Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

56. izredna seja

Državni zbor

30. 12. 2020
podatki objavljeni: 30. 12. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 56. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 88. seji dne 21. 12. 2020. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Luka Mesec, Igor Peček, Aljaž Kovačič, Soniboj Knežak, Jani Prednik, Predrag Baković, mag. Marko Koprivc, mag. Dejan Židan, dr. Franc Trček, Samo Bevk, Marko Bandelli in mag. Branislav Rajić. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam! V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določil Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 PKP-7.   Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Andreju Širclju, ministru za finance.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 glede katerega je Vlada Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Državnemu zboru predlaga sprejete sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni Covid-19. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti in odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti in odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se za naravno nesrečo šteje tudi množični pojav nalezljive bolezni, prav tako pa je Državni svet že odločil, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 predstavlja podlago za pomoč pri omilitvi in odpravi posledic Covid-19. S tem zakonom se določa ukrepe, da se čim prej z jasnimi nameni in posledicami zagotovita omilitev in odprava posledic Covid-19 najširšemu možnemu krogu opravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga zakona, zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s Covid-19 in gibanjem gospodarstva zaznani kot nujni specifični cilji predlaganih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij prilagajanja področja zdravstva in socialnega varstva ter pomoč gospodarstvu. Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino povezano s Covid-19 in sledijo načinu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami Covid-19, ki se kažejo po svetu zakonodajalec nima pravice temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja.         Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic covid-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo.   Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Izhajajoč iz navedenega vlada poziva oziroma predlaga, da Državni zbor sprejme sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma in s tem ugotovi, da se zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo 2. odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten.   Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej oziroma prva ima besedo poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavil Robert Polnar.
Hvala za besedo, gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci.   Pred dvema dnevoma, v ponedeljek zvečer, smo na Odboru za finance z 11 glasovi za in le dvema glasovoma proti sprejeli dopolnjen predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19. včeraj je bil zakon potrjen tudi na seji Državnega zbora z nespregledljivo veliko večino, s 50 glasovi za in samo sedmimi glasovi proti. Danes je Državni svet zavrnil odložilni veto na zakon, zato moramo obravnavati in sprejeti še spremljajoči akt k osnovnemu zakonu, to je predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma.   Sedmi protikoronski paket vključuje ukrepe, ki so v prvi vrsti namenjeni socialno šibkim, upokojencem, študentom, zaposlenim na čakanju, zaposlenim v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše. Številna določila vključujejo pomoči posameznim dejavnostim, prevozništvu, zdravstvu, gostinstvu, turizmu. Poslanci poslanske skupine Desus posebej opozarjamo na solidarnostni dodatek za upokojence in tisti del celote ukrepov, ki je namenjen sofinanciranju investicij in obratnih sredstev ter refinanciranju finančnih obveznosti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih. Ocena finančnih posledic je 550 milijonov evrov, pri čemer sta za pomoč gospodarskim subjektom namenjeni dve petini celotne vrednosti.   Razumevanje demokracije običajno vodi k sklepu, da je predstavniška demokracija pravilo in da se velja izogibati referendumu kot sistemu, ki dovoljuje volivcem, da glasujejo samo z da ali ne ali pa z za in proti. Potrebna je zelo solidna doza miselne patologije za referendumsko problematiziranje zakona, ki tako velikemu številu ljudi prinaša tako otipljive koristi. Toda živimo tukaj in zdaj, v Sloveniji. Ostri kritični odzivi in izbruhi sovraštva ne izvirajo samo iz nasprotnih ideoloških ali političnih stališč, marveč tudi iz splošne človeške težnje po prikrivanju nekaterih neprijetnih in žalostnih resnic o slovenski stvarnosti. Lepote demokracije na slovenski način so nepresahljiv izvir navdiha za izkrivljenosti vseh vrst, kar pri publiki ustvarja za odtenek premočan estetski doživljaj. V resnici gre kajpada za anticivilizacijsko zasmehovanje, ki temeljito razdira slovenski politični sistem, kakor tudi slovensko družbo v celoti. Tisti, ki to hoče, bo razumel, onim drugim pa enostavno ni pomoči. Z nobenimi argumenti jih ne morete prepričati, vsi poskusi so popolnoma brezupni. Nič ne more premagati njihovega prepričanja, da je svet sovražen prostor in da jim vsi hočejo samo slabo. Neumorno bodo lajnali plesnive fraze o enakosti, pravičnosti in pokvarjenosti oblasti. Najhujše v modernem slovenskem svetu je to, ker se ne da nikoli določiti, kdaj so na delu za demokracijo ljudje, ki so ontološko udeleženi, in kdaj nekontrolirani ambicionerji individualističnega tipa. Družbena opredelitev danes ne         zahteva nobene druge moralne in idejne discipline, razen aktivnosti. Aktivnosti, ki se kažejo skozi agresivnost in destruktivnost, ki odgovorno funkcijo poklicnega politika mnogokrat spreminjata v neodgovorno in dovolj nezanimivo pestovanje lastne nebogljene duše. Ali ni bolan svet, v katerem se zastrašujočim podatkom o številu obolelih in umrlih navkljub z glasnim vpitjem pojavljajo posamezniki, ki se licemerno sklicujejo na človekove pravice. Ljudje, ki v vladnih ukrepih, kot so omejitev gibanja, prepoved opravljanja različnih dejavnosti, ne vidijo nič drugega, kot uvod v diktaturo. To ni čisto nič drugega kot bolano. Poslanci poslanske skupine DeSUS bomo predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o protikoronskem zakonu številka 7 soglasno podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Najlepša hvala za besedo, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.  Leto 2020 se končuje, tako vlada, kot v nadaljevanju Državni zbor, smo zadnje dni pospešeno peljali vse postopke za sprejem sedmega protikoronskega zakonskega paketa, ki je nujen, saj omiluje posledice in vpliv epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo. Nujno je, da zakon čimprej stopi v veljavo in da ukrepi, ki smo jih v PKP-7 sprejeli, čimprej pridejo do ljudi. Naj izpostavim le nekaj teh ukrepov: dodatek za zaposlene, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, tako imenovani krizni dodatek v višini 200 evrov, nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, uvaja se začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513 evrov za tiste, ki so zaposlitev izgubili od 18. oktobra naprej, solidarnostni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami, solidarnostni dodatek za vse otroke do starosti 18 let, dodatnih 100 ali 200 evrov za družine s tremi in več otroci, za 100 evrov višji dodatek za nego otroka, solidarnostni dodatek za študente v višini 150 evrov, izredna pomoč ob rojstvu otroka za otroke, rojene od 1. 1. 2020 v višini 500 evrov, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu, pomoč gasilcem za izpad prihodkov v letu 2020 in sicer v višini od 2 tisoč evrov do 4 tisoč 500 evrov, odvisno od kategorije društva in še bi lahko naštevala. Gre za ukrepe, katerih skupna vrednost je ocenjena za nekaj več kot 550 milijonov evrov.  Časi, v katerih smo se znašli so resnično težki in negotovi, z njimi se sooča cel svet. Slovenija ni nek osamljen otok, na katerega bi se lahko zaprli in enostavno počakali, da epidemija mine. Pametno ravnanje vseh nas je nujno in tudi ustrezni ukrepi so nuja. V Slovenski demokratski stranki bomo predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma na PKP-7, ki pomeni predvsem pomoč najranljivejšim skupinam, upokojencem, družinam, gospodarstvu in ohranjanju delovnih mest, seveda podprli. Vam želim, da ostanete zdravi in vse dobro v letu, ki prihaja, hvala.
Hvala lepa.  Andreja Zabret bo predstavila stališče poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Spoštovani.  Ko smo sprejemali spremembo zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, smo s strani vlade lahko slišali, da je sprememba, s katero se omejuje referendumska pobuda državljanov, primerna, nujna in sorazmerna. Vlada je sicer zakonsko spremembo pripravila v skladu s spremembo ustave iz leta 2013. Od takrat je namreč omejena pravica do referenduma v zvez z zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države in varnosti ali odpravo posledic naravnih nesreč. Vse to z namenom, da dolgotrajni zakonodajni postopek in potencialni referendum ne bi ogrozila uresničevanja ustavnih določb, kot so varovanje ustavnega reda in varnosti države, ljudi        ter premoženja. Torej recimo za takšne primere, ko se z zakonom sprejemajo nujni ukrepi za odpravo posledic naravne nereče, kar epidemija covid je, je bila sprejeta zakonska možnost, da se državljanom omeji njihova ustavna pravica do referendumske pobude.   Popolnoma druga zgodba pa je, ko gre za zakon, ki pod krinko interventne zakonodaje skriva spremembe, ki so trajne narave, ali ukrepe, ki jih lahko vlada podaljšuje samovoljno in mimo zakonodajne veje oblasti. Na to je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba. Po mnenju poslanske skupine Lista Marjana Šarca je takšna derogacija pristojnosti vseh nas, ki smo bili izvoljeni v ta Državni zbor, neprimerna in škodljiva za stopnjo demokracije. Pretirana raba zakonske možnosti, s katero se vnaprej prepove referendumska iniciativa, po mnenju poslanske skupine Lista Marjana Šarca pomeni nesorazmeren poseg v ustavno kategorijo. Iz tega razloga mislimo, da sklep, s katerim bi tudi danes prepovedali referendum za zakon, ki uvaja nekatere trajne spremembe sistemske zakonodaje, ni na mestu in ga v poslanski skupini Lista Marjana Šarca ne bomo podprli. Naj ob tem še spomnimo, da ima predlagatelj zakona, torej vlada, na voljo tudi druge načine, s katerimi bi zagotovila uveljavitev ukrepov od 1. januarja, kar sedaj s to prepovedjo referenduma zasleduje, in ob tem nebi posegala v ustavno pravico referendumske pobude.  Hvala.
Hvala lepa.  Mag. Meira Hot bo predstavila stališče poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.  Kot vsem interventnim zakonom, ki se morajo zaradi splošnega interesa nemudoma uveljaviti, je tudi sedmemu protikoronskemu paketu priložen predlog sklepa o nedopustnosti referenduma. Ustava namreč že nekaj let omogoča, da se zakoni z urgentno vsebino uveljavijo ne, da bi jih bilo mogoče spodbijati z referendumskim odločanjem. Razlog za to je potreba, da se določena pravila uveljavijo nemudoma ali da prizadeti prejmejo pomoč takoj. Če je vsebina zakona urgentna, so izpolnjeni pogoji za prepoved referenduma. O urgentnosti vsebine ne odloča naslov zakona, temveč njegova vsebina, zadnja dva dneva pa smo porabili večino časa in energije za poskuse, da bi iz zakona odstranili vsebine, ki so zagotovo pomembne, vsekakor pa niso nujne. Po tem, ko je na matičnem delovnem telesu kazalo, da je koalicija našla razum in se odrekla nepotrebnim vsebinam, so na včerajšnji seji Državnega zbora stekla nova prizadevanja vladajočih, da sporne vsebine vrnejo v zakon. Z vsako nenujno iz epidemijo nepovezano vsebino v zakonu se tvega, da bo kdo od državljanov izkoristil svojo ustavno pravico in na sodišču izpodbijal sklep o prepovedi referenduma, ki naj bi ga danes sprejeli. Veliko večino časa in energije na včerajšnji seji Državnega zbora je bilo namenjenih razpravam o vsebinah, ki jih v interventnem zakonu sploh nebi smelo biti. Ukinitev Sklada za nevladne organizacije, prisilno upokojevanje, trajno povišanje prispevkov, ki jih verskim delavcem plačuje država, pa tudi maščevalne kazni za kršitelje vladnih ukrepov. Po vseh opravljenih razpravah se je na glasovanjih oblikovala poslanska večina, ki v zakonu ohranja sporno vsebino, konkretno prisilno upokojevanje. Zakon s takšno vsebino ne more soditi med tiste ustavne izjeme, kjer referendum ni mogoč. Morebitna referendumska zahteva ali sodna presoja sklepa o prepovedi referenduma pa bi zadržali uveljavitev zakona, s tem pa tudi blokirali koristne ukrepe, ki jih ljudje že tako pričakujejo.  V poslanski skupini Socialnih demokratov si želimo, da se koristni ukrepi čim prej uveljavijo. Zato ne bomo nasprotovali sklepu o prepovedi referenduma. Odgovornost za morebitno neustavnost zakona ali za odlog zakona zaradi referendumskega odločanja mora prevzeti tisti, ki je zakonske rešitve predlagal – tisti, ki je izbral nepregledni paketni pristop ter tisti, ki so s svojimi glasovanji poskrbeli za podtaknjene nenujne vsebine, ki lahko zasenčijo vse, kar je v zakonskem besedilu dobrega, in celo preprečijo njegovo hitro uveljavitev.  Hvala.
Hvala lepa.  Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Hvala gospod predsednik. Spoštovane in spoštovani!  Letos smo sprejeli že sedmi sveženj ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19. Tokrat konkretno za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije. Številke kažejo, da je potrebno takojšnje ukrepanje, sočasno varovanje javnega zdravja in pomoč prebivalcem in gospodarstvu. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 poleg vseh do sedaj sprejetih ukrepov, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni covid-19. Gospodarske napovedi namreč niso vzpodbudne. Mednarodne institucije nam napovedujejo padec rasti bruto družbenega proizvoda za 8 % v letu 2020 in konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu.  Umar v zadnji četrtletni napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo navaja, da je kljub okrevanju večjega dela dejavnosti v tretjem četrtletju ob sprostitvi večine zaščitnih zdravstvenih ukrepov, gospodarska aktivnost v devetih mesecih ostala 6 % pod lansko ravnjo. Gospodarska aktivnost bi ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov prihodnje leto lahko začela okrevati, vendar naj bi se na raven pred pandemijo vrnila šele leta 2022. Številni ukrepi, ki smo jih sprejeli z namenom zajezite epidemije covid-19 so namreč še vedno v veljavi. Večina jih neposredno vpliva na obseg gospodarske aktivnosti. Opravljanje določenih dejavnosti je še vedno prepovedano, nekatere pa se izvajajo v zmanjšanem obsegu. Zaradi številnih omejitev nastajajo nepopravljive posledice v gospodarstvu, posledično pa to vpliva na materialni in socialni položaj državljank in državljanov.   Zakon tako določa ukrepe, med drugim tudi na področju zdravstva, dela, socialnega in zdravstvenega varstva, cestnega prevoza potnikov in likvidnosti gospodarskih subjektov. V zakonodajnem postopku so bila k zakonu sprejeta številna dopolnila, s katerimi se je izboljšalo večino določb, nekatere pa tudi črtalo. Posebne pozornosti in sprememb so zato bile deležne nekatere določbe, ki po našem mnenju niso odražale namena zakona; to je pogojevanje pridobitve pravic z nekaznovanostjo in v povezavi s tem celo vračanje prejetih sredstev za nazaj, ko zakon sploh še ni veljal. Takšni retroaktivni posegi v pridobljene pravice z možnostjo arbitrarnega odločanja o njihovi upravičenosti niso primerni. Zakon je nastal kot odgovor na izrednost razmer, česar ne more nihče zanikati. To se kaže v vseh treh elementih. Prvič v neprimerljivosti posledic epidemije s posledicami drugih naravnih nesreč ali gospodarskih kriz v zadnjih 70-ih letih. Drugič, v slabih napovedih gospodarskih gibanj za letošnje in prihodnje delo. In tretjič, v trenutnem zastoju gospodarske dejavnosti kot posledične resne materialne in socialne ogroženosti sodržavljank in državljanov.  Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 se odziva na trenutne razmere in tako torej vsebuje številne začasne ukrepe, katerih namen je takojšnje ukrepanje v smislu odprave posledic naravne nesreče covid-19 za celotno družbo. Kot izhaja iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Zato v skladu z določbo 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, danes odločamo o dopustnosti razpisa referenduma o Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, pri čemer je potrebno /znak za konec razprave/ poudariti, da vsak volivec lahko v 15-ih dneh od uveljavitve zakona vloži zahtevo         za oceno ustavnosti zakona, zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče pa mora o zahtevi odločiti v 30. dneh. V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih podprli.   Hvala lepa za pozornost in lepe praznike.
Hvala lepa.   Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Dober dan.   Hvala lepa predsednik za besedo. Kolegice in kolegi, pozdravljeni!  Pred seboj imamo sedmega v nizu zakonskih svežnjev, s katerimi naj bi Vlada Janeza Janše pomagala vzpostaviti normalno, vzdržno javno zdravstveno stanje, revitalizirati gospodarstvo in ublažiti socialne stiske državljank in državljanov v času epidemije in po njej torej v času najhujše zdravstvene, socialne in gospodarske krize od osamosvojitve do danes. Poudarek na naj bi a po sedaj znanem tradicionalnem vzorcu tudi pričujoči sedmi protikoronski paket ponuja komplet ukrepov, ki z reševanjem zdravstvene krize nimajo nikakršne veze. Protikoronski ukrepi tradicionalno prihajajo prepozno, kar pa ne velja tudi za tiste, ki za epidemijo nimajo veze. Tudi PKP-7 spreminja zakonski, ustavni in družbeni red v Republiki Sloveniji in predvsem služi utrjevanju oblasti Janeza Janše njegovih političnih tovarišev ter profitiranju prijateljev iz gospodarstva in tokrat cerkve. Namesto, da bi Vlada poskrbela za ljudi v stiski skrbi za sebe in za svoje. Problemi slehernika ostajajo nerešeni, po številu smrti s Covid-19 ostajamo v samem svetovnem vrhu. Bolnišnice in domovi za starejše ostajajo prenatrpani med z bolniki in oskrbovanci ter izpraznjeni in izčrpani v vrstah zaposlenih rešitev pa kar ni, a osrednji problem v množici sicer mnogih, ki ga Vlada Janeza Janše servira v sedmem protikoronskem paketu je vnovično spreminjanje temeljne delavske zakonodaje Zakona o delovnih razmerjih torej male delavske ustave in Zakona o urejanju trga dela. Pojasnim. Brez kakršnekoli povezave z dejanskim reševanjem socialne ali javno zdravstvene krize je Vlada neposredno posegla v življenja zaposlenih pred upokojitvijo. Upokojenci predvsem upokojenke danes tvorijo eno najbolj socialno deprivilegiranih skupin. Revščina je najbolj prisotna ravno med njimi. Sedaj pa je Vlada v protikoronskem paketu zabetonirala odpuščanje starejših delavcev brez, da bi o tem konkretno povprašala ali upoštevala mnenje sindikatov. Delavce bodo odpuščali delodajalci po svoji volji, s svojo arbitrarno odločitvijo v past upokojenske revščine tako Vlada meče novih 14 tisoč ljudi. Tradicionalni podtaknjeni in tradicionalno dolga in utemeljena kritika Zakonodajno-pravne službe, ki o prisilnem upokojevanju pravi naslednje: »Uvodoma se zastavlja vprašanje umestitve materije v obravnavan zakonski predlog, saj ni videti povezave z namenom predloga zakona kot je naveden v njegovem 1. členu.« in naprej »Obema ukrepoma kot se uvajata z 28. in 29. členom predloga zakona pa je skupno, da sta ustavno sporna. Gre za poseg v 2. člen Ustave, saj je krščeno načelo varstva zaupanja v pravo ter načelo jasnosti in določnosti predpisov. Hkrati gre za ustavno prepoved diskriminacij na podlagi starosti iz prvega odstavka 14. člena Ustave ter poseg v 49. člen Ustave, ki govori o svobodi dela. Ocenjujemo, da je kršeno tudi načelo sorazmernosti, ki z odločitvami Ustavne sodišča dobilo ustavni rang splošnega pravnega načela tako Zakonodajno-pravna služba.   V Poslanski skupini Levica smo takšni zakonsko in ustavno sporni vladni akciji na glasovanju ostro nasprotovali in kot šestkrat po prej menimo, da prav, zaradi nesmiselnosti vsebinske pravne in ustavne razglašenosti takšni ukrepi ponavljam služijo samo Vladi in njenim prijateljem. V času najhujše gospodarske in socialne krize nimajo tukaj kaj iskati. Zakon vsebuje torej stvari, ki z interventnimi ukrepi za spopad z gospodarsko, socialno in javnozdravstveno krizo nimajo veze in zato je tukaj prepoved referenduma nedopustna.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Poslanska skupina Nova Slovenija bo predstavila stališče, zanjo Tadeja Šuštar.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani kolegice in kolegi.   Včeraj smo sprejeli ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije pripravila za blažitev posledic, ki jih prinaša epidemija koronavirusa. Za današnjo odločitev o predlogu sklepa je pomembna vsebina sprejetega paketa PKP7. Zakon prinaša povišanje pomoči za starše otrok s posebnimi potrebami v času epidemije za sto evrov, za kar se še posebej zahvaljujem poslanskemu kolegu Aleksandru Reberšku. Na predlog Nove Slovenije zakon vsebuje dodatek v višini petsto evrov za vse otroke, ki se bodo rodili v letu 2020 ter v času do enega leta po koncu epidemije. Veseli smo, da so nam koalicijski partnerji prisluhnili in nas podprli. Prav tako zakon vsebuje enkratni solidarnostni dodatek za vsakega otroka v višini 50 evrov. Družina je temelj, na katerem je naša družba zgrajena, in če bo ta temelj trden, bo lahko dolgoročno delovala slovenska družba in slovensko gospodarstvo.   Še toliko bolj to velja za krizne čase, ki jih prinaša koronavirus. Na predlog NSi smo v zakon dodali tudi določilo, da lahko starši brezplačno sobivajo z otrokom s posebnimi potrebami ne glede na to, koliko je otrok star. Zavedamo se, da je prisotnost enega od staršev v bolnišnici pomembno za otroke in za osebje, ki otrok ne poznajo dovolj dobro, da bi jih lahko razumeli. Tako je zdravljenje hitreje in uspešno nadaljuje oziroma konča. S spremembami na področju delnega pokritja fiksnih stroškov smo povečali tudi pomoč najbolj prizadetim podjetjem. Med najpomembnejše ukrepe sodijo gotovo ukrepi na področju trga dela, zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, bodo delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. S tem zagotavljamo, da bosta pri tej odločitvi upoštevani obe strani, tako zaposleni kot delodajalec. Prepričani, da bodo delodajalci ohranili delovno razmerje z delavci, ki delajo dobro. Na drugi strani pa s starostno pokojnino zagotovljena socialna varnost upokojenih. Pričakujemo, da bo ta ukrep spodbudil tudi zaposlovanje večjega števila mladih, ki so visoko motivirani za nove zaposlitvene ter življenjske priložnosti in izzive. Gre za izjemno pomemben razvojni ukrep, zato smo veseli, da je bil včeraj sprejet naš amandma, ki je te določbe vnesel v predlog zakona. Nismo pozabili niti na gasilce, ki jim je zaradi širjenja koronavirusa odpadla vsakoletna decembrska akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov po hišah in smo jim namenili od dva tisoč do pet tisoč petsto evrov glede na to, v katero kategorijo gasilsko društvo spada. S tem jim zagotovimo sredstva za nakup osebne zaščitne opreme, skupne opreme in gasilskih vozil, ki so jih sicer dobili ob deljenju koledarjev. Sicer me žalosti, da smo včeraj bili priča tudi razpravi, ki je vsebovala elemente verske nestrpnosti, ter da so bili iz zakona izključeni nekateri členi, ki bi verskim uslužbencem vseh verskih skupnosti zagotovili nekoliko večjo pomoč pri plačilu njihov prispevkov.   Ustava Republike Slovenije v 90. členu določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, kamor lahko štejemo tudi epidemijo koronavirusa. Ko tehtamo med pravico do referenduma na eni strani ter usodo ljudi na drugi strani, moramo tokrat pretehtati v korist reševanja naših državljanov v teh kriznih časih. Zato v Novi Sloveniji, poslanski skupini, pozdravljamo, da bo Državni zbor sprejel sklep, s katerim bomo ugotovili, da referenduma ni dopustno razpisati. Ne, ker si ne bi želeli referenduma, ampak ker si želimo, da pomoč do posameznikov in podjetij, ki sem jo na kratko opisala, pride čim prej. Vsak dan odlašanja bi bil v teh časih odveč. Predlog sklepa / znak za konec razprave/ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma bomo krščanski demokrati podprli. Kot najmlajša poslanka pa imam to čas, da vsem         poslankam in vsem poslancem v imenu poslanske skupine Nove Slovenije in vsem, ki nas spremljate, zaželim veliko uspeha in lepih trenutkov ter seveda veliko zdravja v letu, ki je pred nami. Bog živi Slovenijo.
Hvala lepa.   Vojko Starović bo predstavil stališče poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Po tem bomo prešli na razpravo, kjer imamo prijavljenega enega poslanca, to je Rudi Medved. Ostalo so bile odjave.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovani.  Zaradi zagotovitve pravne podlage za takojšnjo uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 imamo pred seboj znova sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Predlog zakona po navedbah vlade predstavlja nujni ukrep, ki bo omogočil takojšnjo in učinkovito zagotovitev omilitve in odprave posledic epidemije tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. Nekatere ukrepe v poslanski skupini SAB pozdravljamo, saj so glede na situacijo nujni in potrebni. Nikakor pa tega ne moremo trditi za vse ukrepe, ki jih je vlada pripeljala v ta zakon. Tak ukrep je recimo ukrep prisilne upokojitve, ki je kljub poskusom omilitve ostal v prvotni obliki. Kot tak predstavlja trajen ukrep in močen poseg v delovnopravno zakonodajo in tudi v proračun, v stabilnost proračuna. V SAB smo tudi predlagali, da se sredstva, namenjena duhovnikom, na isti način namenijo tudi študentom, na katerih ramenih bo v prihodnosti ostalo odplačevanje dolgov, ki jih sedaj prevzemamo in si izposojamo denar. Rimskokatoliška cerkev je na drugi strani dovolj premožna, da bi izpad prihodkov nadomestila, številne družine študentov pa te možnosti nimajo.  Vse sporne določbe, ki so ostale v zakonskem besedilu, so sporne tudi iz vidika prekomerne uporabe ustavne prepovedi razpisa referenduma in s tem poseganja v pravico do referenduma. Iz predloga in obrazložitve, koalicijskih poslanskih skupin veje vtis, da očitno ta vlada in tudi posamezne poslanske skupine oziroma stranke ne zaupajo ljudstvu. Čuli smo tudi nekaj grdih besed o tem našem ljudstvu, kakšni smo Slovenci. Mislim, da je to nedopustno, tako govorjenje, in mislim, da ni pravi čas za to. In potem se nekateri čudijo, zakaj to ljudstvo ne zaupa tej vladi in tej koaliciji.   Potreben bi bil temeljit premislek - ki ga očitno vlada ni opravila - ali vse vsebine tega zakona resnično predstavljajo le nujne ukrepe iz 90. člena Ustave. Posebej bodejo v oči določbe, ki pomenijo trajne zakonske spremembe in tudi poseganje v finančno stabilnost, ker bodo vsa leta naprej obremenjevale. Torej mi damo ljudi iz delovnega razmerja, kjer plačajo prispevke in tako naprej, v breme pokojninske blagajne, ki je že tako obremenjena. Mislim, da je to malce proti vsem. Na to je opozoril tudi Fiskalni svet in na nedopustno poseganje v delovnopravno področje, v delovnopravno zakonodajo. To je jasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. S tem se strinjam, kar so obrazložili. Razočarani smo, da koalicijske stranke niso prepoznale nujnosti črtanja vseh spornih določb predloga in so zavrnile naše predloge za potrebne izboljšave.        Zaradi naštetega, predlaganega sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma ne bomo podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin, prehajamo na razpravo o predlogu sklepa, besedo ima kolega Rudi Medved.
Hvala, predsednik.  Torej, nimam samo časti, da vam zaželim srečno in zdravo novo leto vsem skupaj, ne, ampak imam celo to čast, da edini razpravljam danes o tej temi, nisem se pozabil odjaviti od razprave, tako kot se je od razprave odjavila večina vas prijavljenih, ampak se mi zdi vredno povedati nekaj besed in utemeljiti, zakaj v Listi Marjana Šarca od prvega protikoronskega paketa naprej ne moremo in ne bomo podpirali sklepov o nedopustnosti referenduma.  Pred dnevi smo praznovali Dan samostojnosti in enotnosti in samostojnost Slovenije smo razglasili na podlagi referenduma. Referendum je kot izraz volje ljudstva v temeljih te države, je v temeljih te države in smeh z one strani, ne, ni upravičen, ne, ker ravno stranka SDS, ne, je tradicijo referendumov s pridom nadaljevala skozi vso zgodovino samostojnosti Slovenije, ne. Imeli smo precej čez 20 referendumov, večina njih je bila na pobudo stranke SDS, kar ni nič narobe, saj ni nič narobe, ne, ampak potem je prišel pa marec letos, ne, in od takrat pa referenduma v tej državi ni več, ne. Pa referenduma v tej državi ni več, na oblasti vlado vodi pa stranka SDS, ne. In epidemija je samo priročen izgovor, samo priročen izgovor. Res je, v razmerah epidemije bi bilo tvegano, tvegano organizirati referendume, ampak nič drugače ne bi bilo, jaz sem prepričan, da tudi nič drugače ne bi bilo, če epidemije ne bi bilo. Ta vladajoča koalicija, kolikor je je pač ostalo, ne, bi vselej našla argument, ne, zakaj je referendum o nekem predpisu nedopusten. In kako prav smo imeli v Listi Marjana Šarca, ko smo letos spreminjali referendumsko zakonodajo in smo terjali prav za sprejetje takšnega sklepa, kakršen je danes na dnevnem redu, dvotretjinsko večino. Takrat smo imeli prav in zdaj, seveda po vsem tem času od pomladi dalje nas je ravnanje vladajoče koalicije še bolj utrdilo v prepričanju, kako prav smo imeli in verjemite, če bi to določilo z dvotretjinsko večino takrat vgradili v referendumsko zakonodajo, bi bili ti protikoronski paketi popolnoma drugačni, popolnoma drugačni, ne bi bilo v njih teh tako imenovanih podtaknjencev, ne, ki nimajo popolnoma nobene zveze z epidemijo, niso začasne narave, niso nujni, pač pa spreminjajo sistem na različnih področjih. Preprosto jih ne bi bilo, ker bi vlada z njimi ne poskušala zaradi dvotretjinske večine. Tako pa prihaja do zlorab vsem nam na očeh v vseh teh protikoronskih zakonih in tudi ta PKP-7 ni nikakršna izjema. Zdaj, samo primer, prisilno upokojevanje je vgrajeno vanj, ne, in kaj bo to pomagalo v boji proti virusu, no? Kaj bo to pomagalo v boju proti virusu? Ukrep ni začasne narave, pa ni usklajen s socialnimi partnerji, je nepremišljen, vsiljen, ne, in sindikati so na nogah, to smo lahko danes slišali in stvar bo v vsakem primeru končala na Ustavnem        sodišču. In že samo to je zrelo za referendum, ampak seveda, ker se je znašlo in je zapakirano v tem PKP paketu, bo seveda referendum nedopusten. In koliko seveda, da ne naštevam vseh tovrstnih potaknjencev v prejšnjih šestih paketih, je jih pa seveda v vsakem kar nekaj. In v slovenskih zakonodaji so ti korona paketi zdaj povzročili že takšno zmedo in nered, tudi protiustavnost, da se v njej praktično nihče več ne znajde. Ampak to je pač način delovanja te Vlade. Saj tudi pri čisto vsakdanjih ukrepih v praksi za zajezitev epidemije ni čisto nič drugače. Čisto nič drugače.   Poglejte zmedo okrog vračanja otrok v šolo. A se šolski ministrici sploh sanja kako bo spravila otroke nazaj v šolo? Pa bi to morala biti njena edina in prvenstvena naloga. Pričakovali bi po vsem tem času, ko so šole zaprte, da obstaja nek natančen protokol kako se bodo otroci vrnili v šole. Ja, očitno ne obstaja. Priče smo, da se zdaj šolska ministrica s šolniki dogovarja o tem, kako bodo merili razdaljo med učenci pri pouku. S tem se ukvarja. Ali bo to v centimetrih, inčih ali kar malo približno.  /nemir v dvorani/  Ja, v takih razmerah, v takih razmerah in take razmere rojevajo, rojevajo tovrstne pakete. Takšne razmere. In Vlada pač deluje panično in zmedeno tako pri ukrepih za zajezitev epidemije. Še vedno imamo več kot 2 tisoč dnevno okuženih, kot tudi pri teh protikoronskih paketih.   In potem se prvak Nove Slovenije hvali, da Vlada skoraj vsak mesec sprejme en paket. Ampak ti paketi so se raztresli in vsebina se je tudi pomešala. In to vam pa lahko ponazorim pa z besedami Zakonodajno-pravne službe, ki je zapisala med drugim »v določene sistemske zakone ta zakon posega po tem, ko je vanje pred tem že poseglo več predhodnih interventnih zakonov. Vse to zmanjšuje preglednost, razumljivost, jasnost pravne ureditve. Vodi v ustavno pravno nevzdržno stanje, saj se s temi zakoni urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svoj pravni položaj vse težje razberejo«. Torej z drugimi besedami je porušeno varstvo zaupanja v načela pravne države in pravne varnosti in to je izredno ostra kritika Zakonodajno-pravne službe. Ampak seveda je ne slišite in tudi ni vam kaj dosti mar za njo. In zato smo spet pri vprašanju nedopustnosti referenduma na ta paket. Ali res vsebine v zakonu predstavljajo, ali res vse vsebine v zakonu predstavljajo nujne ukrepe, ki terjajo nedopustnost referenduma. Evidentno je, da seveda ne in da se vselej znova pojavljajo neke rešitve, ki z odpravo posledic tako epidemije, kot tudi gospodarske krize in vsakršne druge krize nimajo popolnoma nobene zveze.  In zato, ker vseskozi prihaja do zlorabljanja instituta nedopustnosti referenduma in je ta izraz ljudske volje praktično popolnoma izrinjen iz sistema, zato Lista Marjana Šarca teh sklepov o nedopustnosti referenduma ne podpira in jih ne bo tudi v prihodnje.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Vlade? Ne. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ali je še kakšen interes po delitvi časa? Ugotavljam, da ne.   Zaključujem razpravo.   Prehajamo na glasovanje. Torej odločamo o predlogu sklepa.   Glasujemo.        Navzočih je 73 poslank in poslancev. Za je glasovalo 50, proti 16.   (Za je glasovalo 50.) (Proti 16.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.     S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 56. izredno sejo zbora.     Seja je bila končana 30. decembra 2020 ob 16.51.