Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Odbora za kulturo, pozdravljam vse vabljene, predstavnike ministrstva in vse ostale prisotne!

Pričenjam 14. nujno sejo odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, to je Jurij Lep in Felice Žiža. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: Robert Pavšič nadomešča poslanko Lidijo Divjak Mirnik, in Blaž Pavlin nadomešča Tadejo Šuštar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s točko VPLIVI FINANCIRANJA MADŽARKSKEGA KAPITALA SLOVENSKIH MEDIJEV POVEZANIH S STRANKO SDS. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevni redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Zdaj prehajamo na 1. točko dnevnega reda.

Dobili ste gradivo, na spletni strani Državnega zbora, ki je Zahteva Poslanske skupine Lista Marjana Šarca za sklic nujne seje odbora in k tej točki dnevnega reda, so bili vabljeni Nina Maurovič v imenu predlagatelja zahteve, mag. Zoran Poznič minister za kulturo, ki je odsoten, predstavniki Ministrstva za kulturo, ki so prisotni, Društvo novinarjev Slovenije, ki vam je poslalo dopis in notri argumentira zakaj se današnje seje ne bodo udeležili. Skratka, to obvestilo vam je bilo poslano preko Udisa in posredovano vsem članom odbora. Pozdravljeni kolegice in kolegi iz Stranke SDS. Visim, da smo danes v okrepljeni sestavi, pozdravljeni tudi vi.

Kdo ima postopkovno? Izvolite.

Hvala predsednica. Ne samo, zanima me, zdaj ko sem prebral gradivo tukaj, tukaj so številke, ki so navedene v gradivu preiskovalne komisije, ki vodi poslanec Jani Möderndorfer in ti podatki so označeni s stopnjo tajno. Se pravi, jaz sem zdaj tukaj v neki zadregi, ker me zanima o čem lahko razpravljamo, o čem ne, da ne bom izdajal kakšnih tajnih podatkov. Te številke so številke iz bančnih izpiskov podjetij in pa posameznikov in kako boste zagotovila potek seje na način, da ne bo potem kakšnih kazenskih ovadb zaradi izdajanja tajnih podatkov, ker številke s katerimi se lahko razpolaga, se lahko razpolaga samo na način, da se jih je pridobilo tam dol v kleti. Se pravi, o katerih številkah lahko govorimo, o katerih ne, kako je z javnostjo seje? To me zanima glede poteka današnje seje.

Spoštovani poslanec Mahnič seja bo javna, odprta za javnost. Sklicatelj zagotavlja, da so vse številke iz javnih evidenc. Nimam razloga to preverjati ali dvomiti v to, vsak od nas tako ali tako odgovarja pred sabo in pred javnostjo za vsa svoja dejanja.

Skratka, če lahko nadaljujem, dodatno sem vabila še Domna Saviča, Zavod državljan D, in zdaj dajem besedo predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, gospe Nini Maurovič. Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim, tudi vabljenim.

Za začetek bi želela takoj uvodoma povedati, da ne bo kakršnihkoli insinuaciji ali pa mogoče kakšnih groženj s tožbami ali kako drugače, da so popolnoma vsi podatki, ki so navedeni v gradivu in o katerih bom jaz danes govorila pridobljenih iz javnih evidenc, iz javno dostopnih finančnih evidenc ali pa iz medijev. Tako, da tukaj ne bo nobene težave. Jaz bom med njimi samo potegnila tiste očitne povezave. Moram pa izraziti zadovoljstvo z izjemno številčno zastopanostjo članov Stranke SDS n tem odboru. Namreč vaše zanimanje za kulturo še nikoli ni bilo tako veliko. Čestitam.

V Listi Marjana Šarca smo in vedno bomo na strani svobode uredniške politike, pluralnosti in medijskega prostora. Nikoli pa nismo in ne bomo mogli biti na strani lažnih novic, diskreditacije različnih družbenih skupin, poniževanja posameznikov s spornimi dokazi, klevetanja, medijske manipulacije in to z državljani Republike Slovenije. Zato smo, takoj, ko so se take navedbe pojavile v medijih reagirali s sklicem seje in ta sklic je samo odziv na novinarska poročanja o spornem financiranju medijev blizu SDS, je pa tudi odgovor na različne odzive civilne družbe in med njimi je bilo tudi pismo Društva novinarjev Slovenije. In ne glede na to iz katerega ideološkega pola prihajajo grožnje in obračunavanja z novinarji, so enako škodljiva za družbo. Obsojamo oboje. V Slovenskem medijskem polu obračunavanja z različnimi družbenimi skupinami in tudi drugače mislečimi novinarji preko polresnic in lažnih novic prihajajo prav od medijev v madžarski lasti in v lasti vidnih članov stranke SDS. In glede na očitne o politizaciji teme, moramo o tej temi govoriti ravno zato, da pridemo do resne obravnave institucij, kot tudi celotnega prebivalstva. Odbor za kulturo je političen organ, tako da očitna o politizaciji ne more biti. Ne smemo dovoliti, da novinarsko poročanje, ki spodbuja k sovražnemu govoru in izključevanju drugih postane normalnost v zavesti državljank in državljanov. In v interesu celotnega novinarstva je, da so se informacije o madžarskem financiranju sovražnega govora in razne nastrojenosti pojavile v slovenskih medijih, prav tako je v interesu politike in državljank ter državljanov, da o tem tudi spregovorimo na politični ravni. Ni samo vprašanje skrb za medijsko situacijo, gre za mnogo širša vprašanja, tudi o nacionalni varnosti in o suverenosti države.

V našem Državnem zboru pa deluje tudi preiskovalna komisija, ki ste jo omenil kolega in ki jo vodi kolega Jani Möderndorfer in glede na ugotovitve, ki bodo predstavljene danes, verjetno tudi ne puščajo velikih dvomov. Kot sem že povedala so plod raziskovanja javno dostopnih virov, pa tudi že precej nestrpno pričakujem tudi uradno poročilo njegove preiskovalne komisije. Je pa prav danes kolega Möderndorfer za časopis Dnevnik povedal tole, citiram: »Sem predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje rabote bodočega premierja, seveda delajo vse na tem, da me zamenjajo, zaustavijo in seveda potlačijo celo zgodbo. Sam osebno, dokler bo seveda čas, bom korektno in v skladu z zakonom pripeljal stvar do konca. Ne nazadnje pa podal vsaj informacijo o tem do kje smo prišli. Že samo informacija bo povedala s kom imamo opravka in žal kdo ne opravlja svojega dela.« Skratka, se že veselim te informacije.

Zdaj pa o tem, kaj o medijih, njihovem delu in financiranju pravi slovenska zakonodaja. Smo zakonodajno telo in to mora biti v tem prostoru alfa in omega. 4. člen Zakona o medijih piše: »Republika Slovenija v imenu javnega interesa medije podpira pri njihovem ustvarjanju in razširjanju vsebin za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev, za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, za kulturno javnega dialoga, za utrjevanje pravne in socialne države, za razvoj izobraževanja in znanosti, za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev zaradi svobode izražanja v našem medijskem prostoru in z namenom uresničevanja javnega interesa v medijih Republika Slovenija za medije zagotavlja tudi proračunska sredstva.«

In v 4.a členu piše: »Skladno z zakonom država s proračunskimi sredstvi za medije zagotavlja sredstva za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnost, splošno informativnih tiskanih medijev, programskih vsebin, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, predvsem politične pozicije in opozicije, objektivnega in uravnoteženega, je pisalo. Ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, ter uresničevanja pravice do objektivne obveščenosti. Temelj delovanja slovenskih medijev je svoboda izražanja. Nedotakljivost, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, svoboden pretok informacij in njegova odprtost za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine. Mediji naj bi temeljili na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev, v skladu s programskimi zasnovami ni profesionalnimi kodeksi.

V 7. členu izrecno zakonsko prepoveduje vsakršno razširjanje programskih vsebin, spodbujanja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju ter izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Slovenski medijski prostor ima, ne glede na to, da je potrebna nova medijska zakonodaja, že zdaj dobre vzvode za zaščito neodvisnosti in definiranja sovražnega govora in to so dobri in zelo jasni temelji. Dejstvo pa je, da so nekateri mediji, ki so uporabljeni za napad na politične nasprotnike in prakticirajo sporne novinarske prakse, kot so uporaba raznih psevdonimov, izmišljenih imen avtorjev, objava nepreverjenih informacij in lažnih novic, širjenje sovražnega govora in nestrpnosti, so podvrženi spornemu sofinanciranju in tudi lastništvu, ki sledi le eni doktrini, doktrini stranke SDS, ki si, kot je že znano, s premierjem Orbanom deli podobno ideološko in politično usmeritev. Nacionalistična politika, sovraštvo do migrantov, nasprotovanje liberalni demokraciji, nadzor nad uredniško politiko medijev in s tem tudi se normalizira vpeljava skrajne politične ideologije, kot utečene medijske prakse.

V pismu društva novinarjev, so obsodili napade na novinarje in na medije. Na primer, grožnjo Janeza Janše, novinarki Meti Roglič in uredniški politiki časopisa Dnevnik, ko so ti poročali o financiranju slovenskih medijskih podjetij v madžarski lasti. Ocenili so, da so načini diskreditacije in intenzivnost napadov, prešli v fazo, ko že predstavljajo nevarnost za novinarje, medije in demokratičnost družbe. Fotomontaže okrvavljenih slik, druga vizualna orodja, žaljivi članki, ki gredo izključno na osebno raven in druge metode, so po mnenju društva novinarjev Slovenije, namenjene ščuvanju skupin ljudi proti novinarjem in medijem, končni cilj pa je preprečiti objavljanja zgodb, ki so neprijetne za lastnike, politične zaveznike in podpornike slovenskih medijskih podjetij, v madžarski lasti. Opozorili so tudi na to, da se na številnih platformah ustvarja klima sovraštva do novinarjev, z osebnimi manipulacijami in diskreditacijami. Vsa ta dogajanja so skrajno nevarna za svobodo izražanja in osebno varnost novinarjev, še pišejo v Društvu novinarjev Slovenije.

Zelo jasen, ko smo spet pri zakonodaji, je tudi Zakon o financiranju političnih strank. Zakonodaja prepoveduje financiranje političnih strank iz tujine. Prav tako ne dovoljuje pridobivanja denarja iz prispevkov tujih posameznikov in podjetij, kot tudi vsakršna druga nakazila in plačila iz tujine. S tem preprečuje zlorabo medijev za politično oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagando, denar iz tujine pa za državo pomeni tudi varnostno tveganje. Plačniki iz tujine lahko od politikov, v zameno zahtevajo delovanje, v nasprotju z interesi Slovenije.

In sedmi odstavek 21. člena Zakona o financiranju političnih strank, govori: »Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb, ter tujih samostojnih podjetnikov, posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.«

No, pa si zdaj malo poglejmo medije stranke SDS. Znano je, da sta Nova24, ki je v lasti funkcionarjev in simpatizerjev stranke SDS. V njenem upravnem odboru sedi kar nekaj članov stranke – Aleš Hojs, direktor in član uprave, je predsednik Odbora za obrambo stranke SDS, Vinko Gorenak je član upravnega odbora in je nekdanji poslanec stranke SDS. Božo Predalič, ki je član upravnega odbora in bivši generalni sekretar SDS. Boriš Tomašič član upravnega odbora je bivši sekretar Poslanske skupine SDS, bivši direktor in delničar Miha Hočevar je svetnik SDS v Grosupljem, solastniki oziroma delničarji pa so tudi aktualni poslanci SDS, Anže Logar, Janez Janša, Žan Mahnič, Jelka Godec, Jože Tanko, Eva Irgl, Franc Breznik in Branko Grims. Delničarji, lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni delničarji!

Podjetje Nova obzorja, je tudi v lasti stranke SDS in to kar v 44 % lasti. Zdaj pa bi prešla na neko kronologijo nastanka teh medijev. Začela bi s častnikom demokracija. Prvi izdajatelj demokracije je bil Gorenjski glas. Prva številka je šla leta 1989, in takoj po izidu prve številke so odpovedali sodelovanje in so ustanovitelji morali iskati novega…

Prosim, prosim delničarji, da prisluhnete uvodni predstavitvi. / medsebojni pogovor/

Franc Breznik je bil omenjen kot delničar. Prosim. Pa res, dajte se… / oglašanje iz ozadja/ Ali se lahko obnašate, prosim, prišli ste kot gostje na našo sejo, niste člani odbora, prosim obnašajte se kulturno. Prosim. Naprej.

Hvala lepa.

Skratka, po izidu prve številke častnika Demokracija, jo je prevzela študentska organizacija ZSMS, zagotovili so dovolj denarja za pet ali šest številk te revije v nakladi približno 15 tisoč izvodov, ampak stroški so bili zelo visoki, pestilo jih je tudi vse večja izguba, ki jo je prinesla sprememba uredniške politike. Namreč, častnik se je zelo politiziral in polariziral, zato so se odločili, da Demokracije ne bodo več izdajali. Izdajo revije je potem prevzela založba Magelan, uredniško je pri njej sodeloval tudi Janez Janša in Igor Bavčar. Januarja 1921(?), so iz Magalan sporočili, da je Demokracija prenehala izhajati in med parlamentarnimi volitvami 1990, se je demokracija zelo angažirala za uspeh desne strankarske koalicije Demos. Ukinitev Demokracije so pa pospremila tudi številna ugibanja o raznih finančnih nepravilnostih. Leta 1991 je predsednik Vlade, Lojze Peterle, predstavil novo proračunsko postavko za demokratizacijo oziroma za demokratizacijo oziroma zagon novih medijev. In večino tega denarja je Vlada namenila časopisu Slovenec. Časopis Slovenec je bil pa politični projekt desnice. Obstaja celo nek dopis stranke SDS, ki ga je poslal Janez Janša v katerem je prejemnike pozval k naročilu na časopis in nekaj od tega denarja je bilo namenjenega tudi demokraciji. Leta 1998 je Demokracijo prevzela družba Nova obzorja. Ustanovil jo je gospod Čanžek, je bil tudi njen prvi direktor, potem je direktorsko vlogo prepustil gospodu Strnadu, ki je bil nekdanji glavni tajnik stranke SDS. Zaradi prikrivanja informacij in se večjih nepojasnjenih stroškov je gospod Čanžek zahteval stečaj Vede. To je bilo podjetje ustanovitelj, ampak se je vodstvo odločilo drugače, tako da so bila potem Nova obzorja izbrisana iz registra, gospodu Čanžku so pa ostali neplačani dolgovi. Veda naj bi že takrat sodelovali s podjetjem Nova Orbita, ki je bilo tedaj v lasti Bojana Jovana, njegova soproga je pa sestra Janeza Janše. In pri Demokraciji je sodelovali tudi Rajki Janša, brat Janeza Janše. Leta 2008 sta pa v Sloveniji izhajala tudi dva brezplačna tednika, in sicer Slovenski tednik, ta je izhajal bolj na podeželju in pa Ekspres. Ekspres je pa izhajal v mestih. Bila sta izrazito politično opredeljena, seveda na strani desnice. Prenehala sta izhajati zelo kmalu po septembrskih volitvah leta 2008, nenavadno verjetno. Z brezplačnikom se je ukvarjala tudi še ena parlamentarna preiskovalna komisija, in ta je leta 2010 preiskovala financiranje in delovanje obeh teh brezplačnikov. Ugotovitve so pa bile: ustanovljena sta bila z namenom vplivanja na volitve, koristiti stranki SDS z diskvalifikacijo političnih nasprotnikov, prikriti volilno kampanjo in financirati politično stranko SDS. Slovenski tednih, izdajala ga je družba Progresija, direktor je bil Andrej Lazbaher, ki je bil tudi nekdanji direktor Novih obzorij, si je za izdajanje časopisa že takrat izposodil, take neverjetne številke, 1,3 milijona evrov. Seveda ni razkril v celoti vira denarja. Častnik oziroma brezplačnik Ekspres, tega pa je izdajala družba Zametek, je pa si tudi za izdajanje tednika izposodila od prijateljev 300 tisoč evrov. Glede na to, da izhajam iz medijev vem kakšen srdit boj se bije vsak dan na oddelkih za marketing za čisto vsak evro potencialnega oglasa, da o vlagateljih sploh ne govorim. In nihče me ne bo prepričal, da po tej Sloveniji hodijo ljudje, ki so kar takole na lepe oči pripravljenih enih 300 jurčkov dati ali pa pol milijona ali pa mogoče celo kakšen milijonček, ker tega ni. Mediji, slovenski, večinoma plavajo na pozitivni ničli ali pa komaj komaj vztrajajo, da ne delajo izgube in vlagatelji jih ne doživljajo kot možnost za dobiček. To je jasno. Razen če so zadaj kakšni drugi interesi. Vsaka investicija, sploh ena taka velika investicija kot je medij je pač sprovedena z namenom obogatitven vloženih sredstev. In če ti vložiš v medij, ki evidentno prideluje velik izgube, kakšna investicija je to? Neumna, verjetno, investicija ali pa tudi ne, če je kako drugače motivirana. In dejansko sta oba brezplačnika ustvarjala izgubo. Eden je zaključil z 1,2 milijona evrov izgube in še 1,4 milijona obveznosti. Drugi je pa pridelal 350 tisoč evrov izgube.

Sedaj pa še Nova 24TV. Leta 2015 je predsednik SDS Janez Janša napovedal ustanovitev novih strankarskih medijev. Julija so predstavili novo televizijo Nova 24TV, 69 ustanovnih članov je zbralo 110 tisoč 200 evrov ustanovnega kapitala in potem so avgusta še…

Gospod Breznik prosim…

…še dokapitalizirali družbo, pač so pričakovali, da bodo s prodajo delnic nabrali dovolj. Niso nabrali dovolj. Pričakovali so tri milijone, dobili so jih pa 900 tisoč evrov. Televizija je res drag posel. Televizija ne zahteva samo nekih ustreznih prostorov. Televizija zahteva ustrezno infrastrukturo, izjemno drago tehnično opremo, zelo drag je zakup satelitskega prostora in vseh drugih kanalov, redistribucije televizijskega signala. Televizija zahteva…