Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani kandidat za ministra gospod Počivalšek! Lep pozdrav vsem!
Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas obveščam, da danes z nami kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: iz Poslanske skupine SDS mag. Karmen Furman nadomešča gospoda Franca Rosca, iz Poslanske skupine Nova Slovenija gospod Jožef Horvat nadomešča gospoda Jerneja Vrtovca in gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Aleksandra Reberška in iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca gospod Jože Lenart nadomešča gospoda Edvarda Pauliča. Potem imamo še pooblastilo Stranke SAB in sicer gospod Marko Bandelli nadomešča gospoda Franca Kramarja. Toliko o pooblastilih.
Nadaljujemo sejo, torej s sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni res seje, kot ste ga prejeli s sklicem.
Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDSTAVITEV ZDRAVKA POČIVALŠKA KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO.
Še uvodoma vam dolgujem pojasnilo, in sicer predsednik Vlade Janez Janša je predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču 6. 3. letos na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre in ministrice Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo poslal predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje Zdravka Počivalška. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora in predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Na sejo odbora sem vabil gospoda Zdravka Počivalška, kandidata za ministra in kolegice in kolegi na sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatov za ministre Vlade Republike Slovenije z dne 6. 3. letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in pa gradivo z dne 6. 3., ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatov in seveda njegovi odgovori. Pa še kratko tehnično pojasnilo, približno čez dobro uro in pol bomo sejo za 10 minut prekinili, tako da z vidika preventive ustrezno prezračimo prostor.
Sedaj pa dajem besedo gospodu Zdravku Počivalšku, za to da se nam predstavi. Izvolite.
Zdravko PočivalšekSpoštovani poslanke, poslanci, članice, člani Odbora za gospodarstvo! Spoštovani predsednik odbora gospod Perič! Hvala za besedo.
Preden začnem svojo predstavitev bi vam rad dal še eno informacijo. Ker sem včeraj zvečer dobil temperaturo sem šel takoj na kontaktno točko v bolnico Celje in dobil izvid, lahko ga pokažem, da sem negativen na Koronavirus. In če dovolite, bi nadaljeval. Izvid pa je iz 20.49., včeraj. Imam malo drugačen glas in mi oprostite, če bom tu pa tam zakašljal. Zdaj to je moje tretje zaslišanje za položaj ministra za gospodarski resor in prvo, ki sem ga imel, je bilo pozno jeseni leta 2014, ko je Sloveniji šlo še slabo, okrevala je po večletni gospodarski krizi in smo se ukvarjali predvsem s tem kako stabilizirati poslovno okolje in povrniti zaupanje vanj. Drugo je bilo pred dobrim letom, ko smo beležili rekordno gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Naše gospodarstvo je bilo evropska gazela in naša prizadevanja so se od preživetja končno preusmerila k ukvarjanju z visoko dodano vrednostjo. Danes imam zaslišanje v okoliščinah, ki so zaradi ohlajanja evropskega gospodarskega trga zaradi brexita in pa zaradi Koronavirusa zelo nepredvidljive in povečujejo negotovost našega gospodarskega okolja. Lahko rečem, da smo v letih kar vodim gospodarski resor preživeli že marsikaj težkega. Smo pa na drugi strani doživeli tudi mnogo uspehov zaradi katerih živimo danes v Sloveniji bolje in pa varneje. To ostaja vodilo mojega dela in ekipe, ki jo imam tudi v prihodnje. Ko sem bil tukaj prvič me je slovenska javnost spoznala predvsem po mojem delu v gospodarstvu. Rekel bi, da sem bil v politiki takrat nepopisan list, danes tega privilegija nimam več, moj list je poln oznak, tudi takih, ki me opominjajo, da je politika nehvaležen posel, v katerem ni težko postati junak a je težko junak ostati. A kot v gospodarstvu želim tudi v politiki biti del tistih, ki prižigamo luči ne pa del tistih, ki luči ugašajo. Včasih zaradi tega izpadem naivno, tega se zavedam, raje izpadem naivno kot pa nezrelo. Ena od besed, ki jih najpogosteje uporabljam, je beseda sodelovanje. Več let sem bil zaradi tega deležen podpore, v zadnjih tednih pa me je to stalo napadov z vseh strani in dokler vidim, da so rezultati mojega dela boljši, te svoje navade in potrebe po sodelovanju ne bom spreminjal. Nasprotno, upam, da mi bo v tem sledilo še več kolegic in kolegov iz političnega okolja Slovenije in mislim, da bi na tak način Slovenija definitivno od tega imela bistveno več kot ima do sedaj. Kakor bi imela več od tega, da bi poenostavili naše prenominirano in zakonodajno okolje, postopki so pri nas prezapleteni, predlogi. Predpisov, ki jih urejajo je preveč, ukvarjamo se z vsako vejico posej, pri tem pa izgubljamo občutek za gozd. V gospodarstvu smo v tem pogledu naredili pomemben korak predvsem z Zakonom o spodbujanju investicij. Ta je omogočil odprtost našega trga za gospodarske investicije domače in tuje. A, ko trčimo ob druge resorje in pridemo do prostorskega umeščanja veliko dobrih pobud enostavno zamre. Zato naj ta uvodni del sklenem s pobudo nam vsem, če bomo več sodelovali in manj imeli skozi to manj predpisov, bomo naredili za gospodarstvo največ kar lahko naredimo. V nadaljevanju predstavitve bom podrobneje predstavil načrt dela in cilj resorja, ki ga bom vodil do leta 2022, če mi boste izkazali zaupanje. Najprej pa se bom posvet8il trenutnim okoliščinam. Dovolite najprej nekaj podatkov o makroekonomskih razmerah oziroma kazalcih. Primerjava med letom 2017 in 2019 oziroma 2020, ker že imamo podatke, kaže, da smo imeli leta 2017 BDP na prebivalca 20 tisoč 809 evrov, lansko leto 22 tisoč 983. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2017 9 in pol procentov, konec lanskega leta 7,7 %. Skupno število brezposelnih je bilo leta 2017 88 tisoč 600, konec oziroma na začetku leta 2020 77 tisoč 400. Število brezposelnih mladih pa se je, na žalost, povečalo. 6 tisoč 793 jih je bilo leta 2017, na začetku leta 2020 6 tisoč 850. Minimalna plača bruto znesek 804 evre leta 2017, 940 leta 2020. Povprečna mesečna neto plača bruto znesek tisoč 723 evrov leta 2017, tisoč 855 evrov leta 2019. In konsolidiran bruto dolg 74,1 % leta 2017 in pa 70,4 % konec leta 2018. Za gospodarsko rast veste, da je od minus 1 % leta 2013 rasla preko 2,8 leta 2014, 2,2 leta 2015, 3,1 leta 2016, 4,8 leta 2017, za leto 2017 moramo povedati, da smo šele leta 2017 presegli krizo po BDP iz leta 2008. Leta 2018 4,1 in leta 2019 2,4. Napoved je bila do danes za leto 2020 3 %, kot ste slišali je Umar to napoved, mislim da danes, prepolovil. Izvoz je bil in ostaja gonilo našega gospodarstva. V letu 2019 je predstavljal 84,4 % vsega kar proizvedemo. Z drugimi besedami, vse kar naredimo v blagu in storitvah v skoraj 85 % izvozimo na tuje trge. Tudi blagovna in trgovinska menjava, to je blago in storitve skupaj je v letu 2019 znašala 76,7 milijarde evra, od tega je znašal izvoz 40 milijard in pol. Tukaj pri tej številki moram povedati še nekaj drugega, da dobite občutek pomembnosti slovenskega gospodarstva. 40 milijard in pol izvozi Slovenija. To je več kot izvozijo vse države, bivše naše države skupaj. 2 milijona ljudi naredi in izvozi več kot 20 milijonov bivše skupne države. Toliko, da dobimo občutek o tem, da nismo tako majhni, kar se industrializacije in pa pomena gospodarstva tiče. Uvoza smo imeli 36,2 milijardi. Močno se je povečala tudi vrednost tujih neposrednih investicij. Stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji je konec leta 2018 znašalo 15,2 milijardi, kar je 8,6 5 več kot konec leta 2017. Po začasnih podatkih do konca tretjega kvartala 2019 pa je vrednost tujih neposrednih investicij prešla 16,1 milijardo evra, kar je skoraj 6 % več kot v istem obdobju leta poprej.
Verjamem, da večina od vas že pozna dobro koalicijsko pogodbo prihodnje vlade. In na tem mestu želim izpostaviti samo vodilnih 5 ciljev s področja, ki jih pokriva gospodarski resor. Prvič, trajnostni razvoj. Ravnovesje med gospodarstvom, družbo in okoljem ostaja eden od poglavitnih ciljev Slovenije. V tem pogledu smo del skupine držav, ki vidijo prihodnost v odgovornem ravnanju in sobivanju. Pravičnost in sorazmernost ukrepov, ki določajo razvoj pomembnih državnih sistemov je temelj razvoja, ki mora zajeti vse segmente družbe o delovno aktivnih, mladih, upokojencev in invalidov. Konkurenčno poslovno okolje. Podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in spodbudno poslovno okolje, potrebujejo hitro odzivanje, na njihove potrebe, sorazmernost ukrepov, ko govorimo o davčni politiki in finančnih spodbudah ter politični pogum za rešitve, ki lahko pomenijo prednost na globalnem trgu. Slovenija ima s tem zadnjim praviloma težave. Zato je naše poslovno okolje za investitorje manj privlačno kot so okolja nekaterih primerljivih evropskih držav, a delamo korake na bolje, eden največjih je zagotovo bil Zakon o spodbujanju investicij, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma. Ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Socialni dialog v Sloveniji ni zgolj črka na papirju temveč dolga in močna tradicija, na to moramo biti ponosni, pri nas se ne more zgoditi, da interes kapitala pohodi človekove pravice. Vem, da se nekateri z mano ne strinjate o tem, a prepričan sem, da je Slovenija vzor, ko govorimo o socialnem dialogu in primer dobre prakse, ko govorimo o spoštovanju javnega interesa. Zaupanje in spoštovanje med socialnimi partnerji je vodilo za vse, ki delujemo v gospodarstvu. Tega odnosa ne spreminjamo tudi zato, ker se zavedamo, da strukturne in dolgoročne spremembe pri nas ne bodo mogoče, če jim ne bodo prižgali zeleno luč vsi socialni partnerji. Decentralizacija države in sistemska podpora regionalnim razvojnim projektom. Slovenija je kljub temu, da se vsi radi pohvalimo z našo gospodarsko majhnostjo izrazito centralizirana država. Naj naveden nekaj zgovornih podatkov. 26 % vseh delovnih mest je v Ljubljani. 7 % vseh delovnih mest je Mariboru. V vseh ostalih krajih skupaj je samo 67 % vseh delovnih mest. Za ponazoritev. V Murski Soboti jih je 1,4 %, v Slovenj Gradcu pa celo manj kot 1 %. Proces centralizacije se z leti krepi, kar povzroča kup težav od pomanjkanja stanovanj za mlade od prometnih zamaškov in nenazadnje preobremenjenost okolja in razvojnega zaostanka manjših krajev. Eden od boj konkretnih ciljev na gospodarskem resorju je zato okrepitev vlaganj tako imenovane programe razvoja regij. V nadaljevanju jih bom podrobneje predstavil, naj pa samo dodam, da gre pri tem za investicije v višini približno 480 milijonov evrov.
In peto poglavje koalicijske pogodbe, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, debirokratizacija. Slovensko zakonodajno okolje je prenormirano. Samo za ilustracijo spet. Leta 1991 smo imeli 367 zakonov, danes jih imamo 858. Še bolj drastična je razlika v številu podzakonskih aktov. Leta 1991 smo jih imeli 913, danes jih imamo 20.093. To pove vse o labirintu skozi katerega se morajo državljani, poslovni subjekti, ustanove in nenazadnje tudi vlagatelji prebijati tudi pri povsem enostavnih izzivih. Naš cilj je pospešiti racionalizacijo zakonodajnega okolja s ciljem, da pridemo do manj a bolj jasnih zakonov. Ko govorimo o poslovnem okolju je naš skupni cilj, s tem mislim na vladno koalicijo, prečistiti zakonodajo, ki je tehnično gledano vezana na različne resorje, a pomembno vpliva na poslovno olje. Primer so postopki umeščanja v prostor ali pa zakonodaja, ki pokriva na primer področje mikro podjetij, s.p.-jev zelo malo, pogosto 1 oziroma 2. zaposlenimi.
Še nekaj o prioritetah Slovenije v obdobju predsedovanja Svetu Evropske unije, ker koalicijska pogodba časovno pokriva tudi obdobje predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bom na tem mestu omenil tudi vsebine, ki jim bomo v okviru tega posvetili več pozornosti. To so kreativna industrija, prehod v nizko ogljično krožno gospodarstvo, družba 5.0, krepitev digitalizacije ter trajnostni turizem. To so vse za Evropo zelo aktualne teme in hkrati teme na katerih je Slovenija v zadnjih letih dosegla viden napredek in nekaj odmevnih primerov dobre prakse, ki so postali referenčni celo za Evropsko unijo. O teh temah lahko tudi povem tudi, da smo jih dogovorili z obema sopartnericama predsedovanja, z Nemčijo in Portugalsko. Slovenija svoje aktivnosti pripravlja v tesnem sodelovanju z državami, tako kot sem povedal, ki bosta sopredsedovali z nami. In moram povedati, da se je ta način sodelovanja že do sedaj izkazal za zelo koristnega, saj krepi odnose med državami in prepričan sem, da bodo ti odnosi med nami tremi ostali bolj globoki tudi po koncu predsedovanja. Glede na to, da je Nemčija naš najpomembnejši gospodarski partner s katerim smo imeli v lanskem letu 13 in pol milijard trgovinske menjave. Smo ena redkih držav, ki več izvozimo, za skoraj milijardo več kot uvozimo iz Nemčije. Smo tudi Nemcem pomemben partner, ker smo tam 33., 34., zato verjamem, da je ta trojček tudi z našega vidika navezanosti na največji motor ali najmočnejšo silo Evropske unije toliko bolj pomembni.
Sedaj pa bi šel na druga področja. Kaj potrebuje gospodarstvo? Tisti, ki ustvarjajo delovna mesta in generirajo največji del gospodarske rasti niso in ne morejo biti percipirajo kot nasprotniki vsega, kar je javno ali v javnem interesu. Veliko krivico mislim da delamo gospodarstvu, ko ga marsikdaj razglašamo za državnega sovražnika. Del politike ima s tem težave. Ne pove pa, kje vidi vzvode za pomembne reforme, ki čakajo na rasno politično voljo že skoraj dva desetletja. Gospodarstvo je naravni zaveznik vseh razvojnih načrtov države. Je druga stran istega kovanca, na katerem je javno zdravstvo, javno šolstvo, pokojninska shema in drugi za delovanje države najpomembnejši sistemi. Država mora za to ne le prisluhniti potrebam gospodarstva, pač pa jih znati pravočasno predvideti in spodbuditi rešitve, ki so koristne za vse deležnike. Usklajenost načrtov gospodarstva z načrti drugih sistemov je vedno najboljše jamstvo zato, da se državi ne zgodi kolaps, da ne zaide v nerazumna tveganja in da ne ustvarja pogojev, ki bi porušili socialni mir in varnost vseh skupin prebivalstva. Da lahko naša podjetja konkurenčno delujejo na mednarodnih trgih je pomembno predvidljivo, stabilno mednarodno poslovno okolje. Zato si na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prizadevamo za ustvarjanje pogojev za odprto in pravično mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih svetovne trgovinske organizacije in vrednotah Evropske unije. Slovenija je del notranjega trga Evropske unije, ki je najučinkovitejše orodje za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo državljanov Evropske unije. Zato moramo skrbeti tudi za pravočasen prenos in uveljavitev zakonodaje Evropske unije, saj tudi s tem omogočamo konkurenčnost slovenskih podjetij, tako na notranjem kot na globalnem trgu. Prav tako moramo več napora vložiti v odpravo nepotrebnih ovir na notranjem trgu Evropske unije, zlasti na področju storitev. Tukaj gre za to, da imamo popolnoma prost pretok blaga, kar gre v korist razvitejšemu delu Evrope in pa veliko omejitev na področju storitev, kar gre v škodo nam, ki smo se kasneje pridružili. In to kar večkrat ugotavljamo, da pač v Evropi, ki je kljub vsemu za nas pozitivna, nismo vsi enakopravni in da si bomo morali na tem področju storitev pri sproščevanju tega trga še kako prizadevati tudi v bodoče. To je namreč eno najbolj kritičnih področij enotnega trga, ki ga je treba še nadalje izboljševati in krepiti. Gospodarstvo potrebuje partnerski odnos med vsemi, ki imajo vpliv nanj. V našem primeru to pomeni sodelovanje državnega aparata z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Klubom slovenskih podjetnikov, Združenjem delodajalcev, Združenjem menedžer in ostalimi deležniki. Na začetku prejšnjega mandata sem zato predlagal ustanovitev strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki je postal zelo pomembno posvetovalo telo.
Izpostavil bom še en pomemben davčni ukrep. Na našem ministrstvu smo si kljub nekaterim tendencam po ukinjanju davčne olajšave za raziskave in razvoj prizadevali in vztrajali na stališču, da gre dober in nujen ukrep. Ta davčna olajšava ostaja pomembna spodbuda gospodarstvu, da se usmerja v razvoj. Mislim, da gre za približno 70 milijonov evrov na letnem nivoju, ki jih gospodarstvo tako dobi nazaj. Čeprav je zadnja davčna reforma z minimalno stopnjo obdavčitve privedla do tega, da podjetja davka ne morejo več znižati na 0 %, pa to še vedno ne zmanjšuje pomena tega ukrepa. Davčna olajšava je v našem sistemu posebna tudi zato, ker je poleg olajšave za investicije edina, ki jo je mogoče koristiti v davčnih obdobjih in ne le v letu nastanka. Prav je, da uspešna podjetja plačujejo minimalno stopnjo davka. Si bom pa prizadeval, da bodel pobranih sredstev našel pot nazaj do podjetij, zlasti tistih, ki potrebujejo spodbude, da dosežejo preboj. Tu imam v mislih povečanje sredstev integralnega dela proračuna namenjenega raziskavam in razvoju in inovacijskih dejavnosti podjetij. Nujno je, da dosežemo najmanj 1 % BDP vlaganj v raziskave in razvoj. Kot že navedeno, razvojna in inovacijska usmerjenost podjetij je tista, ki bo na dolgi rok pomenila ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zaposlovanje in ustvarjanje pogojev za razvoj družbe, zmožnost le-te, da poskrbi tudi za ranljivejše skupine in na kratko da bomo od komercializacije mišic, kot večkrat rad povem, prešli v komercializacijo možganov.
Na tem mestu želim poudariti še dvoje. Gospodarstvo potrebuje jasna in učinkovita pravila konkurence. Potrošniki pa učinkovito varstvo njihovih pravic. Na področju varstva potrošnikov bomo posodobili že obstoječa pravila in jih prilagodili razvoju trga v digitalni dobi. Glavno vodilo pri pripravi novega zakona o varstvu potrošnikov bo ohraniti visoko ravne zaščite potrošnikov v Republiki Sloveniji in krati odpraviti nepotrebna bremena za gospodarstvo. Prenova zakona pa bo vključevala tudi prenos treh evropskih direktiv. V postopku prenove bomo prisluhnili vsem zainteresiranim deležnikom. Zavedamo se, da lahko le s skupnimi močmi pripravimo predpise, ki bodo uravnoteženi in v praksi učinkoviti.
In sedaj nekaj na aktualno temo odzivanje na problem koronavirusa. Koronavirus je najprej velika zdravstvena grožnja, a njegove posledice se kažejo tudi na drugih področjih, predvsem v gospodarstvu. Danes ko sem se peljal v Ljubljano, mislim, da je kolona kamionov od hrvaške meje že skoraj do Krškega. Se pravi, prehajamo v obdobje, ko se poleg omejevanja gibanja ljudi pričenjajo težave tudi pri prometu blaga. Če te težave povežem s tistimi 85 % našega izvoza veste, da je to za nas zelo zelo kočljivo obdobje. Kot sem rekel, se 85 % slovenske proizvodnje izvozi na tuje, zato pričakujemo, da bomo imeli težave na tem izvoznem, logističnem in turističnem področju. V Sloveniji kot ste opazili zelo podrobno spremljamo razmere na domačem trgu, v Evropski uniji in v globalnem okolju. Iz podjetij in njihovimi druženji smo v dnevnem stiku in ta teden smo že predstavili sveženj ukrepov, ki jih bom zaradi eskalacije težav morali še dopolniti, to moram povedati takoj. Z njimi bomo blaženje posledic našim podjetjem namenili skoraj milijardo evrov v obliki kreditov in pa finančne pomoči. Ti ukrepi pa so: Zakon o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, ta zakon se ravno danes ob 10., ko se začne Vlada, sprejema na Vladi. Mislim, da bo državna sekretarka zastopala naša stališča pri tem zakonu. Povedati moram, da v tem Zakonu v tem trenutku ni rešitev še za s.p.-je in pa mala podjetja v taki meri kot si jih želimo, zato bomo ali ta zakon ali s kakšno drugo rešitvijo naslovili tudi vprašanja malih podjetnikov v večji meri in pa samostojnih podjetnikov. Drugič. Kreditne linije SID banke in SPS-a. SID banka ima dva inštrumenta, in sicer bo sodelovala pri pomoči podjetjem, ki imajo 600 milijonov evrov kreditov preko komercialnih bank. In drugič nastopa z novimi 200 milijoni, skupaj z našim ministrstvom za likvidnostno pomoč podjetjem, ki bodo na tem področju prišla v težave. Slovenski podjetniški sklad pa bo s 115 milijoni sredstvi, ki bodo aktualna od 20. marca dalje, pomagal mikro malim in srednjim podjetjem s krediti, z regresi oziroma subvencioniranjem obrestne mer z garancijami in z vavčerji, ker bodo podjetja mala dobila po hitrem postopku sredstva ne kreditna oziroma nepovratna. K tem spada še slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica, ki bo podjetjem, ki bodo izpolnjevala pogoje, zamenjeval najugodnejša posojila z bolj ugodnimi. Potem sledijo ukrepi na področju internacionalizacije, ki jih izvaja Spirit naša agencija za promocije investicij. Povrnili bomo stroške podjetjem, ki so zaradi težav s Koronavirusom bili onemogočeni, da bi svoje aktivnosti realizirali na trgu. Enako se bo zgodilo tudi s turističnimi podjetji s strani Slovenske turistične organizacije. Podjetjem, ki so v težavah, bomo pomagali preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, imamo 6 milijonov evrov rezerviranih za to s sprostitvijo rezerv skupaj s finančnim ministrstvom pa imamo na razpolago dodatnih 20 milijonov. Potem so tu še u krepi za primere dela doma in čakanja na delo zaradi karantene. Predlogi za odlok plačila davčnih obveznosti za 24 mesecev ali na 24-mesečnih obrokov in pa posebni ukrepi na področju turizma, ki je prvi doživel drastične težave, še posebej so na udaru in popolnoma na tleh male agencije, ker se promet oziroma potovanje v in iz Slovenije popolnoma onemogočil in tukaj iščemo rešitve, da jim nemudoma pomagamo. Igralništvo zaradi tega, ker je bazirano veste kje na zahodni meji in je ta aktivnost popolnoma ustavljena. Ena podjetja imajo za mesec, za dva rezerv, ampak se moramo pripraviti in jim omogočiti najprej, da preživijo. Potrebno je povedati še to, da so naše aktivnosti prvenstveno usmerjeno v to, da pridemo do tega, da ohranimo delovna mesta, če tega ne naredimo bomo imeli strahovite težave, nekaj smo se naučili tudi v krizi leta 2008. Poudariti moram tudi, da na ministrstvu pripravljamo oziroma smo pripravili vstopno informacijsko točko za poslovno okolje, kjer so zbrane vse ažurne informacije o ukrepih. Če je že sedajle v tem trenutku aktivirana je, če pa ni bo pa v roku pol ure, maksimalno ene ure.
Dnevno imamo krizne sestanke ožje skupine, ki spremlja razmere na trgu in je na zvezi z drugimi resorji, predvsem z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve. Gre za krizne razmere, tudi v komunikacijskem smislu, zato delamo hitro, proaktivno in sproti rešujemo probleme. Podjetja lahko računajo na podporo države. Če nekaj ni predvideno bomo v teku dogodkov reagirali in naredili vse, da naslovimo prave probleme. Seveda pa tiste, ki imajo zares škodo. Morate vedeti, da moramo ločiti tiste, ki bi želeli svoje tekoče probleme skriti za krizo, od tistih, ki dejansko čutijo posledice krize. Ne sme nam priti do tega, da se bo ponovilo kar smo doživeli v zadnji finančni krizi, ker smo predolgo čakali z ukrepi in pustili, da so v resne težave zašla tudi podjetja, ki bi jim morali pomagati. Glede na to, da so se razmere na trgih spremenile, da se spreminjajo iz dneva v dan smo pripravljeni, tako kot sem rekel, na sprejetje novih ukrepov in pričakujemo tudi odločen in pravočasen odziv s strani Evropske unije. Slišali smo napoved predsednice Evropske komisije Von Der Leyenove, da bo EU ustanovila investicijski sklad, ki bo težak 25 milijard evrov. Sklad bo namenjen naložbam v zdravstvene sisteme, za mala in srednja podjetja, trg dela in najranljivejše dele gospodarstva. Po navedbah naj bi se del teh sredstev lahko začel koristiti že v nekaj tednih.
Grem na naslednje poglavje Spodbujanje investicij. Nadaljujem s področjem, ki je za nas pomembno. Veliko očitkov se je v preteklosti nanašalo na to, da neenako obravnavamo slovenske in tuje investitorje. Zato smo v času mojega ministrovanja celovito prenovili Zakon o investicijah, z njim smo izenačili domače in tuje investitorje in s tem bolj odprli naše okolje za investicije, ki jih potrebujemo in želimo. Ravno pred nekaj dnevi sem na terenu videl ali pa si ogledal prvi rezultat tega zakona. V Trebnjem se pospešeno gradi investicija, za katero bo ministrstvo namenilo 2,6 milijona evrov subvencije. Ustvarila pa bo 51 novih delovnih mest, od tega 11 visokotehnoloških. To je majhen korak za Slovenijo, pa velik korak za lokalno okolje, ki bo samo na tak način ostalo privlačno za mlade družine in jim ponudilo še kaj drugega kot streho nad glavo.
Tudi pri tujih neposrednih investicijah smo bili uspešni. Kot sem že povedal je bilo ob koncu leta 2019 16,1 milijard tujih neposrednih investicij, kar je 5,6 več kot leto poprej, pa tudi če to številko primerjate, mislim, da je vsak trikrat večja kot je pri prvem našem južnem sosedu. Po številkah tuja podjetja v Sloveniji predstavljajo 1,6 % vseh slovenskih podjetij - zadnji razpoložljivi podatek Banke Slovenije za 2018. Kljub majhnemu deležu podjetij s tujimi neposrednimi naložbami pa imajo le-ta zelo pomembno vlogo v slovenskem podjetniškem sektorju. Z zadnjimi velikimi investicijami pa smo se, lahko rečem, tudi veliko naučili. Zato smo na ministrstvu pripravili seznam degradiranih območij, kamor bomo usmerili nove investicije. Na tem seznamu je tisoč 81 območij, med katerimi tudi nekdanja tovarna sladkorja Ormož, poslovno središče Feniks v Posavju. Ta dva podatka namenoma izpostavljam, da razumemo za kakšna območja gre in kako daleč gredo naši načrti za to, da revitaliziramo degradirana okolja in njihovo okolico.
Pomembni poglavji našega delovanja v prihodnjih letih pa sta tudi industrializacija in digitalizacija. Evropska komisija je ta teden, ravno 10. marca letos, predstavila novo strategijo zelene in digitalne tranzicije evropske industrije s ciljem spodbuditi konkurenčnost Evrope ter zagotoviti njeno strateško avtonomijo v času velikih geopolitičnih sprememb in vse večje globalne konkurence. V okviru industrijske strategije evropska komisija načrtuje vrsto ukrepov na primer akcijski načrt glede intelektualne lastnine, pregled evropskih pravil za varstvo konkurence, ta sicer že poteka, tudi pravila o državnih pomočeh. Že prihodnje leto pričakujemo zakonodajni okvir, ki bo uredil pomembno področje tujih investicij na notranjem evropskem trgu, dostop tujih podjetij do evropskega trga, javnega naročanja in financiranja. Prav tako strategija med drugim načrtuje celovite ukrepe za posodobitev razogličenje energetsko intenzivnih industrij za spodbujanje energetske učinkovitosti ter za zagotovitev stalne in cenovno konkurenčne oskrbe z nizko ogljično energijo. Pomemben del industrijskega svežnja je strategija za mala in srednje podjetja, ki naj bi zmanjšala administrativna bremena s katerimi se ta podjetja spopadajo. Prav tako naj bi olajšala njihov dostop do financiranja in ustreznih veščin. V Sloveniji izvajamo ukrepe za digitalizacijo in digitalno transformacijo preko digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, slovenskega podjetniškega sklada in Spirita Slovenija. Pri vlaganjih v raziskave in razvoj in inovacije, pa že sedaj sledimo strategiji pametne specializacije, kar bomo v prihodnje še nadgradili. Skupno smo temu področju namenili 220 milijonov evrov, od tega 73 milijonov evrov v letu 2019, in sicer za demostracijske in pilotne projekte različnih naprednih tehnologij industrija 4.0 umetna inteligenca, strojno učenje, virtualna resničnost in blockchain. Moram povedati, da se prav na blockchainu danes, ko državo uvrščamo med najbolj prepoznavne in najbolj razvite države v svetu, to je prepoznala tudi evropska komisija, saj nas je uvrstila v prvo skupino držav za testiranje evropske blockchain infrastrukture. Zato bo prvi pilotni regijski sklad za financiranje blockchain in star up podjetij iz področja umetne inteligence postavila prav v Sloveniji. Skupna vrednost znaša 40 milijonov evrov za Slovenijo in Hrvaško. Kot pomembnega partnerja pri razvoju blockchain politik sta nas prepoznala tudi OECD in organizacija Združenih narodov. S slednjo smo sooblikovali Belo knjigo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja 2030 z uporabo blockchain tehnologije.
Evropska komisija pa je ta teden predstavila še eno pomembno strategijo, in sicer strategijo, ki se nanaša na položaj malih in srednjih podjetij. Gre za pomemben segment evropskega gospodarstva, saj govorimo o 25 milijonih evrov, takih podjetij, ki skupno zaposlujejo kar 100 milijonov ljudi. Pri tem ustvarijo približno polovico evropskega bruto družbenega produkta in so ključni generator inovativnosti in dodane vrednosti na vseh področjih. Nova strategija se osredotoča na izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja za naložbe in rast, zmanjšanje birokratskih ovir, podporo podjetjem pri njihovi zeleni okoljski transformaciji. V Sloveniji smo v tem pogledu naredili velik korak z uvedbo MSP testa, testa za mala in srednja podjetja, ki ga uporabljamo že tretje leto, pripravljavci vsakega predpisa preverijo kakšne bodo njihove posledice na gospodarstvo. Pri tem MGRT tesno sodeluje z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovinsko zbornico in v ta namen izvaja številna usposabljanja. Skupaj tako nadziramo, da predpisi, ki jih sprejemamo, nimajo nezaželenih posledic za mala in srednja podjetja. Za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva so izjemnega pomena tudi start up podjetja. Za spodbujanje start up podjetij bomo tudi v prihodnje zagotovili podporno okolje v obliki obstoječih VEM točk, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter še okrepili finančne spodbude, subvencije, semenski kapital predvsem v okviru slovenskega podjetniškega sklada. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pozornost namenjamo tudi zadružništvu in socialnemu podjetništvu. V Evropi je prisotnih več kot 2 milijona takšnih podjetij, ki so v letu 2019 ustvarila 14 milijonov delovnih mest in skupno prispevala 7 % BDP. V Sloveniji imamo še mnogo prostora za rast, skupaj po številu zaposlenih ta podjetja namreč ne dosegajo niti enega procenta. A tukaj poudarjam, da se je število socialnih podjetij, odkar sem minister, povečalo za več kot 300 %. Še posebej me veseli, da so mnogi, predvsem mladi ljudje, izbrali prav zadruge kot eno od oblik za vstop v podjetništvo. Tako so nastale številne mladinske zadruge, od zadrug na področju kreativnih industrij do stanovanjskih zadrug. Lokalno prebivalstvo je dobilo več možnosti povezovanja in sodelovanja na področju lokalne samooskrbe in lokalno predelane hrane. S tem se zmanjšuje tudi socialna izključnost številnih lokalnih skupnosti.
Eno izmed prednostnih področij te vlade pa je tudi področje dolgotrajne oskrbe, ki je dodaten element za razvoj socialnega podjetništva in zadružništva. Še dve številki. Socialnemu podjetništvu namenjamo 6 milijonov evrov nepovratnih in 6 milijonov evrov povratnih sredstev. Gre za sredstva iz evropskih skladov.
Sedaj pa še nekaj besed o razpisih oziroma o evropskih sredstvih, za katera smo odgovorni na našem ministrstvu. Lahko rečem, da smo v zadnjih letih bistveno poenostavili razpise. Znotraj MGRT smo ustanovili tudi službo za razvojna sredstva. Eden od ciljev te službe je krepiti transparenost in končno učinkovitost dodeljenih sredstev. Ključno je, da sredstva pridejo od tistih, ki jih potrebujejo in ne do tistih, ki izigravajo sistem. Naj dodam nekaj aktualnih številk. Razpoložljiva sredstva v tej finančni perspektivi 2014-2020 za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo znašajo 886 milijonov evrov. Razpisali smo do sedaj 793 milijonov evrov. Dodelili oziroma z drugimi besedami podpisali pogodb za 587 milijonov evrov in izplačali 306 milijonov evrov. Do konca letošnjega leta bomo razpisali vsa razpoložljiva sredstva v tej perspektivi. Povedati moram še to, da bo bolj jasno, da ko se podpiše pogodba šele sledi izvedba projekta s strani podjetja. In ko podjetje realizira projekt lahko dobi denar. Zato se bo izplačevanje nadaljevalo po koncu te perspektive še 2 leti. Zato ne vidim tukaj nobenega problema, če pogledamo to sliko kot celoto, ker se večkrat diskutira o tem, da smo pri črpanju evropskih sredstev neučinkoviti. Ta del z Ministrstva za gospodarstvo bo v celoti počrpan.
Mogoče še pogled za naprej. Trenutno poteka programiranje določenih vsebin naslednje finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Mi smo opredelili naložbene prioritete, med katerimi so najpomembnejše vlaganja v raziskave, v razvoj, inovacije, digitalna transformacija in spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo. Obstaja velika verjetnost, da bodo razpoložljiva sredstva za Slovenijo v prihodnje nižja, kot so obstoječi finančni viri v tej perspektivi. Vendar bomo to zmanjšanje nadomestili s povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju sredstev.
Naslednja pomembna gospodarska dejavnost, ki jo pokrivamo na našem ministrstvu je turizem. Med ključne ukrepe v preteklih letih štejem osamosvojitev slovenske turistične organizacije in njeno sistemsko financiranje preko promocijske takse. Pomembne zakonodajne spremembe, sprejem novega zakona o spodbujanju razvoja turizma in zakona o Kobilarni Lipica, ki je v Kobilarni Lipica zastavil nov razvojni cikel. Uvedba novega sistema kategorizacije nastanitvenih kapacitet, izvedba javnih razpisov, s katerimi smo v preteklih dveh letih z evropskimi nepovratnimi sredstvi podprli 161 projektov v višini 22 milijonov evrov. Pri tem gre za investicije v energetsko sanacijo turističnih kapacitet in integralnih turističnih produktov ter vodilnih destinacij. Postavili smo tudi kreditno shemo v okviru katere turističnemu gospodarstvu preko SID banke dajemo na voljo 160 milijonov evrov za izvedbo investicij. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije imamo vir, ki je težek 160 milijonov, je dolgoročen do 30 let in z vsaj petletno dobo moratorija. Sistemsko namenjen vir za turizem. Obrestna mera nižja od referenčne. To je potencial s katerim lahko zapolnimo to vrzel med velikimi in malimi podjetji v turizmu. Vse to kaže, da smo na dobri poti realizacije ukrepov iz strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Leta 2019 je bilo vseh ključnih kazalnikih prilivi, prihodi, prenočitve že peto zaporedno rekordno leto slovenskega turizma. Ustvarili smo 6,2 milijona prihodov, 15,8 milijona prenočitev in najpomembnejše 2,75 milijarde evrov prilivov iz naslova izvoza potovanj. Omeniti velja, da smo tudi prejemniki številnih uglednih mednarodnih nagrad na področju trajnostnega turizma. V naslednjih dveh letih bomo izpeljali obsežno posodobitev zakona o gostinstvu, vključno s podzakonskimi akti, predvsem pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa. Tukaj imamo marsikje v Sloveniji ogromno težav. Na poti pa so že novi razpisi. Objavljena sta javna razpisa za podporo malim in mikro ter srednjim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti v višini 21 milijonov evrov ter razvoj vodilnih turističnih destinacij 5 in pol milijona evrov. V kratkem bosta objavljena še dva javna razpisa, in sicer nove integralne turistične produkte v višini 3 milijone in pa energetska sanacija planinskih koč po dolgih letih prihajamo do tega, da bomo v ta vid slovenskega turizma nekaj vložili, 8,9 milijona evrov. Naslednje leto bomo tudi ponosni nosilci naziva Evropska prestolnica gastronomije. Izvedli bomo tudi aktivnosti na področju izboljšanja upravljanja s kadri v slovenskem turizmu.
Naslednje področje, ki je tudi pomembno in ga moram izpostaviti je lesno predelovalna industrija. V luči prehoda v nizko ogljično družbo in krožno gospodarstvo je naš naravni vir les in njegova predelava pomembna konkurenčna prednost za slovensko gospodarstvo. Slovenska lesna industrija beleži v letih 2010 do 2018 pozitivne trende, in sicer povečanje prihodkov od prodaje za 34 % na 1,3 milijarde evrov. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega na približno za 70 %. Povečanje števila zaposlenih na približno 11 tisoč. Skupni prihodki dejavnosti povezanih z lesom pa predstavljajo preko 3 milijarde evrov. Te pozitivne trende je pospešilo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in direktorat za lesarstvo z naslednjimi ukrepi: razvojnimi spodbudami z nepovratnimi sredstvi, ugodnimi krediti SID banke, ustvarjanje gospodarskega okolja za predelavo in porabo lesa, zelena javna naročila za vgradnjo lesa v javne stavbe, subvencije eko sklada in promocijo zelene gradnje. V letih 2016-2020 smo lesno industrijo podprli v skupni višini 15 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi pa sofinancirali 116 projektov. Razpisanih je bilo 26 milijonov evrov.
Skoraj pri koncu sem že, a še ne čisto. Naslednja tema je upravljanje z državnim premoženjem. Upravljanje temelji na strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami. Sem zagovornik nadaljevanje premišljanja in postopne privatizacije. Prodajati moramo v korist države in podjetja, ki ga prodajamo, ne pa v korist tistih, ki prodajajo. To večkrat, vedno znova ponavljam. In mislim, da smo na tem področju naredili napredek. Da se to vidi tudi pri upravljanju skozi donosnost, kjer smo prišli blizu, pa še vedno nismo na osmih zahtevanih procentih.
Na tej točki omenim še nekaj o prizadevanjih Slovenije za zaščito podjetij, ki niso več državna, delavcev v teh podjetij in dobaviteljev. Pri teh letih smo uspeli narediti pomembne korake pri zaščiti nacionalnega interesa v podjetju Mercator. Mercator je z zakonom zaščiten kot družba posebnega sistemskega pomena. Zakaj? Zato, ker ima 10 tisoč zaposlenih, ker ima milijardo in pol prometa in zato, ker ima 500 milijonov evrov vredno slovensko dobaviteljsko verigo. Država ne želi in ne bo nikoli odkupovala Mercatorja, odločno pa bomo podprli vsako prestrukturiranje v smeri pozitivne poslovne perspektive za Mercator, ki bo tudi naprej ostal partner slovenskim dobaviteljem.
Zdaj pa še nekaj besed o regionalnem razvoju. Ključno se mi zdi, da ne razvijamo samo centra države temveč pozornost in sredstva namenjamo tudi drugih razvojnim regijam. V ta namen smo v času, od kar sem v funkciji ministra, razvili pomemben inštrument, ki se imenuje dogovor za razvoj regij. Dogovor omogoča državi neposredno intervencijo lokalnih okolij in odzivanje na probleme in potrebe lokalnega okolja. Leta 201 7 smo podpisali 9 takih dogovorov v skupni vrednosti 93,8 milijona evrov, leta 2018 11 dogovorov v skupni vrednosti 365 milijonov evrov, sledi podpis še enega dogovora za 20,5 milijonov evrov. Naša ključna naloga je, da podpisane dogovore skupaj z omenjenimi resorji in regijami udejanjimo v praksi. Tukaj je nujno zagotoviti večjo odzivnost posameznih ministrstev pri procesiranju vlog(?) za čas, saj časa za porabo sredstev iz naslova Evropske unije ni veliko več. Prav tako je nujno potrebno zagotoviti manjkajoča dodatna finančna sredstva za izvedbo projektov katere nosilec je DRSI. za pospešeno in tekoče izvajanje inštrumenta na dva meseca potekajo teritorialni dialogi na katerih občine predstavljajo napredek pri pripravi vlog in težave s katerimi se srečujejo. Poleg dogovorov za razvoj regij bomo pozornost namenili tudi obmejnim problemskim območjem. V ta namen bomo skupaj z drugimi resorji pripravili program razvojnih obmejnih spodbud obmejnim problemskim območjem, na tem mestu moram posebej izpostaviti program za katerega smo na našem ministrstvu ponosni, gre za tako imenovani razvoj obmejnih problemskih območij, ki smo ga pripravili v sodelovanju z drugimi resorji. Ta program bo nadomestil dosedanje dokumente, ki so posamezna problemska območja reševali parcialno, govorim o prekmurskem zakonu, o Zakonu Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Pokolpje ter Maribor s širšo okolico. Z novim programom vsa obmejna območja in druga razvojna deficitarna območja rešujemo celovito poglobljeno in usklajeno z lokalnimi skupnostmi. Zakon bo na Vladi že maja, ukrepom iz njega pa namenjamo 180 milijonov evrov, od tega 100 milijonov povratnih in 80 nepovratnih. Tukaj moram poudariti pomembnost tega, da bodo obmejna področja ostala poseljena in če hočemo doseči to moramo spodbuditi investicije domačih in tujih investitorjev, s temi sredstvi in davčnimi spodbudami, sicer bodo ta področja čez 20 let prazna. Tega se moramo zavedati zdaj in danes zastaviti zadeve za vsa obmejna ne samo južna.
Zadnja tema, ki se je bom dotaknil pa je optimizacija dela na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ti podatki se od moje zadnje predstavitve pred vami niso bistveno spremenili. V primerjavi z letom 2018 se je število vseh zaposlenih na Ministrstvu in organih v sestavi povečalo za 2, skupno število je na današnji dan 494, povečanja zaposlenih ne načrtujemo, načrtujemo pa, da bomo naše delovanje še bolj približali potrebam gospodarstva in malega gospodarstva.
Spoštovane poslanke, poslanci, toliko z moje strani v uvodnem delu današnjega zaslišanja. Se oproščam, bil sem dolg, ampak sem se moral dotakniti vseh pomembnih tem, ki nas čakajo v prihodnje še posebej v povezavi s krizo, ki lahko naše gospodarstvo izrazito močno prizadene. Vse kar nisem odgovoril sem na razpolago, zato bom pozorno poslušal vaša vprašanja. Najlepša hvala.
Hvala lepa, gospodu kandidatu za to izčrpno predstavitev.
Preden nadaljujemo z vprašanji kolegic in kolegov kandidatu, še eno pooblastilo, in sicer iz Poslanske skupine Levica je z nami poslanec Luka Mesec, ki nadomešča poslanca Boštjana Koražijo.
Kot rečeno, čez predvidoma pol ure bomo naredili 10 minutno pavzo, da prezračimo prostor.
Sedaj pa dajem besedo kolegu dr. Trčku, pripravi naj se gospod Peček. Predlagam, da po treh sklopih vprašanj damo besedo kandidatu za odgovore in tako nadaljujemo dokler ne bomo izčrpali željo po postavljanju vprašanj.
Kolega Trček, izvolite.
Hvala, kolega. Lep pozdrav vsem skupaj! Vse dobro, zlasti obilo zdravja gospod minister in kandidat za ministra.
Jaz bi seveda rajši videl, da ta eskpoze, ki ste ga sedaj predstavljali bi mi dobili vnaprej, pa bi več časa imeli za razpravo.
Poglejte, verjetno ni nobenega med nami tukaj, ki ne bi zagovarjal pomena gospodarstva ter tehnološkega razvoja. Navsezadnje najprej moraš nekaj ustvarjati, bolj ali manj pametno in potem seveda to porazdeljevati. In seveda tu pridejo različne ideologije, kako ustvarjaš, kako spoštuješ delo in delavstvo ter kako prerazporejaš. In orodje, kjer naj bi to počeli se imenuje ustavna parlamentarna demokracija. Jaz v vašem skoraj uro trajajočem ekspozeju niti enkrat nisem slišal delavstvo in delo. Slišal sem delovna mesta. Po mojem pojmovanju Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni zgolj izpostava delodajalcev z vsem dolžnim spoštovanjem do njih. Vsi, ki smo v življenju imeli priložnost ustvarjati delovna mesta vemo, kako zahtevno in zelo težko je to. Vsi, ki smo delali, recimo, na prepišnem področju turizma vemo kaj pomeni, ko imaš kakšen mesec, ki nimaš iz tekočega poslovanja niti štrom za plačati, če se tako izrazim. Navsezadnje gospodarstvo ustvarjamo vsi, ki sodelujemo in delamo na tem področju, od Državnega zbora do delavk, delavcem v ožjem smislu, do vodstva do lastnikov in tako naprej. Jaz se pogosto v Levici kregam, ko moji pubeci malo preveč revolucionarno zaplužijo in rečem, poglej, saj velika večina srednjih malih podjetij v Sloveniji so v bistvu neki delavci, ki imajo samo še kakšen kredit več na ramenih. Sedaj komentar tega kar ste ubesedovali, brexit ni nova zgodba. Brexit je zgodba že pet let stara. Kar zadeva to zakonodajno okolje, veste, zelo všečno je o tem govoriti, ampak sami ste rekli, pravočasen prenos zakonodaje EU. 70 % zakonodaje se kuha, po domače povedano, v Bruslju. Za Nemčijo, za nas, za Malto, za vse. Bruselj v veliki meri najbolj vodi EPP, kateri član je SDS, že dolga leta. Onkraj tega ubesedovanja bi jaz hotel slišati okej, dobro, katere področne zakone boste na novo pisali ali združevali, da jih bo manj. Gos(?) teh zakonov pa podzakonskih aktov, dajmo reči na tričetrt rata zaradi ustroja EU in zakonodaje EU, ena četrtina pa rata zaradi tega, ker so pri nas šli področne zakone razbijati, da je bilo več podzakonskih aktov, da se je lažje mutilo, kot bi rekli kaj bolj na jugu. Energetsko področje je skoraj edino področje, ki ima še en tak špeh zakon, po drugi strani so pa nadlobij. Če se govori že o tem, dajmo potem jasno povedati, dajmo ajde, 800 vseh zakonov naj jih Janševi, ki jih poslušam že tule sedmo koledarsko leto, da smo zaradi njih mi vsi butasti, a ne Vojko, ti rad opozarjaš na to, da tega prej v življenju nisi doživel. Okej, kaj bomo nadomeščali, kaj bomo združevali. Nič kaj dosti se ni združevalo. Prejšnja Cerarjeva vlada, katera minister ste bili, meni se zdi neka poroštva smo tam: malo pospravili skupaj. Zdaj, če se pogovarjamo o koronavirusu, sam osebno menim, da bi morali izdatno povečati evropski proračun. Koliko se boste v Vladi prizadevali za to? Zdaj, tako imenovane netodajalke stiskajo proti 1 %, glede na to stanje glede na stanje pandemije bi potrebovali vsaj 1,5 % BDP v najmanjšem smislu 1,3 %, ker navsezadnje veste, tudi Nemčija na koncu ne bo imela kam prodajati, če bomo mi vsi skrahirali. Kaj boste počeli v tej smeri? Zdaj, kolega Polnar mi je rekel, da sem strokovnjak, ker na nekem zaslišanju v prejšnjem takrat ministra za finance, jaz se ne bom opravičeval, da sem kariero začel kot asistent pri indikatorju družbenega razvoja, pa da sem z nagrado doktoriral s politiko informatizacije. Dan danes na splošno govoriti, bomo digitalizirali ovo, bomo ono, to se že dvajset let ne govori. Zdaj, dve tretjine teh mašil splošnih besed, ki jih govori večina evropske politike, ker zmanjša državnikom, pa to je stari dobri nezbit, ki je že nekaj let mrtev. To so zgodbe 30 let nazaj. Prej četrt stoletja sem že predaval, da BDP sam po sebi, veste, ni nujno ravno najboljši kazalec, pomembno je kakšna je razporeditev v družbi. Tudi registrirana brezposelnost, ali človek lahko od plače živi ali preživi. Poglejte, spoštovani minister in kandidat za ministra, lastni brat mi dela v eni najbolj dobičkonosnih firm v Sloveniji v francoski lasti je firma. Je tak garač kot sva midva, pubec iz vasi. S številnimi Dolenci in Belokranjski nikoli ne vidi čez 900 evrov ali mogoče 920, z malico skupaj s prevozom skupaj. Moje prvo vprašanje je, upam da veste kakšen je prag tveganja revščine trenutno izračuna in kakšna naj bo minimalna plača v neto znesku, mi povejte. Koliko odstotkov več nad pragom tveganja revščine v času približno nekih debelih krav, recimo ta čas večino mandata Cerarjeve vlade pa delno te in koliko v krizi.
Moje drugo vprašanje je. Ali se strinjate s tem, da mora biti osnovna plača enaka minimalni plači, ter da se vsi dodatki računajo iz tega ven? Če ne, zakaj ne.
Tretje vprašanje, vsaj to kar ste govorili se strinjam. Družba znanja, tehnološki razvoj, itn. Ali ste za družbo znanja ali družbo izigravanja pravil? Zakaj vas to sprašujem. V prejšnjem mandatu je SMC zamenjal tri šolski ministrici. Prva si je izplačevala toliko nadur, da je vsaj dvem mladim ljudem za mlade družine gre, gospod Počivalšek, odžirala delovno mesto, druga je prepisala magisterij pa ste jo nekam skrili, tretja si je samo izplačevala dodatek, kaj je že, na delovno pripravljenost. Veste, pa 95 ali še več proletariata, ki delamo v akademski sferi si tega nikoli nismo izplačevali. Ob tem imate gospo Pivec, ki si ob treh jurjih plače še 36 tisočakov izplača v letu dni, to je dvakrat tričetrt plače recimo mlade raziskovalke, ki bi se ukvarjala z geronto tehnologijami. Ob tem imamo potem še Janeza Janšo, ki povsod krate citate, tako sumerce kot Ustava je program kot virusi ne izbirajo levo, desno, sem jaz prvi tukaj govoril, pa imajo tam župana, ki ga čuva sicer mož od ene od tukaj se mi zdi prisotnih poslank, ki je nekoga drugega poslal pisati kolokvij iz nemščine. Ali je to družba znanja, gospod minister.
Gremo dalje. Katere dejavnosti morajo biti neprofitno organizirane in zakaj? Gremo naprej. Pomen fer konkurence. Janša je omenjal sumerce, versus monopoli in oligopoli. Kdaj je delež takšen v našem izvoznem gospodarstvu ko to postane prenevarno. Gremo naprej. Sripi. Zakaj jih je v Sloveniji devet, kolikor vem, v Nemčiji jih je pa tam nekje pol manj, ker kaj so do sedanji pozitivni izpleni tega. Omenjali ste tudi človekove pravice, pa socialni dialog.: Skoraj že dvajset let, pa več kot debelo desetletje se nikamor ne premakne problematika o poklicnih boleznih na ESS, ker delodajalci to blokirajo. Imamo nek izrojen sistem, ko v bistvu, pa seveda so številni delodajalci ali večina poštenih glede tega, da ne bom narobe razumljen. Ko delodajalec pošlje delavca za pregled zdravniku, če bo ta zdravnik ugotavljal preveč bolezni, se mu bodo zahvalili pa bodo našli drugega zdravnika. Če ugotovijo poklicno bolezen, bo moral delavec plačati, da bo verificiral svojo poklicno bolezen. Kako boste to razrešili v naslednji Vladi? Zdaj, zanima me tudi naslednja kohezija in gospodarski ter tehnološki razvoj. Takrat za čas vedejevstva Alenke Bratušek, SDS-ovci so spraševali, je rekla Bratuškova, ah saj problemov ni, saj interesov je za 30 milijard, milijard bo pa zgolj tri. Se mi zdi, da tukaj nekdo izdatno ni naredil domače naloge. Kako bomo naslednjo kohezijo zlasti na pomemben področju gospodarstva dosti bolj pametno nastavili, če se tako izrazim, in mogoče za prvi krog, da ga tukaj sklenem. Ali ste za naborništvo ali bi reje te peneze deli za mlade raziskovalke in raziskovalce v slovenskem gospodarstvu in slovenski znanosti.
Hvala.
Hvala lepa dr. Trček.
Predajam besedo sedaj kolegu Pečku. Izvolite. Predlagam pa, da se poskušamo fokusirati na pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vem, da so določene stvari, ki posegajo oziroma so na precepu ostalih ministrstev, ampak predvsem na to, bomo lažje prišli do cilja.
Izvolite kolega Peček.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani gospod Počivalšek, kolegice in kolegi!
Se strinjam z vami, predsednik. Poskušal bom biti čim bolj konkreten tudi glede vašega stanja, gospod Počivalšek. Razumem, da imate temperaturo, in da vam ni ravno lahko, ampak vseeno, dovolite mi par vprašanj. Ne bom se spuščal v koronavirus in pa stanje, ki se nam približuje, niti ne želim ničesar napovedovati, upam da bodo vsi ukrepi, ki jih sprejemamo na tem področju sorazmerni, in da ne bomo dolgoročno zaradi tega tudi na drugi strani trpeli prevelikih posledic. Sam ste že omenjal kolono kamionov na meji s Hrvaško. V vaši koalicijski pogodbi ste kot enega izmed ukrepov navedli proučitev možnosti prenosa družbe 2TDK in na prenos, se pravi, drugi tir na Slovenske železnice. Navedel bom nekaj dejstev. Vem, da jih poznate, ampak vseeno mi dovolite. Ne razumem ravno, ali ta ukrep ki ga predlagate, se nanaša na prenos gradnje drugega tira ali se nanaša na prenos upravljanja. Menim namreč, da Slovenske železnice ne morejo biti investitor, lahko so samo upravljavec, saj vse investicije na Slovenskih železnicah pravzaprav izvaja direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Vemo, da je bilo podjetje 2TDK ustanovljeno predvsem zaradi učinkovitega in lažjega vodenja izpeljave postopka in transparentne. Nenazadnje ste to tudi poudarjali. Dobila je kot uradni investitor od države koncesijsko pogodbo. Namen je bil pač vemo, pač uresničila bo zelo velikega trenutnega oziroma infrastrukturnega podjetja v državi in pomemben mejnik je bil tudi zaključek finančne konstrukcije. Eden izmed finančnih virov vemo, je bilo tudi posojilo. Sam menim, da če bi razmišljali o prenosu, bi bilo to možno samo na način prodaje, zato me zanima vaše mnenje, če ga že imamo oziroma imate glede na to, da ste kot ukrep navedli proučitev možnosti, ampak ne verjamem, da ste se v tej dejstvih sigurno predhodno pozanimali. To sama prodaja pa vemo, da bi pomenila določene težave za Slovenske železnice, predvsem pri izpolnjevanju zavez, ki pa so tudi del investicijskega programa. Vemo, da mora lastnik do leta 2026, vložiti pol milijona kapitala, kar je zelo veliko, če upoštevamo letne prihodke družbe Slovenske železnice. Ugotovitve poročila o oceni projekta, ki je bilo na koncu lanskega leta, je pozitivno. Tam piše, da je preglednost poteka projekta boljša in se je bistveno celo izboljšalo, vodenje projekta je bilj konsistentno, priprava gradiv je potekala tekoče. Znano je pa kdo sprejema določene odločitve, kar konec koncev omogoča tudi poziv na morebitne zagovore glede odgovornosti. To bi bilo moje prvo vprašanje.
Drugo je vezano na, rekel ste, ne bom vsega, postopno in premišljeno prenašanje državnega premoženja. Drugo vprašanje se nanaša na Pošto Slovenije. Vemo, da je Pošta Slovenije gospodarska družba, ki že dolgo časa deluje ob pogojih tržne konkurence in mora svoje prihodke ustvarjati na trgu. Vemo, da je prišlo do partnerskega sodelovanja z nemško pošto, kar ocenjujem kot pozitivno. Namreč na ta način ne gre samo za tehnološko sodelovanje oziroma modernizacijo pošte na ta način, ampak tudi za lažji dostop do evropskega trga. Sam ste rekel, da ne dosegamo v podjetjih, ki jih upravljamo za še ne zahtevanega odnosa, vemo da ga tudi pošta ne zagotavlja. Vi ste omenil 8 %. Mislim, da gre pri pošti za okrog 6 %. Zato me zanima. Ali mogoče veste ali mogoče potekajo kakšni dogovori glede prenosa lastništva pošte?
To za enkrat. Mogoče pa potem v nadaljevanju še kakšno vprašanje, da dam možnost tudi kolegom.
Hvala lepa.
Se opravičujem.
Spoštovani minister Zdravko Počivalšek. Uvodoma ste bili zelo konkretni. To ni kaj reči. Seveda se postavlja še veliko vprašanj. To področje je zelo pomembno, predvsem za gospodarstvo in samo želimo si, da bi tako šla kontinuirano naprej, da bi ta razvoj tekel in danes nam je verjetno vsem skupaj žal, da je prišlo do te krize, kar bo sigurno vplivalo na ta nadaljnji razvoj.
Ta prva tema, ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Na to bi se nanašalo. Poglejte, nedolgo nazaj ste delovali v Vladi, ki je držala in ohranjala ravnovesje med socialno politiko in pa gospodarstvom. Že na kongresu, ki ste ga imeli pred kratkim, pa se je pokazala tendenca stranke v neko drugo smer, v smer interesne stranke. Problem je, če bo vzpostavitev ravnovesja plačala socialna država, da se bodo pridobljene socialne pravice državljanov okrnile in se bodo na račun krepitve gospodarskega kapitala socialne razlike še poglobile. V 2. členu Ustave se namreč zavzemam za spoštovanje načela pravne in socialne države in ne želimo, da bi socialna država zaradi izbire neoliberalne poti reševanja težav izgubila svoj pomen. Malo politično postavljeno vprašanje, ampak poglejte, bom poskušal bolj konkretno. Tukaj se mi postavlja vprašanje, vprašanje na katerega bi želel, da konkretno izhajate, pošteno plačilo za pošteno delo. Kako ga vidite vi? V tej povezavi želim, da tudi poveževa dvig minimalne plače oziroma ta ukrep, ki je že nastavljen in kako bo to vplival na gospodarstvo in kakšno je vaše videnje. Torej ali lahko sedaj pričakujemo liberalno politiko ter kako in na kakšen način nameravate spremljati to ravnovesje?
Drugi sklop. Cilj slovenskega gospodarstva je do leta 2025 povečati dodano vrednost na zaposlenega in sicer na 60 tisoč evrov. Za leto 2018 je bila dodana vrednost slabih 45 tisoč evrov, za leto 2019 verjetno nekje na 47 tisoč, na podatke točno še čakamo. Vemo, da imamo še vedno veliko delovno-intenzivnih panog z dodano vrednostjo pod 30 tisoč evrov. Med drugim, naše pomembno podjetje Gorenje, ustvarja le 32 tisoč evrov dodane vrednosti z ogromno številom zaposlenih, kar je bistveno pod povprečjem, na drugi strani so pa družbe, ki ustvarjajo dodano vrednost krepko nad 100 tisoč evrov, kot so farmacija in nekatere visoko tehnološko razvite dejavnosti. Seveda tukaj je zdaj zelo pomembno, da dodana vrednost napram povprečju Evropske unije dosega ca 70 %. Bruto dodana vrednost pa nad 87 %. To se pravi, znamo ustvarjati, delati, smo produktivni, ne znamo pa ustvarjati te dodane vrednosti oziroma zadržati, to se pravi, kar je v plačah, slediti nagrajevanju in pa seveda ustvarjati dobiček, ampak iz tega tudi vemo, se polnijo pomembne državne blagajne preko dohodnine, preko prispevka za zdravstvo, pokojnine, itn. To bi zahtevalo bistveno prestrukturiranje tako industrije kot javnega sektorja. Dobičke bi morali investirati v inovativne projekte in se bolj vključevati v mednarodne verige vrednosti, delati bi morali bolj inovativno, tehnološko na višji ravni, ponujati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo, premalo smo vključeni v finančne tokove. V Sloveniji imamo raziskovalne projekte na leto vloženih dobrih 100 milijonov, vi ste govorili danes tudi o 200 milijonih, verjetno kako vse zajamemo v to področje. Avstrija vlaga v to področje 2 milijardi evrov. Tukaj ne gre le za evropska sredstva, ampak tudi neposredne investicije v raziskovalno-razvojno dejavnost. Na tem področju vidim tudi to prestrukturiranje v cilju oziroma upoštevanjem obsega ekonomije, ki je za Slovenijo kot eno malo državo tudi zelo bistveno. Tukaj verjetno ta projekt spada tudi Adria in določene panoge, ki je nismo morali obdržati, verjetno iz tega razloga tudi.
Spoštovani minister. Ob tej priliki ste dejali, da vas zelo veseli, da bi se dodana vrednost na zaposlenega do leta 2025, kar je cilj gospodarstva, dvignila na 60 tisoč in s tem dosegla nekako povprečje Evropske unije, zato me zanima, kako in s kakšnimi konkretnimi ukrepi nameravate to doseči? Ali še konkretno podvprašanje, zaustaviti beg kapitala in pa davkov na tem področju, kar se navezuje na tisto zaostajanje dodane vrednosti na povprečje glede na BDP?
Tretje področje. Slovenija je dežela naravnih lepot, kar je dobro izhodišče za razvoj turizma, ki je v zadnjih letih v dobrem porastu, a še vedno slabo povezan. Največji problemi pa so na področju infrastrukture, tako vlaganju zmogljivosti kot v infrastrukturi v transportne poti, ki bi jo morala realizirati država. Na drugi strani imamo pa značilno slovensko kmetijstvo, ki je v svoji raznolikosti in majhnosti neekonomično in nekonkurenčno na širšem trgu. Kljub dejstvom, da bi morala biti v našem kmetijstvu prednost ekološka predelava, se ta cilj ne uresničuje. Ker se človek, ki izhaja iz kmetijstva in ste si na tem področju nabrali dobre poslovne izkušnje že iz mladosti, ker ste na področju turizma in tudi gospodarstva pokazali rezultate v svojem delovanju, me zanima, kako vidite in boste v prihodnje razvijali dejavnosti kmetijstva in turizma v Sloveniji. Se opravičujem, ker tukaj kmetijstvo mešam, ampak zdajle bom povedal zakaj.
Ali lahko naše naravne danosti in specifičnosti na področju narave, kmetijstva in razvoja turizma vidite kot: dobro in strateško prednost Slovenije pred ostalimi državami, kot to trajnostno dejavnost, še posebej pa zdaj v tem času te krize, ki je nastala, kjer je verjetno neka samooskrba na področju kmetijstva in pa ekološkega turizma, ki je nasprotje nekega množičnega turizma lahko velika prednost.
Zdaj pa mogoče še dve zadevi iz področja, bolj konkretno teh davkov. Gre za oblikovanje konkurenčne trošarine, trošarinske politike za naftne derivate. V koalicijski pogodbi ste navedli, da nameravate oblikovati konkurenčno trošarinsko politiko za naftne derivate. Želja po liberalizaciji cene goriv je prisotna s strani gospodarskega ministra že nekaj časa. Agencija za varstvo konkurence je v analizi trga, ki jo je začela izvajati po uvedbe deregulacije cen ugotovila, da tudi če liberaliziramo trg, je možnosti za / nerazumljivo/ igralcev malo. Liberalizacija trga na katerem prevladuje dupol, pa je tvegana za potrošnika, kot vemo, Petrol in OMV skupaj obvladujeta med 70 in 90 % trga. Kako in kdaj nameravate izvesti ta ukrep oblikovanja konkurenčne trošarinske politike? Kolik trošarin iz naslova goriv je preteklo v državni proračun v preteklem obdobju in koliko višjih prihodkov iz tega naslova pričakujete potem, ko bo ukrepi izveden?
Pa še ena takšna dodatna zadeva. Vaš kandidat za predsednika Vlade je v svoji predstavitvi v torek, 3. 3., dejal: »No in kot sem rekel že prej, kajne, tudi če vse te stvari zagotovimo, potrebni bodo znotraj javnih financ premiki, tudi v smislu v prihodnosti višanja prispevnih stopenj tako za zdravstvo kot za oskrbo starejših, ker je tukaj statistika neizprosna, vpliv na samo gospodarstvo iz tega dviga teh prispevnih stopenj.«
In mogoče samo eno kratko vprašanje glede uvedbe trošarin na sladkor oziroma sladke pijače, kaj bi to vplivalo tudi na to dejavnost turizma oziroma to dejavnost proizvajalcev teh pijač. Toliko z moje strani.
Hvala lepa. Pa mislim, da bo zdaj prekinjeno, pa se potem…
