grozljivo besedilo z naslovom Presežki 5, avtorja Aleksandra Škorca, o katerem avtor širi ideje klasičnega rasizma s primesmi verskega rasizma. Navajam: »Ker je neskončno pravičen, bo bog dobro poskrbel, da bodo migranti iz nepojasnjenih razlogov zboleli in umrli, kajti on pozna tak mikroorganizem, ki bo poskrbel za iztrebljanje. Božji virus je selektiven, zato bo pobralo le določene ljudi, določene rase. Eliminacija bo uspešna, podobna izruvanju plevela, izkoreninjenju plesni in obravnavi naravnih škodljivcev. Ključ je v beli rasi, ki jo ima bog pač raje, zato bo virus to, najnaprednejšo raso, obvaroval pred uničenjem, ker je pač dobrotljiv.«  Je torej bog rasist se sprašuje med drugim avtor, ki je s tem breme odgovornosti seveda prevalil na boga. Nikakor, kajti tudi človek pač iztreblja in če bog ne more biti rasist, zakaj bi bil človek in tako naprej in tako naprej. V tem zapisu naletimo na srhljivo metaforo iztrebljanja, ki nas neposredno spomni na nacistično retoriko / nerazumljivo/ in holokavst, na rabo hitlerjanskih metafor.   Verski fanatik in nacistični simpatizerji bodo sicer vedno obstajali, vprašanje pa je, ali bomo v demokratični družbi 21. stoletja dopuščali, da opogumljeni zaradi normalizacije rasistične retorike, v desničarskih medijih in celo v parlamentu, dobivajo javni prostor. Vprašanje je, ali lahko toleriramo, da časopis, ki ga uredniško in lastniško nadzoruje stranka SDS in v katerem oglašujejo tudi slovenska podjetja v državni lasti, širi govor o tujcih, kot o plesni in plevelu?  In to je tudi moje prvo vprašanje za vaju, ministrica in minister, ali je sploh dopustno, da v družbi eksistirajo mediji, ki evidentno širijo sovražni govor, prepojen z elementi rasizma in nacistične in fašistične ideologije? / znak za konec razprave/ Ali ni čas, da enkrat za vselej v Kazenskem zakoniku zaostrimo mejo, do kje sega svoboda govora in od kje naprej gre za sovražni govor, ki mora biti brez pardona stvar kazenskega pregona in sankcioniranja, tovrstni mediji pa bi morali biti izbrisani        iz razvida medijev, kaj šele, da bi prejemali finančno podporo države ali pa bi v njih oglaševala podjetja v državni lasti. Enostavno morali bi jih prepovedati kot bi morali prepovedati neonacistične skupine, k čemur je že leta 2018 pozval evropski parlament, ko je v Strasbourgu z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v Evropski uniji. / izklop mikrofona/
Žal je zmanjkalo časa.  Minister, ministrica, kdo bo prvi?   Dr. Simoniti, izvolite.
Vasko Simoniti
Hvala lepa.  Torej za takšne medijske zadeve imamo v Sloveniji seveda medijski inšpektorat in pa zakonodajo, ki pač mora ugotoviti kršitve in kazniva dejanja, in o tem bo verjetno več povedala gospa ministrica. Jaz bi samo to rekel, da seveda tako pisanje, tak članek, četudi se sklicuje na satiro, je povsem nesprejemljiv, hujskaški, nevaren in si zasluži najostrejšo obsodbo. Od tega članka se je distancirala tudi stranka Slovenska demokratska stranka in je to javno seveda objavila in seveda tudi se jasno distancirala od tega, in to v reviji, ki ni v lasti v polni meri, bi človek rekel, od stranke, ki ji očitate, ampak je en skromen delež in to je vse. Je pa jasno in nedvoumno izkazala svoj prezir do takega članka in do takega pisanja.  Hkrati moram reči, da sem vam hvaležen za vaše vprašanje, kajti take stvari se že dolgo časa dogajajo brez pravega odziva tudi v drugih revijah in tednikih ali pa tedniku, ki ga pač vi nikoli ne izpostavite kot problem. Zato bom ob tem povedal tole. Zavračam in odklanjam tako in podobno pisanje in kakršnikoli izgovori ob tem so odveč. Povsem enako je z objavljanjem montaž politikov s kljukastimi križi, s primerjanem z nacisti, fašisti, primerjanje z Goebbelsi. In seveda ko se lotijo takih in podobnih zlonamernih slaboumnosti v imenu razrednega boja razni aktivisti z namenom dokončne fizične izključitve drugače mislečih. Odklanjam seveda nenehno označevanje ljudi z lažnimi očitki in oznakami, ki so seveda daleč od satire, ampak so premišljeno propagandno ščuvanje h krepitvi negativnega odnosa do ljudi. Tako pisanje in slikanje je pri nas prevladujoče v nekem tedniku, ki ga ureja človek s hibridnim znanjem, ki rad razpreda o demokraciji. Primerjal bi ga lahko z Günterjem Dalknom (?), ampak če bi to storil, bi seveda nasedel na njegove, kako bi rekel, uporabe tega jezika, ki je meni tuj in odvraten. Tako ščuvanje, ki ga označujejo seveda za satiro, tudi včasih je seveda odvratno, nagnusno in je pomembno sooblikovalo vzdušje, ki je pripeljajo tudi do vojne 1991-1995, ko smo imeli prav tako koncentracijska taborišča in seveda vse tiste stvari, ki pravite, da so veljale za dobo nacizma. Spomnite se gesla biće salate, klat ćemo Hrvate. Na to, ko se dogajajo podobne stvari, čakajo razni slovenski Arkani, da bodo danes kot komiki, satiriki in performerji lahko izživeli svojo nasilniško naravo. Pred leti je pri nas že izšlo v tej smeri, se že kazalo s toplami v Mariboru, ki so jih nekateri poimenovali z vztajnike, pa niso bili nič drugega kot žive lutke na vrvicah nekdanjih zapriseženih antidemokratov. Tako se tudi danes ne dogaja nič drugega kot ščuvanje k nasilju s postavljanjem okrvavljenih miz pred Ministrstvo za kulturo ali pa s proglašenjem zdravnikov in visokih državnih uslužbencev za morilce ali pa grozečih grafitov pred mojo hišo. Zavračam vse take članke in vse take javne demonstracije in dejanja. In ko boste vi enako ostro in nedvoumno obsodili vse takšne odklone, bom verjel v iskrenost vašega današnjega vprašanja.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, morda želite še tudi vi besedo? Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Ja, torej najlepša hvala za možnost, da se tudi         sama odzovem.   Torej svobodo govora ima absolutno svoje meje in člane, čeprav se sklicuje na satiru, presega meje dopustnega in v skladu z mojim poznavanjem kazenskega prava gre v tem primeru lahko za kaznivo dejanje, čeprav nisem pristojna za pregon, torej lahko ugotovimo, da gre za spodbujanje, razpihovanje sovraštva na podlagi tako verske kot tudi drugih elementov. Tako, da upam in verjamem, da so organi pregona to zaznali in tudi sprožili ustrezne postopke. Trenutno že imamo v Kazenskem zakoniku opredeljeno kaznivo dejanje, naj pa povem, da je v prioriteti Ministrstva za pravosodje v času predsedovanja bomo posebej naslovili sovražni govor in pa kazniva dejanja iz sovraštva, torej želimo na tem področju storiti korak naprej. Tudi Evropska unija, torej Evropska komisija bo predstavila zakonodajni okvir, ki ga bomo potem v katerem bomo potem razpravljali, posebej pa bomo tudi imeli konferenco na temo… / izkop mikrofona/
Žal je zmanjkalo časa.   Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Gospa ministrica, se zahvaljujem za vaš odgovor in pozdravljam to kar ste povedala, s čemer se boste ukvarjali. Gospod minister, vam pa samo tole, danes imamo tukaj primer skrajno rasističnega članka, ki se spogleduje z dejansko fašistično retoriko. Seveda lahko govorimo obče tudi o širših hujskaštvih, itn., ampak kaj takega je precedenčno, in da zato danes govorimo izključno o tem. Ste pa sam ugotovil, da so izgovori, da je šlo pri tem zadnjem Škorčevem ekscesu v tedniku Demokracija za glos ali satiro, da to pač ne vzdrži in nič, prav nič namreč v tem zapisu ni ne humornega ne zabavnega, še manj je tukaj najti sled kakršnekoli kritike družbenega problema kar satira v osnovi obravnava, zato nobeno sklicevanje na drugačno formo v tem primeru tega članka ne vzdrži. Resnica je, da gre za pritlehno ogabno pisanje, ki dejansko spominja na najbolj temne čase dehumanizacije človeštva na suženjstvo, na holokavst, itn.   V resoluciji, ki so jo evropski poslanci z veliko večino sprejeli in o kateri obsojajo tovrstne ekscese, poslanci podarjajo pomen izobraževanja in ozaveščanja mladih, o zgodovini ter pozivajo k javnemu zavračanju zločina iz preteklosti, zato vas sprašujem minister Simoniti:   Kaj menite o tem, da bi vaše ministrstvo zagnalo recimo kampanjo v obliki javnega razpisa za izvedbo medijskih in umetniško-kulturnih projektov, ki bi promovirali raznolikost in obsodili vsakršen rasizem? In ali menite, da so mediji, ki širijo tak rasistični govor, upravičeni do subvencij s strani države? Tako, da ministrica, vas pa:   Ali menite, da je treba konkretno tega pisca in urednika preganjati skladno s Kazenskem zakonikom?   Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Vasko Simoniti
Prav mogoče sem narobe razumel ali pa smo se narobe razumeli. Jaz nisem nikoli rekel ali pa sem narobe vas razumel, da bi jaz opravičeval to pod geslom satire ali pa kaj takega. Ne, ne. Jaz tega nisem rekel. Ni nobenega opravičila za te stvari, so preresne in tak človek naj seveda potegne določene konsekvence, da bi kar ukinili častnik, tega ne znam presoditi, zaradi enega članka ali pa morda večih, ampak sem vas isto povedal za en drug tednik, ki je tak in po mojem mnenju tudi še pravzaprav hujši iz tedna v teden. Tako da, lepo prosim, tukaj ko bomo imeli enake vatle, bom jaz vse to podprl. Vse meriti s fašizmom pa z nacizmom pa tele floskule, lepo vas prosim, spomnite se, 80. leta in spomnite se 90. leta, pa pravilno poimenujte stvari, ki smo jih živeli, doživeli in videli, tudi osebno smo bili kakšni na kakšen mestu tam, itn.   Tretja stvar. Torej absolutno, vse neonacistične ali podobne skupine je treba sankcionirati, prepovedati njihovo delovanje in enako tudi vse Antifa         (Nadaljevanje) gibanja, ki so enaki primitivni nasilneži, ki so se kazali tudi na Kotnikovi v Ljubljani in nenazadnje je bil z njimi pravzaprav še bivši predsednik naše države, kar je do skrajnosti neprimerno in bili so oboroženi črnosrajčniki, ki jih je treba pravzaprav ravno tako kot vse ostale avtoritati…, torej skupine, ki se zavzemajo za totalitarne sisteme torej prepovedati in sankcionirati. Tukaj ne vidim nobenega problema in tukaj bi bil do skrajnosti strog in nepopustljiv.
Hvala lepa.   Gospa ministrica, izvolite.
Lilijana Kozlovič
Hvala. Kot sem že v prvem delu povedala, torej glede na moje vedenje in poznavanje kazenskega prava so podani elementi kaznivega dejanja, tako da upam, da so tako policija kot tudi tožilstva sprožili postopke. Vedno pa moramo biti previdni, ko rečemo, kajti moramo spoštovati domnevo nedolžnost dokler postopek se ne zaključi na sodišču ne moremo o nikomur govoriti, da je kriv. V vsakem primeru pa, če se postopki ne začnejo, potem tudi ni možnosti, da do take ugotovitve pridemo. Hvala.
Hvala lepa.   Gospa poslanka imate besedo za postopkovni predlog.   Izvolite.
Hvala lepa. Seveda imam. Predlagam, da se o problemu rasizma in sovražnega govora resno pogovorimo v Državnem zboru. Kajti, politika je tista, ki mora ostro odreagirati in mislim, da tokrat kar imenujem stvari s pravim imenom. V tem članku gre res za čisto rasistični in res fašistoidni pamflet. Tako da rasističnih ekscesov, iztrebljanje migrantskega plevela, ki da je po volji boga in skladno z nadvlado belega človeka pa na žalost ni prvi tak izpad na straneh revije Demokracija. Je pa povod, da se kot družba resno odzovemo, da se resno pogovorimo o rasizmu, sovražnemu govoru in nestrpnosti. Da bi lahko na ta način preprečili zločine, ki jih tako hujskaštvo rojeva bi bil seveda za to skrajni čas, da se zapisi kakršen je bil objavljen v političnem tedniku Demokracija ne ukvarjajo več zgolj medijski kritiki, ampak dejansko organi pregona, kot smo to že danes tukaj rekli.   V Levici torej pričakujemo, da bodo pristojni organi širjenje nacifašističnih idej začeli preganjati in sankcionirati po uradni dolžnosti. Skrb in opozorila evro poslancev so ob skokovitem porastu neonacističnih idej v Evropski uniji več kot upravičena. Tudi opozarjanje na dogovarjanja med političnimi voditelji in strankami ter neofašisti in neonacisti v nekaterih državah članicah, kar je še posebej zaskrbljujoče, kot je zaskrbljujoča rasistična retorika nekaterih poslank in poslancev v parlamentih članic Evropske unije. Zato evro poslanci države pozivajo, to so naredili že leta 2018 namreč, naj jasno obsodijo in kaznujejo zločine iz sovraštva in sovražni govor, pa tudi politike in uradnike, ki koga izpostavijo kot grešnega kozla. Poslanci namreč ocenjujejo, da ta dejanja dejansko neposredno krepijo sovraštvo in nasilje. In po mnenju evropskega parlamenta bi morali skupaj z družbenimi mediji sprejeti tudi ukrepe za širjenje rasizma, fašizma in sovraštva do tujcev v vseh sferah javnega življenja. Zato resnično mislim, da ob tem ekscesu zadnjem, ki smo mu bili priča pa dejansko skrajni čas, pa že večkrat smo opozarjali na sovražni govor, ki, na žalost, se kar krepi in se dostikrat skriva pod krinko svobode govora. Tokrat je pa dejansko skrajni čas. Mislim pa da je sodu izbilo dno, da takšnega manifesta sovraštva v tej državi mislim, da v taki srhljivi obliki še nismo brali. Zato res ponovno še enkrat predlagam, da tokrat podprete, tudi poslanci koalicije, da opravimo enkrat en temeljit razgovor na to temo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek, 17. decembra 2020, v okviru glasovanj.   Igor Peček bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku ter ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.  Spoštovana gospa ministrica, spoštovani gospod minister.     ŠZ) – 15.30    Vlada Republike Slovenije je pred dnevi javnosti predstavila načrt sproščanja ukrepov zajezitve okužb z virusom, ki ga je pripravila strokovna skupina Ministrstva za zdravje. Športne aktivnosti na prostem se v skladu s sprejetim načrtom ponovno dovoljujejo v tretji, to je oranžni fazi, pod pogojem, ko bo v sedem dnevnem povprečju manj kot tisoč okuženih oziroma bo hospitaliziranih manj kot tisoč bolnikov z virusom. Sled temu je tako težko napovedati, kdaj se bodo ukrepi, ki jih predvideva oranžna faza sprostili. V evropskih državah, kjer smučarski turizem predstavlja eno pomembnejših gospodarskih panog, so se na prometno problematiko že odzvali in to precej pred nami. Ponekod smučišča že obratujejo, ponekod so odpreta. V sosednji Avstriji bodo smučišča začela obratovati s 24. decembrom. Žičničarji to vedo že kar nekaj časa. Do včeraj zvečer je v Sloveniji v okviru zajezitvenih ukrepov veljalo, da lahko obratujejo le tista smučišča, do katerih je neposreden dostop možen z vozili in jih lahko uporabljajo le prebivalci tiste občine, v kateri se smučišče nahaja.   Primer Krvavca. V soboto je bilo na smučišču 100, v nedeljo 400 smučarjev, za kolikor toliko rentabilno delovanje, pa bi moralo v povprečju smučati okrog 1500 do 1800 smučarjev dnevno. Včeraj zvečer smo lahko prebrali tvit predsednika vlade, ki je govoril o tem, da se bo za uporabnike aplikacije odpravila omejitev gibanja v določenih regijah do 23. decembra, malo kasneje pa še tvit ministra za infrastrukturo, da bo možen, sicer z omejitvami tudi prevoz v kabinskih žičnicah. Verjamem, da se vsi zavedamo, da gospodarski subjekti, zato da poslujejo uspešno, potrebujejo predvsem, kolikor je to možno predvidljivo okolje za to, da se temu ustrezno pripravijo. Tviti predstavnikov vlade tega / znak za konec razprave/ vsekakor ne zagotavljajo. V soboto smo zagovarjali nekaj, v nedeljo nekaj drugega. Tako me spoštovana ministrica in spoštovani minister zanima, kakšna je pravzaprav strategija in na podlagi katerih analiz se ukrepi uvajajo in sproščajo. Centri in uporabniki pričakujejo dodatna pojasnila. Kdaj jih lahko pričakujejo?   Hvala lepa.