Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

57. izredna seja

Državni zbor

20. 1. 2021
podatki objavljeni: 20. 1. 2021

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 57. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejetem na 92. seji, 27. 1. 2021.   Obveščam vas, da je umrl gospod Franc Kramar, poslanec Državnega zbora v mandatu 2018/2022. Spomin nanj mu bomo počastili z minuto molka. Slava mu.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Soniboj Knežak do 15. ure, Samo Bevk, Predrag Baković, Matjaž Han in Jani Möderndorfer. Do roka, ki ga je na podlagi 93. odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.   Vse prisotne lepo pozdravljam!   V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora, dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednik Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.   Preden preidemo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, se Državni zbor na podlagi druge alineje prvega odstavka 9. člena Zakona o poslancih in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznanja z naslednjim sklepom:   »Državni zbor ugotavlja, da je poslancu Francu Kramarju zaradi smrti prenehal mandat.« O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči kateri kandidat oziroma kandidatka bo nadomestil oziroma nadomestila navedenega poslanca. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije pa bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala Državnemu zboru potrditev mandata.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19 V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Dopolnilno obrazložitev bo podal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, minister Janez Cigler Kralj.
Janez Cigler Kralj
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik, državljanke in državljani!  Dober dan! Po dolgi delovni noči preživeti v družbi poslank in poslancev, članov Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo danes tukaj z namenom razprave in sprejetja že osmega protikoronskega paketa zakonodaje. Kot veste, je v času tega mandata Ministrstvo za delo, nositelj marsikaterega obsežnega interventnega paketa in ponosen sem na ekipo ministrstva ter na celotno vladno ekipo ter seveda tudi na vse vas, ki sodelujete pri sprejemanju teh pomembnih zakonov za našo državo, za naše ljudi. Želim vam na kratko dodatno predstaviti predloge, ki predstavljajo celovit odgovor na potrebe naših ljudi in gospodarstva v tem valu epidemije.   Vlada tudi v tem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, ki jih spoznavamo preko terenskega dela, na katere nas opozarjate vi preko svojih poslanskih vprašanj in razprav v tej hiši, na katere nas opozarjajo pravzaprav državljanke in državljani tudi neposredno s svojimi sporočili.     ŠZ) – 14.05    Popravili in dopolnili smo nekatere solidarnostne dodatke iz PKP7 ter vključili še nekatere skupine ranljivih. Prepričan sem, da se bomo še enkrat več dotaknili življenj mnogih, ki nas opozarjajo na mnoge težave in stiske v tem času, ko se epidemija še vedno trdovratno drži, še vedno trdovratno vztraja v naših življenjih, ampak tudi to bomo skupaj zmogli in virus premagali, tudi s pomočjo ukrepov iz protikorona paketov. Nabor ukrepov v predlogu PKP8 tokrat zaznamujejo ukrepi za ohranjanje delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Prioritetno naslavljamo tudi celovito skrb za starejše.   Dovolite, da v začetku najprej spregovorim o nosilnih ukrepih za ohranitev delovnih mest in za gospodarstvo. Naša velika skrb velja zagotavljanju okoliščin, možnosti, da delovni procesi tečejo normalno, kjer je to možno ter da se ohranjajo zaposlitve tam, kjer je epidemija posegla v običajno izvajanje gospodarske dejavnosti. S tem ohranjamo delo in življenje številnih preko 300 tisoč zaposlenih, ki koristijo naše ukrepe, predvsem pa tudi ne pozabimo njihovih družin in družb, firm, kjer so zaposleni. Če pričnem pri ukrepih za trg dela, naj uvodoma poudarim, da razmere na trgu dela vseskozi spremljamo, analiziramo ter se skladno s potrebami nanje tudi odzivamo. Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020, do konca januarja 2021 je bilo za vse interventne ukrepe za trg dela, torej za začasno čakanje na delo, za karanteno, višjo silo, skrajšani delovni čas in začasno denarno nadomestilo za brezposelne skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov, samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 tisoč poslovnih subjektov. Ključna interventna ukrepa, ki bosta tem in še ostalim, ki pomoč potrebujejo pomagala in sta zagotovo ključna za ohranitev številnih delovnih mest sta podaljšanje čakanja na delo doma oziroma subvencioniranja tega čakanja na delo doma za zaposlene od 1. februarja 2021 do 30. aprila, z možnostjo, da vlada največ dvakrat za en mesec ta ukrep podaljša, torej z možnostjo, da se podaljša najdlje do 30. junija 2021.   In drugi ključni interventni ukrep v PKP8 je subvencioniranje oziroma prevzem dela bremena zaradi povišanja minimalne plače, ki se je zgodilo ravnokar in sicer v prvi polovici leta 2021, gre za ukrep subvencije dela tega dviga, v drugi polovici pa za razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Kot veste, se je s 1. januarjem 2021, v skladu z zakonom o minimalni plači, minimalna plača dvignila, sam kot minister za delo menim, da si delavke in delavci za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo in neto plače v Sloveniji so prenizke, na drugi strani razumemo delodajalce, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače, sploh v teh zaostrenih razmerah zaposlovanja v korona epidemiji. Zato sem se tudi osebno zavzel za dvig minimalne plače, obenem pa predlagal, da dvig minimalne plače delodajalcem začasno subvencionira država oziroma začasno prevzame del bremena z ramen delodajalcev in to predlagamo, da se uredi v zakonu, ki je pred vami. Za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače je v prvi polovici leta predlagana subvencija v višini 50 evrov na zaposlenega, za plače in nadomestila plač,        ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja, najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov se bo torej začasno znižala iz 60 % povprečne plače na višini minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še dodatno povišali in obenem se bo tudi odpravila ena administrativna oziroma birokratska ovira.  Delodajalec, kar je pomembno, spoštovani poslanke in poslanci, v obdobju prejemanja subvencije še tri mesece po tem ne bo smel iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencijo ali odpuščati večje število delavcev iz poslovnih razlogov. Drugi zelo pomemben ukrep za trg dela pa je podaljšanje čakanja na delo doma, torej subvencioniranje tega čakanja, zaposlenim, od 1. februarja do 30. junija najdlje. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje do 31. decembra 2020 in jim bodo, po njihovi oceni, prihodki v letu 2021 zaradi epidemije vpadli za več kot 20 %, glede na leto 2019 oziroma 2020. Ukrep je poznan, ukrep je dobro sprejet pri delodajalcih in ima tudi ugodne vplive, ugodne posledice za trg dela. Na drugi strani pa smo ga v tem težkem obdobju še dodelali, in sicer smo šli naproti tistim delodajalcem, ki so zaradi vladnega odloka zaprti. Torej, za čas, ko je delodajalcu zaradi vladnega odloka prepovedano opravljanje dejavnosti bo povračilo plače, povračila nadomestila plače, ki ga krije država, vključno z nadomestilom plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, torej povračal se bo tem tako imenovani drugi bruto.   Predlog zakona tudi odpravlja neenakost delavcem, ki so pri plači v decembru 2020 prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila, na primer božičnico, in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja, s predlogom PKP-8 to popravljamo in vežemo plačilo oziroma izračun prejem kriznega dodatka na plačo v mesecu novembru 2020.   Če preidem iz teh nosilnih ukrepov za trg dela in za ohranitev delovnih mest na področje solidarnostnih dodatkov. S PKP7 smo zagotovili številne solidarnostne dodatke za različne skupine ljudi, od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki za družine z otroki in starejše kmete z nizkimi prejemki in druge. Predlog PKP-8 do 31. marca 2021 predvideva izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020-2021 šolajo oziroma redno izobražujejo po javno veljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020-2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu. PKP8 predvideva in predlaga razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka, tudi na invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki, solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.        Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca 2020 do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oziroma začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Ocenjujemo, da s temi predlaganimi ukrepi zaokrožujemo nabor solidarnostnih dodatkov za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev.  Prehajam na tretji sklop predlaganih ukrepov v PKP8, in sicer je to sklop ukrepov za celovito oskrbo starejših. Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme ne prenese na oskrbovance in njihove svojce. Vemo, da je to lahko huda finančna obremenitev za družinski proračun, ampak smo zasledovali cilj, da se to finančno breme prevzame s strani proračuna Republike Slovenije.   Naj na tem mestu na kratko povzamem, kaj vse smo do sedaj zagotovili za naborom dosedanjih PKP zakonov. Iz naslova vseh ukrepov PKP do sedaj je zagotovljenih preko 56 milijonov evrov, in sicer za dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost za posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitete, stroške za zaposlene, ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za dve leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno opremo za zaposlene v sivi in rdeči coni za osnovno in socialno oskrbo ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo. Po 15-ih letih so bili v preteklih desetih mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske.  Tako je bilo na tej podlagi interventnih zakonov dodatno zaposlenih 541 oseb s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi. 116 oseb je v institucionalnem varstvu trenutno zaposlenih preko javnih del. Na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše občane opravljenih 3 tisoč 527 ur, opravljenih je bilo tudi 55 tisoč 19 ur dijakov in študentov. Ob tem povem, da sem imel čast se tudi srečati z nekaterimi temi dijakinjami in dijaki, študentkami, študenti, ki so se dali na razpolago za pomoč v najtežjih razmerah za pomoč za oskrbo najranljivejših v domovih za starejše, in to sem jim zagotovil, da bo to ostalo za vedno vpisano v njihovih srcih, ne samo v njihovih življenjepisih oziroma CV-jih. Bili so ponosni in hvaležni za to priložnost.   Te uspešne korake nadgrajujemo tudi z novimi predlogi. Predlog PKP8 tako ureja povračilo stroškov povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialnovarstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost, ter pri izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je ravno to – možnost izvajanje podaljšane obravnave, ki se nanaša na čas potreben za okrevanje. Populacija starejših, zlasti tistih s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, spada v izjemno ranljivo kategorijo. Po preboleli bolezni pogosto vpliva na podaljšan čas, potreben za okrevanje. Posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi odsotnosti potrebne podpore v domačem okolju iz bolnišnične oskrbe ni mogoče odpustiti.         V trenutnih razmerah povečanih potreb po zmogljivostih za bolnišnično obravnavo oseb s covid-19 je nujno potrebno zagotoviti bolnišnične zmogljivosti za bolnišnično zdravljenje, zato se bo pacientom po zaključenem zdravljenju, ki po zaključenem zdravljenju covid-19 ne morejo biti odpuščeni v domače okolje, zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje storitev zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, katerih cilj je čimprejšnja vrnitev v domače okolje in samostojno življenje.  Predvidene so torej dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti z nastanitvijo. Objekte in izvajalce za podaljšano obravnavo bo določil minister pristojen za zdravje, zagotavljanje podaljšane obravnave osebi bo lahko trajalo največ 30 dni. Na podlagi ocene odgovorne osebe pa se bo lahko podaljšalo največ enkrat.   Sredstva za ta namen bodo zagotovljena seveda iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. Tudi tu sestavljamo uspešno zgodbo s črpanjem sredstev Evropske unije. Mimogrede, v letu 2020 je Ministrstvo za delo počrpalo 107 milijonov sredstev Evropske unije, kar je res največ v zadnjih letih, v izjemno težkih razmerah, pod izjemnim pritiskom. Velik uspeh za ekipo in za Slovenijo, ki bo seveda ta sredstva skozi ukrepe tudi pokoristila. Še ostajam na področju oskrbe starejših in sicer naj omenim, da so vsi ti ukrepi res namenjeni temu, da se skrb za starejše v teh težkih časih ob izjemno okrnjenih prostorskih, kadrovskih, finančnih zmožnostih socialnovarstvenih zavodov izvajajo kar se da nemoteno in na visokem nivoju in se želim tu zahvaliti vsem ekipam, ki to izvajajo.   Torej povračali se bodo tudi v skladu s PKP-8 stroški za osebno varovalno opremo za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo. Delo v sivi in rdeči coni in stroški osebne varovalne opreme predstavljajo veliko finančno obremenitev izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki izvajajo institucionalno varstvo, zato tudi ta predlog ukrepa v PKP-8. Po predlogu zakona se dodatek za izpostavljenost in posebne obremenitve v času epidemije covid-19 za pripadnike, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni pomoči.   Dodatna sredstva namenjamo tudi Rdečemu križu in Karitasu in sicer ciljno za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 za izvajanje dodatne pomoči prejemnikov hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom. Poleg tega se s PKP-8 Rdečemu križu zagotovijo dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblasti.   Naj v zaključnem delu te dopolnilne obrazložitve na kratko omenim še nekaj drugih ukrepov, ki jih predlagamo s PKP-8 in jih je pristojni matični odbor včeraj tudi potrdil. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa se bo po tem, po sprejemu tega zakona omogočil tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in preko pogodb o zaposlitvi zaposlujejo delavce. Torej nosilcem kmetijskih gospodarstev. S predlogom zakona se predlaga začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost tudi za verske uslužbence. Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti,         se bo priznalo tudi za nazaj, od 1. oktobra 2020. Do 30. junija 2021 podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili. Prav tako podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24. junija 2021.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kot izhaja iz povedanega, je predlog PKP8 vsebinsko in logično nadaljevanje in nadgradnja dosedanjih interventnih zakonov, s katerimi ta vladna ekipa že 10 mesecev zagotavlja pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, prek obvladovanja posledic epidemije, z blažitvijo posledic epidemije in z ostalimi pomočmi najranljivejšim skupinam.   Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko s skupnim delom in hitrim odzivanjem, kljub izjemnim težavam in tudi včasih številnim preprekam, zagotovimo tiste ukrepe, ki jih naši državljani, tudi najbolj ranljivi in naša podjetja, zaposleni, najbolj potrebujejo.  Zahvaljujem se za pomoč pri pripravi predloga vsem vključenim ministrstvom, kolegom ministrom, predsedniku Vladi, svetovalni skupini dr. Mateja Lahovnika, ter, spoštovani poslanke in poslanci, vsem vam, ki sodelujete pri pripravi in sprejemanju teh rešitev. Verjamem, da smo s tem predlogom zakona še enkrat naslovili ključno aktualno problematiko in pripravili ukrepe, ki bodo v veliko pomoč posameznikom, trgu dela, gospodarstvu, pri premagovanju krize zaradi Covida-19.  Prosim vas za podporo temu zakonu, z namenom pomagati čim hitreje in čim bolj učinkovito in želim uspešno delo spoštovanemu zboru.
Hvala lepa.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici, Evi Irgl.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.  Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je kot matično delovno delo obravnaval Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Janez Cigler Kralj, je najprej na kratko predstavil poglavitne rešitve predloga zakona. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila njihova predstavnica in povedala, da predloženo zakonsko besedilo ni pripravljeno povsem ustrezno. V njem je precej napačnih sklicevanj in drugih nomotehničnih nepravilnosti.  Odbor je prejel tudi skupno mnenje pristojne Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ter zainteresirane Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, k Predlogu zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 in predlog zakona podpirata. Komisiji med drugim ugotavljata, da predlagatelj s predlaganim osmim paketom interventnih ukrepov, povezanih z nalezljivo boleznijo, zasleduje cilj omilitve in odprave posledic navedene bolezni, na področju gospodarstva, na področju trga dela, delovnih razmerij, socialnega varstva, ter zdravstvenega varstva.  Odboru so potem v nadaljevanju oziroma že do sklica seje, bili predloženi, posredovani tudi številni predlogi in pripombe zainteresiranih in strokovnih javnosti, ki so pisno predstavili svoje poglede in pripombe na predloženo besedilo zakona. Potem je sledila razprava poslank in poslancev.    ŠZ) – 14.30    Ne bom šla v detajle, kaj vse se je včeraj do tretje ure zjutraj dogajalo na odboru, morda bo več časa kaj reči o tem v nadaljevanju, v razpravi. Ampak v razpravi so predstavniki koalicije poudarili, ki jih prinaša predlog zakona pomembno prispevali k omilitvi posledic epidemije covid-19. Predlog zakona je po njihovem mnenju pripravljen dobro in prihaja ob pravem času. Ključni ukrepi, ki jih prinaša so ohranjanje delovnih mest, preko podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo in prevzemanje dela bremena s strani države za dvig minimalne plače. Pomemben ukrep je tudi širitev upravičencev solidarnostnih dodatkov, katerih prejemniki bodo po novem tudi invalidi in vojni veterani z nizkimi dohodki. Enkratni solidarnostni dodatek bo pripadel dijakom starejših od 18 let, ki so izpadli iz prejšnjega paketa, ter študentom, ki se izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu. Ukrepi so predvideni tudi na področju kmetijstva, ukrepi pa niso usmerjeni samo na področje gospodarstva, ampak je veliko pomoči prišlo tudi neposredno do ljudi. Predstavniki opozicije pa so menili, da predlagani ukrepi niso usklajeni s socialnimi partnerji, da prihajajo prepozno, so neučinkoviti in neselektivni ter povzročajo zmedo. Ne bom šla tukaj v detajle kaj vse se je še zraven dogajalo. Eden od razpravljavcev je menil, da je nujen razmislek o začetku odpiranja malega gospodarstva in samostojnih dejavnosti, saj je možno, da na epidemijo gledamo preveč s strahom. Predstavniki opozicije so poudarili, da bi morala vlada ukrepe pripraviti celostno, s sodelovanjem več deležnikov na način, da bi ukrepi delovali dolgoročno. Minister je pojasnil, da so bili vladni ukrepi na področju trga dela vseskozi premišljeni in ciljni. V PKP8 pa to določeni ukrepi še nadgrajujejo. Poudaril je, da je veliko dražje ustanoviti novo delovno mesto, kot ga ohraniti. Očitek glede prevelikega števila ukrepov je zavrnil s podatkom, da je ohranitev okoli 300 tisoč delovnih mest podatek, ki govori sam zase. Odbor je na koncu sprejel amandmaje, / znak za konec razprave/ na podlagi katerih je pripravljen dopolnjen predlog, potem pa smo poslanke in poslanci glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih tudi sprejeli.  Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovani poslanke in poslanci.  Gospodarska škoda je po opozorilih analitikov v Sloveniji že sedaj zelo velika, v prihodnosti pa naj bi se zaradi epidemije in ukrepov še znatno poslabšala. Sama mednarodna konkurenčnost Slovenije se bo šibila, izvoz pa se bo začel poviševati državam z milejšimi ukrepi na račun zniževanja izvoza Slovenije. To bo poleg oslabljene ekonomije znotraj države drastično začelo zniževati bruto družbeni proizvod še zaradi upada izvoza Slovenije. Zato je sicer težko, ampak zelo pomembno, da na eni strani poskušamo zajeziti epidemijo, na drugi strani pa čim manj prizadeti gospodarstvo. Dejstvo pa je, da je gospodarstvo zelo, zelo že prizadeto. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za Slovence, ki spadajo v najranljivejše skupine je pravičen ukrep, ki ga absolutno podpiramo.  Invalidi z izjemno nizkimi denarnimi prejemniki, vojni veterani in še posebej vojni invalidi bi si zaslužili celo višje solidarnostne dodatke, ne pa da vlada ponovno daje absurdna in nepravična darila svoji volilni bazi iz katoliške cerkve. Zelo pozdravljamo tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za pripadnike civilne zaščite, ki so eni izmed prvih na bojni liniji v boju s posledicami virusa. S svojim delom se pogosto žrtvujejo za zaščito nas Slovencev, saj so v času epidemije vpoklicani k upravljanju najrazličnejših nalog, velikokrat tudi težkih, neprijetnih in celo nevarnih. Upravičenost do slovenskih delodajalcev, delavcev, pardon je tudi to, da zakon določa, da se pri dodeljevanju solidarnostnega dodatka izplačilo poslovne uspešnosti ne upošteva v izračun dvakratnika minimalne plače.         Solidarnostni dodatek so namreč dobili tisti delavci, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačilo za poslovno uspešnost pa se jim je pri izračunu upoštevalo. Ker je gostinstvo zaradi epidemije eno izmed najbolj prizadetih panog, podpiramo predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da vlada v prihodnje razmisli o umestitvi gostincev v posebno nižjo stopnjo DDV-ja. V sosednjih državah, natančneje v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, že uvajajo za gostince nižje stopnje DDV-ja. To bo v času, ko se bodo ukrepi začeli sproščati, imelo pozitivne učinke ne samo na gostinstvo kot gospodarski sektor, ampak tudi na socialno življenje ljudi. V Bosni in Hercegovini in v Srbiji gostinski sektor obratuje, kar poleg gospodarstva še posebej pripomore k psihološki dobrobiti ljudi.  Kljub odprtim gostinskim obratom sta obe državi iz epidemiološkega vidika na bistveno boljšem kot v Sloveniji, tako da bi morala vlada dobro razmisliti o svojih trenutnih ukrepih. Podpiramo tudi predlog Sindikata policistov Slovenije, ki želi zagotoviti enako obravnavo zaposlenih, ki delajo v času epidemije v enakih pogojih na področju obravnave migrantov in prosilcev za azil. Delavci v centru za tujce so vsakodnevno izpostavljeni migrantom, med katerimi jih ima veliko potrjeno okužbo za COVID-19, nekateri pa imajo celo kakšne manj znane bolezni na našem prostoru.  Kljub nekaterim pomislekom pri PKP8 bomo zakon vendarle podprli.   Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Hvala še enkrat za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.   Epidemija COVID-19 na gospodarstvo seveda pušča velike posledice. Zaradi tega smo tudi v ekonomsko-gospodarski krizi, ta pa nedvomno vpliva tudi na socialni položaj ljudi. Če pogledamo analize, te kažejo, da bo okrevanje gospodarstva mogoče doseči šele nekje v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva brezposelnost lahko vidimo, da le-ta v zadnjih mesecih ni naraščala, kar je dober podatek, istočasno pa vlada ljudem pomaga tudi z različnimi solidarnostnimi dodatki. Takšno vzdržno stanje gospodarstva je mogoče tudi zato, ker je Slovenija ohranila ugled na finančnih trgih in se zato lahko ceneje zadolžujemo, kar je v tej situaciji še posebej pomembno.   Dejstvo je, da se nahajamo v zelo zahtevnih časih. In če so časi zahtevni, potem navadno ti terjajo od nas hitre in odgovorne odločitve, take, ki koristijo in so v pomoč predvsem tistim delom prebivalstva, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Vlada je za lajšanje ekonomskega in socialnega položaja doslej sprejela že osem interventnih zakonov, danes bo Državni zbor sprejel torej tega osmega, pri čemer je v vsakem naslednjem interventnem zakonu naslovila vsakokrat vse tiste skupine ljudi, za katere se je tekom veljavnosti prejšnjega zakona pokazalo, da jih je epidemija COVID-19 najbolj prizadela. Tako smo v sedmih paketih razdelili že veliko pomoči, pri čemer so bile upoštevane praktično vse kategorije prebivalstva. V PKP8 pa s solidarnostnim dodatkom zajemamo še nekatere druge kategorije – dijake, invalide, ki prejemajo invalidnino in so na čakanju – in obenem popravljamo neenakost, ki je v sedmem protikoronskem paketu nastala z kriznim dodatkom za delavce v višini 200 evrov. Posebej pomembno je, da smo z vsemi paketi pomoči do sedaj pomagali ne samo gospodarstvu in turizmu, ampak je pomoč prišla tudi neposredno do ljudi. Upokojenci so do sedaj že dvakrat prejeli solidarnostni dodatek v razponu od 130 do 300 evrov, seveda odvisno od višine pokojnine. Zagotovljen je solidarnostni dodatek za dijake v višini 50-ih evrov, za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Vsi ti ukrepi, zlasti tisti, ki so vezani na trg dela, so doslej ohranili približno 300 tisoč delovnih mest. PKP8 pa poleg tega med prejemnike solidarnostnega dodatka vključuje tudi nekatere nove kategorije: študente, ki študirajo v tujini - 150 evrov, brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 in so še vedno brezposelni -        solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, vojni veterani in invalidi tudi solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Osebno sem tega dodatka zelo vesela ali pa še posebej tega vesela, saj smo v Slovenski demokratski stranki že večkrat opozorili, da bi se morale najnižje invalidske pokojnine dvigniti vsaj na raven socialne pomoči. Zelo pomembno je tudi, da smo vzpostaviti sistem nagrajevanja za tiste zaposlene v zdravstvu, ki so najbolj obremenjeni, ki skrbijo za starejše v DSO in bolnišnicah.  Preko mesečnega temeljnega dohodka smo reševali stiske samozaposlenih in mikro podjetij. V enem izmed paketov smo zagotovili še dodatnih 31 milijonov evrov za institucionalno varstvo, kar je bilo še posebej pomembno, ker so najbolj ranljive skupine zaradi COVID-19 prav starostniki. Prav tako smo s PKP 8 podaljšali subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca meseca aprila 2021. država bo nase prevzela tudi del bremena zaradi dviga minimalne plače, delodajalci bodo za tiste, ki brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli subvencijo v višini 50 evrov. Še več, Vlada je šla na sproti tudi sindikatom in odpravila neenako obravnavo zaposlenih pri izplačilih kriznega dodatka v višini 200 evrov. Po uveljavljenem PKP 8 bodo do izplačila kriznega dodatka upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju.   Če povzamem. Sedanje vzdržno gospodarsko stanje, če lahko tako rečemo, lahko pripišemo pravočasnim, učinkovitim, predvsem pa ciljno usmerjenim ukrepom, ki ves čas Covid situacije podpirajo socialno najbolj ranljive skupine, tiste za katere se v naši stranki borimo že od začetka, torej invalide, upokojence, zaposlene, ki prejemajo minimalne plače. Tudi zanje je država nase prevzela del bremena zaradi dviga minimalne plače. Delodajalci bodo za tiste, ki brez dodatkov ne dosegajo minimalne plače, prejeli tudi subvencijo v višini 50 evrov. Seveda bomo lahko v razpravi še dodali kaj vse prinaša osmi PKP paket. To bi bilo pa v stališču poslanske skupine.   Najlepša hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Brane Golubović bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.
Spoštovani!   Kaj lahko dobimo od Vlade, ki verjame, da je samozadostna? Kaj lahko dobimo od Vlade, ki ne spoštuje nikogar, ki zavrača socialni dialog, ki vse zna in zmore sama? Dobimo kaotično stanje. Kaotično stanje v družbi, dobimo zmedo pri reševanju epidemije in njenih posledic. Samo poglejmo kako Vlada ni znala poiskati rešitev, da bi se šole zadnje zapirale in prve odpirale. Iskali niti niso rešitev kako zaščititi domove za starostnike. Policijsko uro imamo že preko 100 dni enega najdaljših »lock down-ov«. Najdaljšega, ki prinaša katastrofalne posledice za celotno družbo. A kljub vsem ukrepom je Slovenija še zmeraj v vrhu umrlih, na žalost, in razmere se še vedno ne umirjajo. Vladi je spodletelo na vseh področjih obvladovanja epidemije in spodletelo je tudi pri reševanju podjetij in obrtnikov, ki so morali na podlagi vladnega odloka že oktobra zapreti svojo dejavnost. Od 19. oktobra, ko je bila razglašena epidemija, pa vse do danes, Vlada za ta podjetja in obrtnike še vedno ni našla učinkovitih rešitev. Ni jih našla niti za prekarne delavce niti za mlade. Vse težje se je znebiti občutka, da se Vlada norčuje iz njih. Zakaj tako mislimo? Ker jim Vlada ob vsakem sprejemanju PKP, obljublja, da bo rešitve za njih našla v naslednjem, a teh rešitev ni in ni. In tudi pri osmem PKP je podobno. Pa naj vas spomnim o katerih podjetnikih govorimo zadnje tri mesece, za koga želimo v LMŠ najti rešitev.         Res niso veliki, so pa po duši in srcu v podjetništvu. Govorimo o tistih, ki zaradi vladnih odlokov ne smejo delati. Govorimo o podjetjih in obrtnikih v turizmu, o turističnih prevoznikih, gostincih. Govorimo o celotni industriji srečanj, pa o trgovinah z nenujnim blagom, kozmetičnih salonih, tudi pasjih frizerjih, avtopralnicah in še uro bi lahko našteval vse tiste, ki že mesece druži ista težava – mačehovski odnos Vlade, predvsem v drugem valu.  V prvem valu je bilo sofinanciranje čakanja na delo dober ukrep, ki je rešil marsikatero delovno mesto in podjetje, a v drugem valu ta ukrep enostavno kljub polnemu financiranju ni več zadosten, je polovičen. V LMŠ smo prepričani, da je treba povezano reševati tako delovna mesta, kot tudi tiste, ki delovna mesta ustvarjajo in zagotavljajo. To pa so podjetja in obrtniki. Če ne bomo reševali tudi njih, se zaposleni po epidemiji ne bodo imeli več kam vrniti in brezposelnost bo šla v nebo. Zato v LMŠ že od jeseni predlagamo Vladi, da se vsem zaprtim podjetjem in obrtnikom povrne izpad prihodkov na pravičen, sorazmeren in preprost način. Podobno kot so to storili v sosednji Avstriji.  Spoštovane kolegice in kolegi, ta Vlada ne spoštuje ljudi, ne spoštuje njihovega dela in prizadevanj. Nima strategije na področju reševanja epidemije, kaj šele na po drugih področjih pomembnih za državo. Enostavno vladna ekipa po našem mnenju ni dorastla tem zahtevnim situacijam, kar iz dneva v dan dokazujejo. Lahko bi rekli, da so vladne gospe in gospodje prišli do točke, ko niso več sposobni skrivati svoje nesposobnosti in škode, ki jo delajo državi.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Mag. Dejan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod minister s sodelavci in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!  Naloga vsake vlade je, da v času krize, pa naj bo ta ekonomska, socialna, zdravstvena, sprejema takšne odločitve, ki bodo v času visoke negotovosti prispevale k večji predvidljivosti pogojev za delovanje podjetij in zlasti življenje posameznikov, ki krepijo družbeno solidarnost in organiziranost družbe za soočanje s posledicami krize ter prispevajo k splošnemu občutku varnosti. V epidemiološki krizi s katero se soočamo danes, so takšne odločitve še toliko bolj pomembne, saj morajo prispevati h krepitvi zaupanju ljudi v odločitve Vlade. Samo če so odločitve razumljive, pravične in smotrne, bodo ljudje motivirani k odgovornemu ravnanju in spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja virusa.   Pred nami je danes že osmi protikoronski paket, s katerim Vlada nadaljuje do sedaj že dobro utečeno prakso sprejemanja interventnih ukrepov, ker se ob vsakem novem svežnju interventne zakonodaje zanemarjajo številni pozivi zainteresiranih skupin in tudi strokovne javnosti, ali pa se sprejmejo začasni ukrepi, ki jih je potrebno zaradi neprimernosti pa tudi neučinkovitosti v praksi vedno znova popravljati. Stihijsko sprejemanje protikoronskih zakonskih svežnjev in njihova kompleksnost ustvarjata pravno zmedo in nepredvidljivost. V poročilu o obravnavi predloga zakona na matičnem odboru je na četrti strani jasno zapisano mnenje Zakonodajno-pravne službe »Uporabljeni nomotehnični pristop predstavlja primer razdrobljenega in težje razumljivega zakonskega urejanja, ki pravnim naslovljencem otežuje nedvoumno seznanitev s svojim pravnim položajem, kar povzroča pravno negotovost in resno načenja varstvo zaupanja v pravo ter pomeni tudi poseg v načelo pravne države iz 2. člena ustave«.   Tudi tokrat opozicijske poslanske skupine nismo mogle predlagati tistih ukrepov, za katere menimo,     ŠZ) – 14.50    da so nujno potrebni za to, da bi prispevali k učinkovitejšemu spopadanju z epidemijo. Zaradi uporabe poslovniškega določila na matičnem delovnem odboru ni bilo glasovanja o našem predlogu, da bi vsi zaposleni, ki zbolijo za covid-19 ali je se jim odkrije okužba z virusom, prejeli 100 % nadomestilo plače, ne glede na to ali je do okužbe prišlo na delovnem mestu ali ne. S to spremembo bi odpravili nevarnost prakse, po kateri delodajalci mogoče niso želeli priznati okužbe na delovnem mestu. Preprečili bi nevarnost prihoda na delo tistih zaposlenih, ki nimajo znakov ali imajo zgolj blage znake okužbe, pa zaradi grožnje znižanja plače niso motivirani, da odidejo na testiranje ali ostanejo doma in s tem preprečijo širjenje okužbe. Nasprotno, še vedno bo ostalo tveganje, da številni zaposleni zaradi grožnje, da se bodo njihove plače znižale zaradi odsotnosti od dela, raje hodijo na delo bolni, namesto da bi podjetja in zaposleni spodbujali k odgovornemu ravnanju z učinkovito pomočjo, ki bi ohranjala njihov finančnih položaj, vlada raje prepoveduje in grozi vsem, ki bi kršili odloke, s katerimi omejuje gibanje in zbiranje ljudi.   Strategija boja proti nalezljivi bolezni, ki temelji predvsem na nesmiselnih in kontradiktornih prepovedih, ter ustrahovanju ljudi z visokimi kaznimi ima svoje omejitve, saj pri ljudeh zelo hitro sproži upor in dvome o smotrnosti spoštovanja pravil. Kar lahko v teh dneh opazujemo pri protestih o ponovnem zaprtju vrtcev in šol v Obalno-kraški in Zasavski statični regiji. Poleg tudi tokratni sveženj protikoronskih ukrepov vključuje podtaknjence, ki predstavljajo spremembe sistemskih zakonov ali ukrepov, ki sicer ne bi bili sprejeti v kolikor ne bi bili predlagani v paketu. Tokrat je to poskus uvajanja novega prekrška v zakonu o nalezljivih boleznih, za katerega Zakonodajno-pravna služba jasno napisala, da ne izpolnjuje osnovnih pogojev. V kolikor bo vladajoča koalicija predlagala in izglasovala amandma zavrnitev tega člena v zakon, bo s tem istočasno trasirala pot zakona na presojo na Ustavno sodišče. /znak za konec razprave/ Še bi lahko našteval, vendar mi čas ne omogoča. Želeli smo povrniti tisto, kar pripada tudi študentkam in študentov, ki študirajo v tujini in so bili krivično odpuščeni. Uspelo nam je z našimi predlogi, da bodo dobili enkratni dodatek, vendar ostali študenti in študentke, ki živijo v Sloveniji so dobili dvojni 300 evrov, ne 150 in še bi lahko takšne ukrepe našteval, več jih bomo v nadaljevanju, si pa res želimo, / znak za konec razprave/ da bi vsi razumeli, da nihče ne sme biti izpuščen in da do vseh moramo biti pravični.  Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.  Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane in spoštovani.  Ko smo v mesecu aprilu lani potrjevali prvi protikoronski sveženj in se z virusom, ki je postal naš skupni sovražnik, srečevali šele nekaj tednov smo si želeli, da bi čimprej prenehali preštevati obolele in umrle. Takrat smo obljubili, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da to epidemijo zajezimo. Covid-19 žal še vedno hromi družbo in nam otežuje vsakodnevno življenje. Ta očitek sprejmemo in ne, ne bomo iskali krivcev za nekaj, kar je večje od nas. Težko pa pristanemo na očitke, da nismo naredili dovolj, da bi pomagali državljankam in državljanom, ter številnih družbenim podsistemom. Če bi bilo temu res tako, danes ne bi sprejemali že osmega protikoronskega paketa, ki prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Ukrepi, ki jih imamo danes na mizi med drugim prinašajo subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici leta pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju in podaljšanje čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo dvakratnega podaljšanja za en mesec.  S tem ukrepom se v pomembnem delu ohranja zaposlenost državljank in državljanov. Predlog predvideva tudi 100 % kritje stroškov za plače in prispevke, ki jih ima delodajalec z zaposlenimi, ki so na čakanju na delo, to pa velja za vse tiste dejavnosti, ki so zaprte za vladnimi odloki. V SMC menimo, da gre za dobro premišljen ukrep, ki bo omogočil, da podjetja ostanejo v dobri kondiciji in se posledično izognejo odpuščanju.        Dejstvo namreč je, da se številna podjetja nahajajo v izjemno težki, nezavidljivi situaciji. Prav zato je ta zakonodajni paket še več kot dobrodošel in še vedno nujen, saj bo pomembno prispeval k omilitvi in odpravi negativnih posledic epidemije.   V SMC smo tekom priprave zakona opozorili tudi na odpravo neenakosti med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Veseli nas, da bo tudi tem delavcem z januarsko plačo izplačan dodatek v višini do 200 evrov.   V primerjavi s prejšnjim se v tokratnem zakonodajnem svežnju širi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Med drugim je bil upoštevan tudi predlog SMC, da bodo do solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov upravičeni tudi dijaki starejši od 18 let. Podobno bodo solidarnostni dodatek v višini do 300 prejeli prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani, vojni invalidi in invalidi po zakonu o socialnem vključevanju invalidov. Do dodatka v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se izobražujejo v tujini. In nenazadnje bodo enkratni dodatek v višini 150 evrov prejeli brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu oziroma po prvi razglasitvi epidemije. Pomoč se namenja tudi Karitasu in Rdečemu križu.   V SMC menimo, da nam je z vsemi do sedaj sprejetimi protikoronskimi paketi uspelo obvladati in ublažiti ekonomsko ter socialno krizo. O tem priča tudi podatek, da je bilo do sedaj izplačanih oziroma realiziranih okrog 2,5 milijarde evrov različnih pomoči gospodarstvu in ljudem. Širši pogled na situacijo priča o tem, da je ta kriza zahtevnejša od tiste pred 12-imi leti. A ob tem smo lahko zadovoljni, da ni prišli do zlomov velikih podjetij ter da se je brezposelnost bistveno manj povečala kot je bilo prvotno napovedano. Ključna je bila hitra in odločna reakcija vlade, ki je ob izbruhu epidemije in v času prvega vala, saj smo se z nadaljnjimi protikoronskimi paketi ves čas prilagajali, kar je še pomembneje, hitro ukrepali. Vse to pomeni, da so ekonomske posledice te krize bistveno manjše kot bi bile brez vseh do sedaj uveljavljenih ukrepov. Potrebno si je naliti čistega vina in se zavedati, da bodo prvi meseci tega leta za gospodarstvo težki, hkrati pa v SMC verjamemo, da z nekaj optimizma že lahko zremo v drugo polovico leta, ki mu mora slediti okrevanje družbe na vseh področjih. Čimprej seje potrebno osredotočiti na izhodno strategijo ter pripravo ciljnih razpisov za hitro okrevanje in lažji zagon ranljivih dejavnosti, predvsem turizma in gostinstva.   V SMC rešitve osmega protikoronskega svežnja pozdravljamo in jih bomo podprli. Vsi navedeni ukrepi so namreč pomembni ne samo zato, da bomo skozi epidemijo šli lažje, ampak da bomo iz nje stopili dobro pripravljeni tudi na življenje po njej.  Hvala.
Hvala lepa.  Miha Kordiš bo predstavil stališče poslanske skupine Levica.
Epidemija Covida-19 vztraja v leto 2021, nesposobnost vlade Janeza Janše, da nanjo odgovori, pa prav tako. Pomoč do ljudi ne prihaja, množijo se socialne stiske in psihični zlomi. Preko 3 tisoč mrtvih – tretja najhujša slika v svetu – je najbolj neposreden tragičen davek vladne nesposobnosti.   A toliko bolje se godi prijateljem vlade Janeza Janše, kriminalnim združbam, s katerimi odkrito deli oblast in kapitalističnemu razredu. Ob vseh milijardah, za katere je vlada državo zadolžila, se je zgolj 370 milijonov prelilo v podporo za ljudi. Kar petkrat več, 1700 milijonov oziroma 1,7 milijarde, je bilo namenjenih kapitalu – do sedaj. Z izdatnimi podporami za managerje in lastnike namreč nadaljuje tudi PKP8, delavski razred pa spet pušča na cedilu.   Recimo, vsi dobro vemo, da do okužb prihaja na delovnih mestih. Te okužbe žene »prezentizem« - delavci odhajajo v službo, čeprav so okuženi, ker se bojijo zdrsa v revščino.        Namesto, da bi jim v primeru okužbe zagotovili 100 % nadomestilo in socialno varnost kot so to recimo naredili v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, nadomestilo ostaja nižje od že tako skromnih delavskih plač, Vlada pa je za povrhu postopek še zakomplicirala do onemoglosti. Še več, sam PKP 8 je pripravila na način, da poštenega nadomestila za okužene delavce iz parlamentarne klopi vanj sploh ni mogoče vpisati. Skratka, Vlada delavcem, ki imajo simptome okužbe in bi morali ostati doma, noče zagotoviti polnega nadomestila, bo pa nadomestilo zagotovila njihovim delodajalcem, ki ravno te delavce pogosto silijo na delo tudi, ko so bolni ali okuženi.  Za povišico minimalne plače kot je zagotavlja zakon, jih Vlada nagrajuje z rezi v prispevke za pokojninsko in zdravstveno blagajno in z neposrednimi subvencijami. Da, prav ste slišali, 50 evrov na mesec bodo za vsako minimalno plačo prejeli kapitalisti, ki na brutalnem izsesavanju delavcev že tako mastno zaslužijo. To nagrado bodo prejeli tudi delodajalci, ki zaradi Covida niso prizadeti in celo tisti, pazite, ki so prav zaradi Covida povečali svoje dobičke. Politika nizkih plač, socialnega dumpinga in nelojalne konkurence do delodajalcev, ki izplačujejo nekoliko bolj dostojne plače, očitno ni nekaj kar se pod Janezom Janšo problematizira ali preganja. Po madžarskem zgledu je razvoj v nerazvitost s parazitiranjem na delavcih in na državnem proračunu ostal vrlina. Podobno posmehljivo že osma Vlada počne z mladimi. Delavci študentje so znova oziroma še vedno brez pomoči za izgubljeno študentsko delo, naj se znajdejo kot vedo in znajo. Kako zelo Vlada SDS ne mara šolanih in pametnih ljudi, pa priča tudi poseg v število vpisnih mest na fakultete. Po novem bi kar Janez Janša osebno bodočim študentom zapovedoval kaj lahko študirajo in česa ne, kot da ni dovolj, da jim je uničil že eno leto srednješolske izobrazbe. Nimamo preveč humanistov ljudi, ki mislijo družbo, odveč je le en obramboslovec, ki te družbe ne zna voditi, zato se jo je odločil terorizirati. Najdaljše zapiranje šol v Evropi, negotovost o svojem študiju in bodočnost ni matura, ki si jo dijaki zaslužijo, sploh s strani Vlade, ki bi maturo padla kot je dolga in široka, vsaj za matematiko, slovenščino in zgodovino to lahko zagotovo rečemo. A vsaj tega v vrsti vladnih napadov takrat na javno univerzo, smo včeraj uspeli zaustaviti z amandmajem. Seveda ga koalicijska vrsta želi takoj danes spet vpisati v zakon. Kot lahko pričakujete, bomo socialisti javno rabo uma branili, enako kot bomo do poslednjega poizkusili prepričati Državni zbor, da je siromašenje financ za material in storitve v zdravstvu sredi epidemije verjetno ena najbolj norih idej kar smo jih v zadnjih mesecih lahko slišali, pa je konkurenca zelo huda.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo Aleksander Reberšek, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!   PKP8 prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVID-19, med drugim podaljšanje subvencioniranega čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države. Na pobudo Nove Slovenije – krščanski demokrati, bodo enkratni solidarnostni dodatek prejeli tudi polnoletni dijaki, ki so bili v prejšnjem paketu izpuščeni. V tem PKP paketu popravljamo kar smo v prejšnjem paketu nehote izpustili. Prav tako pa smo prisluhnili slovenskim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki študirajo v tujini. Prejeli bodo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Posebej pa sem ponosen in vesel, da smo prisluhnili našim najšibkejšim državljanom, invalidom z najnižjimi dohodki, 150 evrov dodatka bodo deležni prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Prav tako pa krizni dodatek prejmejo tudi delavci.         Predlog spremembe zakona odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali le del tega plačila, na prime božičnico, iz zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. Čeprav so ta mesec ti delavci tudi delali so bili v drugačnem položaju glede na delavce, ki so plačilo za poslovno uspešnost, na primer božičnico, prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja. S predlogom spremembe se dosledno sledi namenu kriznega dodatka.   Z vsemi protikorona paketi ohranjamo delovna mesta in pomagamo gospodarstvu. 300 tisoč delovnih mest rešujemo z ukrepom čakanja na delo. Med tem ko v levi opoziciji govorijo in vlagajo všečno zakonodajo, mi rešujemo 300 tisoč delovnih mest. S predlogom zakona urejamo dodatne ukrepe. Za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih epidemije Covid. Ukrep čakanja na delo podaljšujemo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila. Z zmožnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom Vlade še dvakrat po en mesec. Na Ministrstvu za delo so subvencioniranje minimalne plače in razbremenitev delodajalcev vložili ogromno truda in napora. Država bo delodajalcem za plače tistih delavcev, katerih plače brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, namenila subvencijo v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021. V drugi polovici leta 2021 pa bomo razbremenili delodajalce pri plačilu prispevkov za socialno varnost, za delavce v delovnem razmerju. Določili smo nižjo, najnižjo osnovo za plačilo prispevka za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Najnižja osnova bo tako za plače izplačane za mesec od julija 2021 do decembra 2021 minimalna plača. Do 31. 12. 2021 podaljšujemo možnost, da lahko zaposleni koristi tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.   Osmi protkorona paket bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija soglasno podprli.
Hvala lepa.   Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.
Spoštovani predsednik! Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi!  Predlog zakona, ki je danes pred nami je že osmi po vrsti, ki naslavlja epidemijo korona virusa, predvsem pa njene posledice. Kot običajno gre tudi pri tem predlogu za velike finančne vložke. 320 milijonov. Vsekakor pozdravljamo, da je Vlada naslovila težko gospodarsko situacijo in podaljšala nekatere ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite, kot so ukrepi na področju avtoprevoznikov. Se je pa seveda v zakonskem besedilu ponovno znašlo nekaj podtaknjencev, ki smo jih opozicijske stranke z amandmaji, bolj kot ne neuspešno, skušali črtati iz zakonske materije. V Poslanski skupini SAB smo na predlog zakona vložili dopolnilo 34. člena, s katerim smo po vzoru Nemčije ponovno predlagali zagotovitev treh FFP-2 mask vsem starejšim od 65 let. Maske bi upravičenci prevzeli v lekarni s kartico zdravstvenega zavarovanja. Sredstva, ki bi jih lekarne morale založiti bi do 5. v mesecu uveljavljale z zahtevki za povračilo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje, ta bi moralo povrniti do 10. v mesecu. Dejstvo je, kar je izpostavil tudi slovenski infektolog Andrej Trampuž, ki deluje v Nemčiji, da se bomo morali z epidemijo spopasti na drugačen način, hkrati pa zaščiti starejše in rizične skupine prebivalstva. Ker maska tipa FFP-2 zagotavlja primerno zaščito tako tistega, ki jo nosi, kot tudi ostalih posameznikov, ocenjujemo, da je zagotovitev mask tega tipa starejšim, ki so hkrati tudi rizična supina, primeren ukrep pri nadaljnjem spopadanju z epidemijo. Strokovnjaki, kot tudi sama vlada, pa zaradi angleškega seva že opozarja na tretji val epidemije. Z amandmajem smo uspešno dosegli črtanje 16. člena, ki je predlagal trajno zakonodajno spremembo v skladu s katero naj bi se med kazensko določbo dodajal prekršek,         ki bi omogočal sankcioniranje ravnanj, ki so v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjanje nalezljivih bolezni. Na spornost omenjenega člena je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Prav tako smo predlagali črtanje 26. člena, ki zaradi dviga minimalne plače, ki jih delodajalci izplačujejo delavcem od julija do decembra 2021, določa nižjo osnovo od katere se delavcem plačuje prispevke za socialno varnost.  V Poslanski skupini SAB menimo, da Vlada namesto ukvarjanja z epidemijo vztrajno podeljuje odpustke in bonitete katoliški cerkvi. S PKP-8 želi Vlada izplačati celotno višino prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, ob vseh drugih pomočeh, ki jih je katoliška cerkev že prejela. In to kljub temu, da je zvišanja kritja prispevkov za socialnost, ki jih država plačuje verskim uslužbencem, slednja prevzela že v prejšnjih protikoronskih paketih, in kljub dejstvu, da plačevanje dela prispevkov verskim uslužbencem s strani države ni odvisno od epidemije. Poleg naštetega je Cerkev kot lastnica gozdov deležna tudi subvencij na področju kmetijstva. Vrhunec pa je nedvomno 700 evrov temeljnega dohodka za verske uslužbence iz PKP-7, s čimer so slednji prejeli občutno več od študentov, upokojencev, brezposelnih ter drugih ranljivih skupin.  V Poslanski skupini SAB smo zato skupaj z opozicijo predlagali, da se 32., 33. člen črtata, saj ne sodita med ukrepe za pomoč pri omilitvi drugega vala epidemije korona virusa. Večina predlogov SAB in drugih opozicijskih skupin, ki smo jih sopodpisali, so bili zavrnjeni. Kar pa lahko poudarimo in poudarili bomo vedno znova; Vlada je z vodenjem epidemije zavozila na vseh frontah. Omejevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov, javno zdravstvo poka po šivih, število umrlih pa je še vedno previsoko. To so dejstva, ki povedo vse. Janševa Vlada se za dimno zaveso covid-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso ne nujne, ne potrebne. Še več, utegnejo povzročiti / znak za konec razprave/ več škode, kot epidemija sama. Vladne prioritete so očitno kot vidimo, drugje. Predloga zakona v Poslanski skupini SAB tako ne bomo podprli.  Hvala.
Hvala lepa.   Jurij Lep po predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi! Lep pozdrav vsem!  4. marca 2020 je bila v Sloveniji uradno evidentirana prva okužba z novim koronavirusom. 12. marca je Vlada razglasila epidemijo, 18. marca 2020 smo v Državnem zboru že sprejeli prve interventne ukrepe na različnih področjih in le dva tedna po tem je bil prvi tako imenovani protikoronski paket ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. Nihče si tedaj niti predstavljati ni mogel, da bo imel ta virus takšen vpliv na slehernem področju našega življenja, tako na nacionalni ravni, kot tudi v svetovnem merilu. Od marca 2020 dalje smo praktično mesečno sprejemali pakete protikoronskih ukrepov. Tokrat obravnavamo osmega po vrsti. Obravnava tega v parlamentu še ni zaključena, že se napoveduje PKP9. Kateri PKP bo zaključil interveniranje države danes nihče ne ve in si tudi nihče ne upa napovedati. Dejstvo pa je, da je vsak izmed protikoronskih zakonov odsev izjemnih razmer, odsev obvladovanja situacije in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za prebivalstvo in gospodarstvo.  Na te izjemne razmere je potrebno odreagirati hitro in včasih drži očitek kritikov, da ostane kakšna skupina ljudi v paketu PKP tudi spregledana. Se pa vsak odziv, vsaka pripomba v nadaljevanju preuči in upravičene nato vključi v naslednji PKP paket. To moramo vsekakor priznati.   Ključne rešitve tokratnega PKP8 so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila, odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače v višini 50 evrov v drugi polovici tega leta, enkratni solidarnostni dodatek za polnoletne dijake, za študente, ki se izobražujejo v tujini, za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, za vojne veterane in vojne invalide. Podaljšanje pomoči izvajalcev prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu ter šolskim prevoznikom.    ŠZ) – 15.15    Kot izjemno pomemben ukrep, ki ga v Poslanski skupini Desus pozdravljamo, podaljšana obravnava, zdravstvena nega, fizioterapija in delovna terapija za starejše, ki po preboleli bolezni potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje in še bi lahko našteval. Finančna ocena dosedanjih PKP ukrepov je ocenjena na sedem milijard evrov. Vrednost tokratnih ukrepov znaša 320 milijonov evrov. Ob tem pa je obseg vseh realiziranih PKP ukrepov, tako ocenjuje fiskalni svet, do sedaj znašal 2,9 milijarde evrov, kar je sicer precej manj kot je ocenila vlada. Prevladujoči ukrepi se nanašajo na ukrepe za ohranjanje delovnih mest, začasno čakanje na delo, plačilo prispevkov, temeljni dohodki, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in podobno. To so enormna finančna sredstva namenjena pomoči državljanom in gospodarstvu, ki ga bodo morale vračati generacije našim zanamcev. Ob tem pa naj kot poslanec Desusa poudarim, da je bil ob vsakoletnem sprejemanju proračuna potreben velik napor za popravo krivico upokojencev, kar v številki predstavlja pet milijonov za 1 % uskladitve pokojnin na mesečni ravni. Velikokrat je bil to prevelik finančni zalogaj in vladajoče garniture so naše zahteve preprosto povozile.   V Poslanski skupini DeSUS obžalujemo, da so službe Državnega zbora včeraj, na seji delovnega telesa označile, kot nedopustni amandma, ki je predvideval črtanje ukrepov prisilnega upokojevanja. Poslanci naše Poslanske skupine DeSUS smo že tedaj opozarjali na ustavno spornost in neko sistentnost pokojninskim sistemov, ki je usmerjan k podaljševanju delovne aktivnosti. In še eno zadevo. Sprejeto na včerajšnji nočni seji moram izpostaviti. Prisluhnili smo pozivom fakultet, študentom in dijakov glede razpisov glede razpisov vpisov na fakultete. Slednje bo mogoče brez soglasja vlade, tako kot lani, seveda če ne bo sprejet amandma. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog PKP8 soglasno podprli. Upamo, da številka tega paketa predstavlja enega zadnjih. To bi pomenilo, da se bomo končno izvili iz krempljev tega mikroskopsko majhnega virusa, ki je zavrtel celo zemeljsko oblo v nasprotni smeri. / znak za konec razprave/ V prihodnost moramo zreti z optimizmom, da bo jutri vsaj tak, kot je bil do sedaj.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Ob tem bi vas želel opozoriti na določbo prvega odstavka 134. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katero Državni zbor v drugi obravnavi predloga zakona opravi razpravo po posameznih členih, katerim so bili vloženi amandmaji. Namreč dvakrat se je zgodilo, da je pri 1. členu, pri katerem sicer dovoljujemo nekoliko širšo razpravo prišlo do izčrpanja vsega časa in potem ni bilo razprave pri ostalih členih oziroma amandmajih.  Torej, v razpravo dajem 1. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi. Želi kdo razpravljati? (Da.) Ugotavljam, da ja. Prijava za razpravo poteka.  Prva ima besedo Tadeja Šuštar.  Želite predlagatelj? (Da.) Prvi ima predlagatelj besedo.  Gospod minister.
Janez Cigler Kralj
Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi, ki ste predstavili stališča poslanskih skupin.  Res sem pozorno poslušal vaše predstavitve stališč. Nekateri niste čisto eksplicitno povedali kakšno bo vaše glasovanje oziroma kakšno je vaše stališče, ampak ste se opredeljevali do posameznih predlaganih ukrepov, nekateri pa ste jasno povedali kako čutite glede celega zakona. Vsekakor vidim, da smo skupaj pri cilju in namenu pomagati gospodarstvu, predvsem ohranjati delovna mesta v tem težkem času in pa pri želji pomagati čim širšemu krogu ranljivih skupin. V tem smislu se vam zahvaljujem za to podporo. Moram reči, da tudi po težki razpravi, predsednica odbora, matičnega odbora je nekaj omenila, da bo kasneje kaj pokomentirala, tudi po težki razpravi do zgodnjih jutranjih ur danes ponoči,         na matičnem odboru, ohranjam optimizem in upanje, da smo sposobni skupaj pomagati ključnim sistemom in podsistemom naše družbe v tem res težkem, nepredvidljivem času epidemije in vseh stisk, ki z njo prihajajo in bodo še nekaj časa med nami.  Naj podkrepim svojo uvodno dopolnilno obrazložitev z nekaterimi optimističnimi podatki, zakaj bolj samozavestno trdimo, da so ukrepi za trg dela skozi interventne zakone doslej pomagali ohraniti skoraj 300 tisoč delovnih mest. Zato, ker vidimo tako evropsko primerjavo glede naraščanja stopnje brezposelnosti. Tudi v Sloveniji je žal narasla v prvem valu, nekje do dveh tretjin maja, potem se je obrnilo in je začela brezposelnost upadati, potem pa se je znova pričela večati oktobra in se je višala nekje do sredine januarja. In kar je dobra novica in tudi razlog za zmerni optimizem, predvsem pa potrditev, da so vladni ukrepi, ki ste jih, spoštovane poslanke in poslanci, tudi pomagali sprejeti v pomoč trgu dela, da so prijeli. Se tu zahvaljujem vam in tudi na drugi strani gospodarstvu, pravzaprav vsem socialnim partnerjem. V tem primeru sem res hvaležen in smo v vladi hvaležni, da so delodajalci slišali naše napovedi, naša zagotovila in jim verjeli in jim zaupali, in tega zaupanja nismo zlorabili, da bomo pomagali. In niso šli v množična odpuščanja. Niso šli v množična odpuščanja. Slika trga dela bi bila brez teh ukrepov lahko gotovo, gotovo veliko bolj žalostna, tako pa vam lahko povem, da imamo razloge za zmerni optimizem, da se že zadnje dva tedna umirja, konkretno umirja priliv v evidenco brezposelnih in, kar je še bolj razveseljivo in kaže na neko zdravo okolje tudi v tem težkem času na trgu dela, da je odliv iz evidence brezposelnih pravzaprav že od začetka tega leta, od 4. januarja, stabilen. Nekje okoli 300 oseb se dnevno izpiše iz evidence brezposelnih, le malo nižja je številka tega odliva v zaposlitve, kar je pa najbolj pomembno. Najbolj zdravo, najbolj zaželeno je, da brezposelni grejo iz evidence brezposelnih v zaposlitev. In to še bolj potrjuje, da je naša naloga zdaj res strniti vrste v boju proti virusu zato, da čim hitreje skupaj zaključimo to epidemijo in te razmere, da se bodo lahko čim hitreje in čim bolj učinkovito odprle tudi dejavnosti, ki so zdaj žal ustavljene, predvsem storitvene dejavnosti, ki bodo tudi zagotovile, to verjamem in tako usmerjamo tudi svoje interventne in siceršnje strukturne ukrepe na Ministrstvu za delo in vladi, da bomo pomagali gospodarstvu in Sloveniji doseči dober odboj takoj po koncu epidemije.   Morda, ker sem ravno pri komentiranju teh ukrepov za trg dela, omenim še današnjo dobro novico. Dobili smo še eno tranšo nakazila iz sistema oziroma sklada Sure. To je sklad, ki ga je Evropska unija ustanovila ciljno za pomoč državam članicam pri sprejemanju in financiranju ukrepov za trg dela.         In Slovenija se je tu hitro odzvala, s temi ekipami, ki jih imamo na ministrstvih, Vladi, z ekipami, ki so bile polno obremenjene, vsaj za svoje ministrstvo lahko to z vso odgovornostjo trdim, z bojem proti virusu in pripravile dobre podlage za učinkovito porabo teh sredstev, kajti to je bistveno, da so ukrepi takšni, da jih gospodarstvo lahko uporabi v svoj prid, v to, da ohranjamo delovna mesta.  Toliko zaenkrat, hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Tadeja Šuštar.
Hvala, predsednik, za besedo. Najprej vse lepo pozdravim, ministra in vse ostale kolegice in kolege.  PKP8 je zakon, o katerem smo veliko slišali, o njem tudi včeraj veliko govorili. Najpomembnejše pa je, da je napisan za ljudi, za družine, za študente, za delavce, za delodajalce, za brezposelne, dijake, zaposlene v zdravstvu ali domovih starejših občanov in drugje. Zakon zmanjšuje škodljive posledice epidemije na gospodarstvo in na prebivalstvo. Ohranja fleksibilen trg dela in preprečuje prekomerno odpuščanje in s tem ohranitev delovnih mest. Podaljšuje se ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma, saj se zavedamo, da je ohranitev delovnega mesta za državo veliko cenejše, kot ustvarjanje novega delovnega mesta.  V Novi Sloveniji si želimo, da zdrav človek dobi delo, ne pa Zavoda za zaposlovanje in socialne pomoči. Z ukrepi, ki jih danes obravnavamo, rešujemo 300 tisoč delovnih mest. S 1. januarjem je v veljavo stopil zakon, ki dviga minimalno plačo in navedbe poslancev, ki smo jim bili priča včeraj, da je minister proti dvigu minimalne plače, ne4 pijejo vode. Zavedamo se, da je v gospodarski krizi dvig minimalne plače za podjetnike težek in le stremimo k temu, da ohranjamo delovna mesta, smo se odločili, da v dobro delavcev, subvencioniramo del dviga minimalne plače v prvem polletju leta 2021, v drugem polletju pa razbremenimo delodajalce dela plačila prispevkov za socialno in pokojninsko varnost.  Država bo delodajalcem za plače tistih delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega minimalne plače, namenila subvencijo v višini 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno v mesecih od januarja do vključno junija 2021. Slovenija je ena od držav v Evropski uniji, ki ima najnižjo stopnjo brezposelnosti. Ta je decembra dosegla 4,7 % in se tako Slovenija uvršča na sedmo mesto po stopnji brezposelnosti, na kar smo lahko ponosni, da smo lahko ohranili toliko delovnih mest, z vsemi ukrepi od PKP1 do PKP7 in upam, da se bo to nadaljevalo tudi s PKP8  Poleg vseh teh ukrepov za delovna mesta, v PKO8 obravnavamo tudi nekaj solidarnostnih dodatkov in sicer, bodo solidarnostni dodatek 50 evrov prejeli vsi polnoletni dijaki, ki so bili v prejšnjem zakonu PKP7 izpuščeni. Študenti, ki študirajo v tujini in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, bodo dobili 150 evrov, saj so tudi ti izpadli iz prejšnjega zakona. Nismo pozabili niti na invalide, ki imajo zelo nizke dohodke in vsi ti bodo prejeli dodatek 150 evrov, da bodo lažje preživeli to epidemijo.  Zakon predvideva tudi povračilo stroškov zdravstvenim in socialnim zavodom, ki potrebujejo zaščitno opremo za svoje delo, saj se zavedamo, da je to zanje veliko breme.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Violeta Tomić.
Ja, najlepša hvala za besedo, predsednik.  Minister ni odgovoril niti na eno kritično pripombo, ampak nam slika gradove v oblakih, kako je vse krasno.        PKP 8 je nastal na podlagi tega, da ni prav nobene analize ukrepov in Vlada se nekako pretvarja kot da nekaj državljanom daje, v resnici se Vlada zadolžuje v našem imenu in potem deli in troši glede na svoje osebne neke afinitete, lobistične stike, financira interesne skupine, itn. Naša država nadpovprečno veliko troši, trikrat hitreje nam rastejo izdatki kot pri drugih državah evroobmočja, rast brezposelnosti pri mladih je najhitrejša v evropski uniji, povprečna rast brezposelnih mladih je 15 %, v Sloveniji je 35 % in to samo zato, ker so protikoronski ukrepi usmerjeni predvsem na redno zaposlene. Seveda mladi so zopet izvzeti iz teh ukrepov, nobenih nadomestil ni za izgubo dohodka iz študentskega dela, nobenega nadomestila in pomoči pri plačevanju najemnin, nič od tega. Medtem, ko Vlada pa spet deli bombončke verskim uslužbencem. Dajejo jim višje prispevke za socialno varnost in zdajle bodo prispevki kar šli iz 48 % na 100 % povprečne plače, medtem ko samozaposleni v kulturi obračunavajo prispevke iz minimalne plače.  To se mi zdi nedopustno že predvsem iz načela enakosti, kaj šele, če poudarim, da samozaposleni kadar delajo in če jim Vlada tega ne prepove, izstavljajo račune, plačujejo dohodnino, prispevajo k pokojninski in dohodninski blagajni in iz tega bazena potem je razumljivo, da jim država pomaga. Verski uslužbenci so popolnoma privilegirani. Kot rečeno, oni bodo prispevke dobili 460 evrov na mesec, medtem ko en samozaposlen 402. To je popolnoma nedopustno in seveda z našega stališča tudi nepravično. Imamo tudi najslabšo epidemiološko sliko. Samo dve državi sta pred nami. Zakaj? Zato, ker se nam dogaja prezentizem. Vlada ni predvidela 100 % nadomestilo za tiste delavce, ki so zboleli za Covidom in delavci, ki so že tako in tako podplačani, hodijo v službo bolni, kužni, zato ker drugače ne bi mogli preživeti svojih družin in to je ena glavnih kapitalnih neumnosti, ki jih ta Vlada počne. Skratka, ravno zaradi tega imamo tako slabo epidemiološko sliko. In trošenje je, kot sem že prej rekla, arbitrarno in pogojeno s političnimi interesi.   Pravite, da ste rešili 300 tisoč delovnih mest, in da ste se zavzemali za dvig minimalne plače. Prejšnja Vlada je izglasovala na predlog Levice dvig minimalne plače, vendar ste takoj skočili pomagati delodajalcem in jim dovoliti, da ne plačujejo kompletnih prispevkov, s čimer se zdravstvena blagajna in pokojninska blagajna prazni. To je nedopustno, vendar sem prepričana, da so vam delodajalci hvaležni, tako da, jaz bom počasi svojo razpravo zaključila, zakon je nedomišljen, lobističen, klientelističen, nagnjen samo določenim skupinam in po podatkih Fiskalnega sveta, smo porabili skoraj 3 milijarde evrov, od tega smo 1,7 milijarde namenili zasebnemu kapitalu za delavce in prebivalstvo samo 370 milijonov in ta zakon dodaja temu zasebnemu kapitalu še več in več in več. Torej, če ne plačujejo kompletnih prispevkov za podplačane delavce imajo, in če so utrpeli izpad dohodka, imajo tako in tako veliko možnosti za nadomestila na drug način. Skratka, žal se tudi Vlada ni pogovarjala s sindikati. Na vse sestanke je pošiljala nekaj ljudi, ki niso imeli mandata za dogovore.  Skratka, PKP ne vsebuje prav nobenih določil za ponovni zagon šolstva.         Sedaj ste videli, da so se otroci že uprli, hočejo v šole, ne morejo več biti doma, ne morejo odtujeno preko zuma poslušati predavanja. Ampak vas to čisto nič ne zanima. V Italiji so na primer, pa saj nismo edini na svetu, ozrli bi se, če že opozicije nočete slišati sploh in če ste sami sebi tako zadostni in najpametnejši, pa se ozrite k sosednjim državam, v Avstrijo, Italijo, kamorkoli, Nemčijo, pa boste videli kako nemška kanclerka lepo govori s svojimi državljani. Tukaj pa samo grozenje in strašenje. V Italijo so, recimo, zaposlili 60 tisoč učiteljev in 30 tisoč podpornega osebja, da pomaga. Vi ne slišite ne SVIZ-a, ne državljanov in ne otrok.  Najhujše kar se mi zdi je pa kar naprej strašenje in grozenje, če ne boste pridni ne boste dobili podpore, ne boste dobili denarja oziroma sledijo kazni. In tako je v tem PKP-8 neka kazen med 4 tisoč in 100 tisoč evrov za pravno osebo za prekršek, ki ga bo določil minister za zdravje, ki je ta trenutek Janez Janša. Kakšen prekršek nismo uspeli izvedeti, pa smo vztrajali včeraj ure in ure, se pravi državljane boste kaznovali oziroma pravne osebe, če ne bodo po godu ali če bodo kršili karkoli. Skratka, nikakor ne morem razumeti te nekako nespametnosti te vlade in te arogance, ki je tako prepričana v svoj prav, da ne sliši nikogar.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Edvard Paulič.
Hvala, predsednik, za besedo.   Če kaj je jasno, da epidemije še vseeno tako hitro ne bo konec. Podjetja in državljani so v vse večji stiski in po sedmih PKP paketih bi bil v osmem vendarle že čas, da se celovito in pa učinkovito naslovi težave pri vseh.   Naštel bom nekaj razlogov zakaj v Listi Marjana Šarca menimo, da se reševanja posledic epidemije ne lotevate na pravi način. Ukrepi po našem mnenju niso dovolj učinkoviti, če samo pogledamo realizacijo okvirno 2,3 milijardi od 7 milijard predvidenih pomoči. Podjetja na pomoč čakajo predolgo. V vmesnem času pa so primorana črpati svoja lastna sredstva, v kolikor jih sploh še imajo, in se tako še dodatno finančno izčrpavajo. Na povračilo sredstev oziroma pomoči države podjetja čakajo tudi mesec dni in več. Ukrepi ne zajemajo vseh ranljivih skupin. Ponovno se ne naslavlja v zadostni meri študentov, prekarnih delavcev, mladih. Ukrepi so nelogični, neargumentirani. Tu bom dal dva primera. Praktično ne ločujete med ukrepi za podjetja, ki jim je prepovedano opravljanje dejavnosti in pa tista podjetja, ki dejavnost lahko opravljajo. Določenim podjetjem se subvencionira plačilo najemnine. Se pravi, v kolikor najemajo poslovne prostore od občine ali države, tistim, ki najemajo poslovne prostore od privatnih oseb oziroma prostore v zasebni lasti se te subvencije ne daje. In to je diskriminacija podjetij.   Kar se tiče gospodarstva so ukrepi bolj fokusirani k ohranitvi delovnih mest, čemur seveda ne nasprotujemo, ampak potrebno bi bilo dati večji fokus tudi v samo preživetje podjetij. Namreč, če podjetje v času te epidemije propade se ti delavci ne bodo imeli kam vrniti.  Ukrepi bi morali biti bolj selektivni, kar pomeni, da bi morali upoštevati posamezne značilnosti in potrebe vseh, ki so pomoči potrebni.   Tako predlagamo, da bi morali ločiti ukrepe med podjetji, ki ne smejo poslovati in tistimi, ki lahko, da bi upoštevali specifiko gospodarskih panog, recimo, gostinstvo ali pa visoko tehnološka industrija imata povsem drugo strukturo fiksnih, variabilnih stroškov. Trenutni ukrepi te specifike ne upoštevajo. Nenazadnje bi morali upoštevati tudi specifiko posameznih družbenih skupin. Če dam en primer, finančna pomoč študentom v višini 150 evrov. To pomoč so dobili vsi študentje, ne glede na to ali prihajajo iz premožnejših ali pa socialno ogroženih družin.   V samem nadaljevanju se bom osredotočil predvsem na gospodarsko področje.         In če recimo pogledamo sosednjo Avstrijo, ugotovimo, da so tam ukrepi hitri in pa enostavni. Od samega začetka upoštevajo to specifiko, o kateri v LMŠ govorimo že kar nekaj časa. Se pravi razlikujejo podjetja za podjetja, ki delujejo in tista, ki ne. Tak ukrep za podjetja, ki so zaprta z odlokom Vlade, je recimo nadomestitev prihodkov. Se pravi ta podjetja dobijo od države povrnjen en določen procent lanskih prihodkov v primerljivem obdobju. In če dam za primer, v decembru 2020 so gostinci, hotelirji, storitvena dejavnost dobili povrnjenih 50 odstotkov prihodkov iz decembra 2019. Do tega ukrepa so upravičena tudi podjetja, katerim je prepovedano upravljati le del svoje dejavnosti, se pravi tudi ta podjetja dobijo ukrep nadomestila prihodkov. Poznajo celo pomoč podjetjem, ki so zaradi zaprtja določenih drugih panog ali dejavnosti posredno prizadeta, se pravi podjetja delujejo, ampak ne morejo prodajati svojih izdelkov, ker so ostala podjetja zaprta. In tudi tu ta podjetja lahko uveljavljajo ta ukrep, ki sem ga ravno prej omenil.  Drugi ukrep, ki je namenjen podjetjem, ki lahko delujejo, je podoben našemu, se pravi subvencioniranje fiksnih stroškov. Pogoj za to, da je podjetje upravičeno do tega ukrepa je upad prodaje 30 odstotkov v letu 2020 in pa tudi naprej. Ampak odstotek subvencije v Avstriji ustreza odstotku padca prodaje. Se pravi tu se razlikuje ukrep od našega slovenskega ukrepa. Če podjetje izgubi 60 odstotkov prodaje, dobiš povrnjenih 60 odstotkov fiksnih stroškov. Če izgubi 30 odstotkov prodaje, dobi povrnjenih 30 odstotkov. In pa še ena razlika, med fiksne stroške recimo za primer upoštevajo tudi izgubo vrednosti pokvarljivega blaga.  Zdaj lahko smo zasledili recimo težave malih pivovarjev, teh butičnih pivovarjev, ki nimajo kam s svojimi zalogami in s tem ukrepom bi rešili tudi njihove težave. Imajo še en ukrep, nov ukrep, nadomestilo za izgubo podjetja. To so uvedli konec lanskega leta. Država bo podjetjem pokrila 70 odstotkov izgube za velika in pa 90 odstotkov izgube za mala podjetja. In zdaj že dostikrat smo slišali, podjetja, ki so v največjih težavah so podjetja iz dejavnosti gostinstva, turizma, industrije srečanj, nekatere servisne storitve, ki morajo v vsem tem času pokrivati kar dobršen del stroškov. Ne samo pokrivati del fiksnih stroškov, ki jih ne pokrije država, pokriti mora tudi del plače delavcev, ki so recimo na čakanju na delo. In glede na to, da vsaj javno do sedaj nikoli ni bila predstavljena analiza ali pa neki argumenti zakaj so nekatere dejavnosti zaprte in kakšen vir okužb te dejavnosti pravzaprav predstavljajo, bi predlagal, da se postopno in pa kontrolirano odpre te dejavnosti, za katere lahko na podlagi analize in tukaj poudarjam, analize, ocenite, da ne pomenijo tveganje za poslabšanje epidemiološke slike. Na to opozarja tudi Obrtno-podjetniška zbornica.   Zavedati se moramo namreč, da se obseg dela na črno povečuje sorazmerno s trajanjem epidemije in pa s trajanjem zaprtja teh dejavnosti in to je z vidika nevarnosti širjenja okužbe vsekakor bolj tvegano kot pa delo v nekih kontroliranih pogojih. Za tiste dejavnosti pa kjer Vlada oceni, da predstavljajo povečano tveganje in bodo ostala zaprta, pa predlagamo, da naj se jim povrne stroške v celoti. Tu imamo na voljo vsaj dva modela. Eden je model povrnitve dela izgubljenih prihodkov po vzoru Avstrije. Ta ukrep sem že prej omenil. Poudarjam pa, da mora biti ta ukrep selektiven, kar pomeni, da podjetjem, ki imajo različne poslovne modele in različno strukturo stroškov povrnemo različen procent izpada prihodka. Drug tak model, ki ga pa zagovarjamo tudi v LMŠ, je povrnitev vseh neizogibnih fiksnih stroškov, ki v podjetju nastanejo, ko ne sme delovati.        To so stroški najemnin, računovodskih storitev, komunalnih prispevkov, obresti za odlog kreditov in še bi lahko našteval. Še posebej pa bi izpostavil težave samozaposlenih. Namreč po sedanjemu modelu pomoči so ti upravičeni do pomoči države v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ampak ta pomoč jim šteje kot prihodek iz upravljanja dejavnosti. In ko recimo od teh 1100 evrov pomoči, ki jih podjetnik dobi odštejemo prispevke pridemo na nekih 700 evrov, potem ima za poravnati še neke fiksne stroške in pride na 200, 300 evrov in s tem denarjem mora ta podjetnik preživeti do konca meseca.   Če grem naprej, prepričan sem, da stanje kot je, se pravi, ko lahko recimo kmetijske zadruge prodajajo gradbeni material, trgovine z gradbenim materialom pa so zaprte, ko lahko živilske trgovine prodajajo cvetje, cvetličarne pa so zaprte in še bi lahko našteval takih primerov, da torej takšno stanje povzroča precejšnjo nejevoljo pri nekaterih podjetjih. Moram reči, da tudi sam te logike ne razumem, je pa dejstvo, da to stanje predstavlja nelojalno konkurenco in pa tudi neupravičeno prednost za nekatera podjetja. V LMŠ smo že pri PKP 7, pa tudi že prej predlagali, da se podjetjem, ki jim je delovanje prepovedano povrne celoten strošek čakanja na delo in se jim povrne tudi celotne fiksne stroške. Po našem mnenju bi bil sicer še boljši in pa bolj učinkovit ukrep delnega povračila prihodkov, se pravi po vzoru Avstrije. Žal nimamo dostopa do podatkov, da bi lahko napravili potrebno analizo in predlagali takšen ukrep, ki bi bil pošten, sem pa prepričan, da ima Vlada dostop do vseh teh podatkov. Veseli me, da je Vlada v tem PKP 8 vključila ukrep celotnega povračila stroška čakanja na delo, tako imenovanega bruto 2., žal pa ta ukrep ni retroaktiven. Začne veljati od 1. 2. 2021. Vedeti moramo, da so ta podjetja, ki bodo deležna tega ukrepa že sedaj v velikih težavah in bi takšno pomoč potrebovala vsaj od dneva razglasitve druge epidemije dalje. V LMŠ, SD in pa SAB smo danes vložili amandma, ki bi to retroaktivnost omogočil. Se pravi, da bi ta ukrep povrnitve celotnih stroškov čakanja na delo veljal od 19. 10. 2020 dalje. Včeraj smo na matičnem odboru predlagali še en amandma in sicer, da se odpravi omejitev višine pomoči pri povračilu fiksnih stroškov. Ta omejitev trenutno znaša 1000 oziroma 2000 evrov na zaposlenega. Hkrati smo predlagali tudi, da bi se podjetjem za čas zaprtja dejavnosti povrnilo fiksne stroške v celoti. Do glasovanja o teh amandmajih na odboru žal ni prišlo, ker je bil amandma označen kot poslovniško nedopusten.   Da zaključim bi pa samo podal moj apel Vladi, da v naslednjem PKP paketu oziroma zakonu, ki naj bi bil že v pripravi posebno pozornost posveti podjetjem, ki so zaradi odlokov države najbolj prizadet in ne smejo opravljati svoje dejavnosti.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Dejan Židan.
Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane, spoštovani, še enkrat lepo pozdravljeni.   Zdaj na začetku bi takole začel, da bi se tudi jaz nekoliko, dve tri besedi mi dovolite, omenil včerajšnji Odbor za delo, ki smo ga imeli. Odbor je bil koristen kakor vedno, zelo dolg, na trenutke pa tudi mučen. Mučen je postal v trenutku, ko smo začeli spraševati, kaj so tisti kriteriji, ko pride do odločitve, da kakšen amandma poslovniško ni dovoljeno, da se o njem glasuje oziroma da bolj jasno povem, kje je tista siva meja. Namreč, kje je težava gospod predsednik? Kadar imamo zakone, ki niso ti omnibusi, kadar imamo zakone, kjer ni tudi potem mnenja Zakonodajno-pravne službe, takšno kot je pri tem, da že zaradi te raznolikosti posega v toliko in toliko zakonov lahko zmanjša pravno varnost v državi, takrat tudi posamezni amandmaji niso vedno na eni in na drugi strani, ampak so v bistvu nekje mejne.     ŠZ) – 15.50    In včeraj je bil vsaj pri meni neke vrste občutek, da se razsoja na ta način, da najpomembnejši amandmaji opozicije niso niti možnosti imeli da o njih razpravljamo oziroma glasujemo in zna se zgoditi, da sem ko sem govoril o tem pozno zvečer uporabil tudi premočne besede. In če je bil občutek pri članicah in članih, zlasti pa pri predsednici odbora, gospe Evi Irgl, da sem žaljiv, bi se rad opravičil. To ni bil moj namen. Zelo spoštujem in zelo tudi pazim, če je to le mogoče, da v bistvu govorimo o argumentih, ne pa na osebni ravni. Torej, če je bila kakšna beseda premočna, potem se opravičujem, bom zelo pazil, da tudi v prihodnje tako ne bo, vendar pa problem ostaja gospod predsednik. Obstaja neko nelagodje, tako na strani opozicije, pa verjetno tudi koalicije, s katero smo se pogovarjali, da je to področje, ki ni v celoti razjasnjeno.  Pa saj Poslovnik zelo jasno govori v 132. členu, vendar problem je, kadar imamo sivo cono in zato je pobuda Socialnih demokratov, gospod predsednik, da v nekem doglednem času skličete posvet predsednika Državnega zbora, da mogoče se pogovorimo in tudi sprejmemo kakšno napotilo, podobno kot so napotila za vodenje sej, odborov in komisij, da ne bo tega slabega občutka v prihodnje. To je predlog Socialnih demokratov, če ga boste sprejeli bomo zadovoljni, če ne pa to je vaša pristojnost.   Želel pa sem se seveda opravičiti, ker je bil včeraj občutek, da sem žaljiv, ni sem želel biti žaljiv in če se je kdo počutil, da ga žalim, se res opravičujem in bom v prihodnje zelo pazil na svoje besede. Ampak rad bi povedal naslednje. Sam podpiram zakone, ki imajo intervencijsko naravo, ker se zavedam, da v času epidemije je potrebno vložiti denar, tudi denar ki ga nimamo in si ga izposodimo, da vzdržimo socialni status ljudi, ljudje so najbolj pomembni, hkrati pa da omogočimo gospodarstvo da živi, da omogočimo tudi vsem ostalim družbenim sistemom da živijo in da potem z nekimi polnimi pljuči zadihajo v obdobje po epidemiji. Torej osnovna usmeritev takšne, ki jo ves čas podpiram. Tisto kar imamo težavo Socialni demokrati je, da po našem mnenju ni vedno dovolj premišljen vsak ukrep. To da se ne upošteva opozicije, to ni sicer dobro, ampak to je tudi za katero drugo sestavo Državnega zbora bilo značilno, ampak socialni partnerji pa so pomembni. In včasih je mogoče kakšen dan ali teden razprave več, bolj pomemben, kakor takoj vložitev zakona, ker potem dobimo bolj trajnostni zakon.  To, da danes se pogovarjamo že o osemki, ki jo bo nasledila devetka, včeraj je nekdo v šali povedal, razmišljamo tudi o 13-ki, ampak jaz verjamem, da je to šala, upam da bomo takrat že davno ven iz epidemije, je seveda znak, da v bistvu enostavno marsikateri ukrep ni dovolj učinkovit, ne zadene prave ciljne skupine in ga potem z naslednjim korona zakonom moramo izboljševati. Sedaj vam pa povem tudi zakaj je bila včeraj tako velika stiska pri opoziciji. Mi smo tudi pogledali recimo primer Avstrije, Nemčije in se vprašali kaj je tisto tam, da omogoča, da mogoče da so bolj učinkoviti pri obvladovanju epidemije, kot smo bili v Sloveniji. In eden izmed ukrepov, ki ga jaz v celoti razumem je 100 % nadomestilo, če se nekdo počuti bolan, da ne pride v službo. Sedaj pa zakaj je to pomembno? Zato, ker marsikomu je vsaj evro zelo pomemben in v resnici mu je 100 % plača tako zelo pomembna, da enostavno si ne želi, ne more privoščiti 90 %, jaz sicer ne poznam takega primera, ampak predvidevam, da s tem v bistvu ustvarjamo stanje, kjer so ljudje manj pazljivi, ker jim je tako zelo pomembno, da ohranijo mesečni prihodek. In v nekaterih drugih državah tako delujejo in verjamem, da so zato bolj uspešni.   In kaj narediti, če recimo v zakonih, ki jih vlada pošilja, enostavno ne najdemo čisto točnega naslova na kaj nasloviti svoj predlog? Mi smo iskali in smo v osmem korona upali, da smo naslovili pravi člen, ampak tudi o tem členu ni bilo možno glasovanje. To je bila naša stiska včeraj. Potem naslednja zadeva, ki jo pa v resnici ne razumem je pa naslednja. Mislim da 21. decembra sem, zato ker sem dobil poziv ene od občank iz Pomurja, kjer je opisala primer svoje hčerke. Hčerka je študentka, ampak študira v tujini. Hčerka, ki študira v tujini ima celo višje stroške, ker je v tujini, je izpadla iz spomladanskega korona paketa, kjer so študentje že dobili prvih 150 evrov kriznega dodatka in je zanimivo, da takrat, ko so kontaktirali pristojno ministrstvo je bil odgovor, da v bistvu študentko, ki študira v tujini ne morejo šteti kot študentko.        Sedaj pa zakaj je ta odgovor bil v bistvu tako zelo neumesten – zato, ker pred nami imamo tudi državnega sekretarja pristojnega za delo, socialo, in prav ta študentka je pa iz njegovega centra za socialno delo pa dobila odločbo, da dobi državno štipendijo, ki ji prizna, da je študentka v tujini. Torej ministrstvo gospoda državnega sekretarja je študentki priznalo, da je študentka, kot drugo Ministrstvo za šolstvo na žalost in potem vlada kot celota pa ji niso priznali. To razumete, da je to v bistvu ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov.  In podobno je bilo tudi v tem jesenskem paketu in je bil moj predlog takrat, dajmo priznati, smo se zmotili, spregledali, vsaj ko se zmotiš in spregledaš in popraviš, ti je vsaj pol oproščeno, in je bila pobuda vladi, da študentkam in študentom, ki so v obeh terminih ustrezali pogojem za izplačilo študentom v Sloveniji, da jim to enostavno povrnemo. In da razumemo, teh študent in študentk in tako zelo dosti. Včeraj me je en od poslancev koalicije izzval, da poiščem številke. Točnega slovenskega registra nimamo, imamo pa oceno OECD-ja, in tista ocena govori, da je teh študentk in študentov približno 2 tisoč 700. Torej ne gre za znesek, ki bi državni proračun zelo obremenil, gre pa neko načelo ali je naš študent, ki študira v Sloveniji, v naših očeh enako, bolj ali manj vreden kot študent, ki študira preko meje.  Meni je žal, da, mislim, sem vesel, da je vlada šla nasproti vsaj s polovično rešitvijo 150 evrov, mi je pa žal, da enostavno včeraj ni bilo omogočeno, da popravimo krivico kot celoto. Poleg tega pa je zanimivo, predlog opozicije je bil, da v bistvu najdemo rešitev tudi za eno skupino študentov, ki je majhna, ampak ko se delajo krivice, vsaka krivica pri vsakem posamezniku šteje, ki študirajo tako, da so vpisani na tuj študij, ki se izvaja v Sloveniji, pa nima v Sloveniji akreditacije, ampak v tujini. Kolikor je meni znano, imamo dva taka programa. Ni zelo veliko ljudi, ne? Ampak študent je študent. In tudi pri tem predlogu enostavno mislim, da je bilo 8 proti 8 in sedaj smo jih izpustili. Zakaj to govorim? Ker ste, gospod državni sekretar, ko vas tako naslavljam, naslavljam seveda vlado, ampak vi ste tukaj prisotni predstavnik vlade, ker smo slišali, da pripravljate devetko. Jaz nič ne bom zameril, če boste pač te rešitve upoštevali v devetki. Nobene hvale, samohvale ali karkoli podobnega, ampak dajmo te ljudi upoštevati.   Danes pa imamo še možnost, da preko tega zakona v bistvu naslovimo tudi ljudi, ki so recimo starejši kot 55 let, so nezaposleni in pač po tej matematiki niso dobili dodatka. In na nas se je obrnilo, verjamem, da tudi na vse poslanke in poslance, kar nekaj teh ljudi. In dajmo, prosim lepo, še to skupino vključiti.   Včeraj je bila, jaz mislim, da zelo dobra, razprava ali je smiselno, da s PKP zakoni, ki naj bodo stimulativni, uvajamo tudi nove represivne ukrepe. To ne gre samo za konkretno vprašanje o posameznem členu, gre tudi za doktrinarno - kaj narediti, da bodo ljudje sledili navodilom, napotilom. Ker nobena represija, noben nadzor tega ne zmore. V resnici zmore samo vljudni pogovor z ljudmi: prosim, dajte se tega držati, saj takrat bomo zmagali hitreje. In včeraj smo z večino glasov, bilo je tesno, enega od teh represivnih členov, za katerega je celo obstajalo tudi stališče, da je dosti verjetno tudi protiustaven, ker se sklicuje na nekaj, kar niti ni v bistvu potem neki zakon, pravilnik ali uredba, smo ga umaknili. In prosim lepo, ker predvidevam, da danes imate večino, ne tega člena vrniti v zakon. Včeraj nam je uspelo, da smo recimo vsaj to, kar je bilo najbolj sporno opoziciji, umaknili. Prosim lepo, ne dovoliti, da danes pride to nazaj v zakon.   Ni nam včeraj uspelo, da bi dali dodatno avtonomijo univerzitetnemu prostoru. Ponovno je bil razlog, da gre za amandma, ki nima poslovniške osnove in da se ne sme razpravljati. Okej, potem upam, da boste to dali notri v deveti zakon.   Kaj hočem na koncu povedati? Interventne zakone podpiram. Želel bi si, da bi tudi upoštevali to, kar opozicija predlaga, in prosim lepo, ne v interventne zakone vključevati grožnje. Bodimo spoštljivi. Jaz sem imel možnost, ker po televiziji sem gledal dva ali tri govore nemške kanclerke gospe Angele Merkel.        Gospa je zelo ponižna do ljudi, jih prosi. Res je ponižna. Jim ne grozi in imam občutek, da tudi zato ji ljudje sledijo. In če nekomu sledijo zato, ker jim ne grozi, dosežemo največ kar je mogoče in to nujno potrebujemo.   Najlepša hvala.
Hvala lepa.   Preden dam besedo naprej, bi vas opozoril, da v skladu s prvim stavkom 144. člena Poslovnika splošna razprava pri zakonih, ki so vloženih po nujnem postopku na plenarni seji ni možna. Zato predlagam, da si vsi tisti, ki ste najprej razpravljali, koncentrirate na vloženi amandma.   Besedo ima Robert Polnar.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje!   Ob vprašanju oziroma razmisleku osmega protikoronskega paketa, ki ga danes sprejemamo, se mi zastavlja vprašanje kako v obdobju globoke krize s katero smo soočeni, izgledajo zadeve za katere je veljalo splošno prepričanje, da izpričujejo neovrgljivo gotovost. Šokantnost tekočega dogajanja nas sili v premišljanje o tem kako so nekatere sprejete predpostavke pravzaprav nezanesljive. Preteklo leto, 10 mesecev smo se ukvarjali z epidemijo in njenimi posledicami, je razkrilo marsikatero skrivnost, prineslo pa je tudi zrno upanja. Nikoli ni lahko izvršiti radikalnih sprememb, zdaj pa je jasno, da je lahko vse tudi drugače. In nobenega razloga nimamo več, da bi zadeve sprejemali take kot so bile.  Najpomembnejše sporočilo minulega leta in našega spopadanja z epidemijo je, da zadeve ne morejo ostati take kot so, ravno zato, ker so take kakršne so. Težko si je zamisliti bolj globok izvir upanja za naprej, tistega kar nam je torej prineslo minulo leto, ki bi ga sicer najraje čim prej pozabili. Pregled sredstev s katerimi se slovenska država zoperstavlja virusu, kaže da je bilo v 2020. letu porabljenih malo manj kot 3 milijarde proračunskih odhodkov za saniranje različnih vrst elementov krize, ki jo je povzročil virus. Če to primerjamo s prihodki oziroma s prihodkovno zmožnostjo državnega proračuna, kateri je bil realiziran v višini dobrih 9 milijard in 100 milijonov evrov, potem to pomeni 32 % vseh prihodkov.  Mislim, da je to potrebno vedeti zlasti s perspektive tistega finančno najbolj potentnega dela slovenske nacije, ki si vsaj po mojem skromnem prepričanju protikoronske pakete vse bolj predstavlja kot priložnost za plenjenje. Kot priložnost za izmišljanje vedno novih izumov, načinov, metod in sredstev kako pridobiti delna ali pa popolna sofinanciranja iz državnega proračuna. Državni proračun je entiteta, ki ni neomejena. To se mi zdi, da je najpomembnejše dejstvo, ki bi ga mi vsi skupaj morali upoštevati tudi takrat, ko dobivamo na desetine, morda tudi na stotine elektronskih pošt, sporočil od takih in drugačnih interesentov za to, da bi iz državnega proračuna kaj pridobili. Če pogledamo strukturo načrtovanih odhodkov sedanjega protikoronskega paketa, je potrebno vedeti, da je osnova vseh odhodkov oziroma vsota vseh odhodkov nekoliko več kot 320 milijonov evrov, in da je zgolj ena postavka v tej celotni strukturi vredna več kot 200 milijonov evrov.  To je tisti del, ki se mu pravi delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Če bo realizirano tako kot je predvideno, se pravi, tudi s podaljšanjem do konca maja ali pa do konca junija letošnjega leta,         bo vrednost tovrstnih odhodkov 200 milijonov evrov. In če k temu prištejemo še tisto kar je bilo v preteklem letu realizirano in tudi seveda tisto, kar je nesporno, da so bili plačani tudi socialni prispevki za zaposlene na čakanju, potem je seštevek 750 oziroma 733 milijonov evrov. To pomeni, tri četrt milijarde evrov. In to pomeni, glede na realizacijo vseh odhodkov v preteklem letu, da je samo za sofinanciranje čakanja na delo bilo porabljenih četrtino vseh odhodkov. In to tudi kaže na strategijo ter vlade, da predvsem ohranja, kolikor se pač v danih razmerah da, stabilnost na trgu dela. To je tisto, kar se pač ne da spregledati.   Drugi pomemben del v strukturi odhodkov je tisti del, ki se mu pravi, da gre za poroštvo slovenski izvozni in razvojni banki za prvo izgubo posojilnega sklada finančnega inženiringa na področju turizma in gostinstva. To je seveda odvisno od soglasja k državnim pomočem od strani Evropske komisije. Vendar pričakovati je, da bo v tem letu realiziranih iz tega naslova 70 milijonov evrov.  In tretja pomembna zadeva, ki je ne kaže spregledati in ki je tudi povzročila silno veliko razburjenja, je povračilo za zaposlene z minimalno plačo v višini 50 evrov, ker bo v celotni strukturi pomenilo 17 milijonov evrov.  Meni samemu se kaže kot pomembno poudariti še eno zadevo, gre namreč za nekaj postavk, ki vsaka zase ne pomeni ne vem kako velikega odhodka, ko pa jih človek sešteje, zato ker so vsebinsko podobne, pa ta zadeva seveda pomeni konkreten odhodek. Gre predvsem za sofinanciranje vseh dejavnosti izvajalcev različnih oblik cestnega prometa, njihov seštevek je 9 milijonov in 300 tisoč evrov, in pa sofinanciranje izpada prihodkov v železniškem potniškem prometu oziroma v gospodarski javni službi prevoza potnikov, ki zaobsega 6 milijonov in 300 tisoč evrov.   Če to vse skupaj seštejem sem večino tistih najpomembnejših odhodkovnih postavk tega protikoronskega zakona omenil in skupni imenovalec vseh teh postavk je, da so predvsem odhodki usmerjeni v vzdrževanje stabilnosti na trgu dela.   Spoštovani gospod podpredsednik, vi ste na začetku dali določeno napotilo v zvezi z razpravo pri tej točki dnevnega reda oziroma pri obravnavi 1. člena. Tole kar sedaj sledi ne bo čisto v duhu člena, ki je izpostavljen. Mislim pa, da bi kazalo to povedati, tudi ne bo pretirano dolgo trajalo, zato ker se nanaša na sprejemanje tako tega protikoronskega paketa kot vseh ostalih, ki smo jih do sedaj sprejemali. To vam vnaprej povem in vas tudi prosim, da to sprejmete z razumevanjem. Gre namreč za to, da smo mi do sedaj v vseh protikoronskih paketih razpravljali o eni sami bistveni in pomembni stvari. In ta bistvena in pomembna stvar je zdravje. Zdravje je prioritetno vprašanje vsake družbe.  Zato, ker govorimo, čisto poenostavljeno povedano, o tem, ali go človeška vrsta obstala ali pa ne. Sedanja epidemija je pokazala vse slabosti in ranljivosti tistih družb, tudi slovenska je med njimi, ki so utemeljene na idejah liberalnega kapitalizma in prepuščanju zdravja neizprosnim tržnim zakonitostim. Zdravje ljudi je zato potrebno izvzeti iz optike liberalnega kapitalizma in zakonov ponudbe in povpraševanja. Zdravstvena politika v čeznacionalni skupnosti, kakršna je Evropske unija, zato ne bi smela biti prepuščena samo posameznim državam, ampak bi morala biti enotna politika na ravni celotne Unije. Pandemija Covid-19 je uspela po odpravljanju številnih preprek izroditi skupni dogovor na nivoju Evropske unije,        ki se odraža v solidarnosti programa Next Generation, predvsem za obnovo gospodarstev držav članic, še posebej tistih najbolj prizadetih. Kazalo je že, da se je Evropska unija končno zganila in je v velikem zamahu zaobšla vse omejitve, ki so jih postavljali zagovorniki plenilskega kapitalizma, predvsem trdno omejevanje proračunskega primanjkljaja in nenehno zmanjševanje državnega dolga.   Pod vtisom epidemijskega šoka, ki ga je doživela Evropa, je Evropska unija čez noč ukinila vse proračunske omejitve, vse omejitve državnega zadolževanja in vse to navkljub odporu tako imenovanih skrbnih držav. Pričakovati je bilo, da bo od tod naprej odgovor na epidemijo v celoti skupen, kar bi pomenilo dvig zdravstvene politike na nivo enotne politike Evropske unije po modelu profiliranja nekaterih drugih politik, denimo skupne kmetijske politike ali pa monetarne politike evroobmočja, četudi te le delno. Toda namesto tega je Evropska unija in Slovenija v njej in skupaj z njo nadobudno vstopila v podvig, ki ni čisto nič drugega, kot potrditev zakona džungle na farmacevtskem področju in pristanek na izsiljevanja velikega kapitala. Podvig se imenuje skupno naročilo cepiva proti covidu-19.   Koordinacijo celotne zdravstvene politike z uvedbo enotnih parametrov in kriterijev zaščite državljanov in odsotnost take politike je Evropska unija kanila nadomestiti s kampanjo za enotno nabavo cepiva in se na koncu srečala z neizogibnim jeklenim zakonom kapitalizma. Veliki monopolisti na trgu, Pfizer, AstraZeneca in Moderna so napovedali, da bodo njihove dobave zamujale, čeprav so regularno iztržili vse svoje prodajne cene. O vzrokih ni mogoče – vzrokih za zamude – ni mogoče z gotovostjo trditi. Morda se tudi nikoli ne bo v resnici izvedelo, čeravno vsi dobro vemo za kaj gre. Zakon kapitala je močnejši, farmacevtski velikani so moderni predatorji, ustvarjajo dodatne ekstra profite in lahko po mili volji izsiljujejo vse, ne glede na podpisane pogodbe. Vse, ki jim ne morejo zagroziti s fizično silo, se pravi z vojaško močjo.   Evropska unija in tudi Slovenija v njej se je na ta način pokazala oziroma izkazala kot papirnati tiger in to prav v trenutku, ko je izgledalo, da ji je uspelo prebroditi krizo, stagnacijo in letargijo iz preteklih let. Zapleti z zvijačami in triki okrog zamud farmacevtskih velikanov se bodo kajpada razrešili, verjetno spet s kakšnim posipavanjem pepela in nadaljnjo rastjo vrednosti njihovih delnic na svetovnih borzah. Ampak na tem primeru kakor vidimo, kolegice in kolegi, je ni stvari, ki je človek ne bi mogel storiti v prid lastni škodi.   Evropska unija se bo – za predpostaviti je – tudi po vsem tem še naprej zaklinjala v načela svobodnega trga prostega pretoka kapitala in svobodnega podjetništva. Toda naj je to komu všeč ali ne, na koncu bomo končali z ekonomijo ki ji bo potrebna pomembna podpora države in z državno upravo, ki bo imela nadzor nad zasebnim sektorjem in bo skrbela, da vsakdo dobi dovolj za preživetje. In to, gospe in gospodje, je tudi bistveno sporočilo našega današnjega protikoronskega paketa. Skrb države za to, da vsakdo dobi tisto, kar je nujno za preživetje.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  No, prav, da ste se sam že vnaprej opravičil. Jaz bi prosil vse ostale razpravljavce, da se držite določb poslovnika. Več povezanih določb poslovnika govori o tem kakšna naj bo razprava v drugi obravnavi pri nujnem postopku. Eno je prej povedal kolega, predsednik Državnega zbora, gospod Zorčič. Gre za prvi odstavek 134 člena, kjer splošna razprava ni možna in pa tudi prvi odstavek in prvi stavek prvega odstavka 144. člena pri nujnih postopkih pa izrecno določa, da splošna razprava ni možna. Zato vam predlagam, da se osredotočite na vložene amandmaje.         Tako ali tako pa bi tisto, kar je bilo potrebno povedati v splošni razpravi je bilo možno povedati v stališču poslanskih skupin, ki je bila pri tej točki, zato ker je pač nujni postopek, bila odprta.  Nadaljujemo, Jožef Lenart ima besedo.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav prisotnim gostom, spoštovane kolegice in kolegi.   Prejšnji učinki ukrepov protikoronskih paketov v Sloveniji so bili med najbolj uspešnimi v primerjavi članic Evropske unije, predvsem pri obvladovanju brezposelnosti. Tudi PKP 8 sledi temu obvladovanju brezposelnosti, ki je še kako pomembno. Torej, med tem pa seveda tudi bonitetne ocene evropskih in svetovnih finančnih institucij zaenkrat govorijo v prid tem ukrepom in sicer je Rating agencija Standard & Poor's iz ZDA v decembru potrdila bonitetno oceno Slovenije z AA, torej stabilni obeti. To pa pomeni, da Slovenija kljub kriznim razmeram zaradi COVID-19 ostaja dolgoročno finančno stabilna država. Torej zato, da smo, kjer smo z dosedanjimi PKP, ki pa imajo seveda pozitivne učinke in za druge izredne stroške smo torej do sedaj že namenili nekaj milijard evrov, se pravi za reševanje posledic krize in tako je dejansko bilo porabljeno za izredno pomemben in učinkovit ukrep, ki ga sedaj tudi podaljšujemo, čakanje na delo, do sedaj že preko 400 milijonov evrov in kot smo slišali ministra ga je do sedaj uspešno koristilo že 32 tisoč poslovnih subjektov. Na ukrepu skrajšanega delovnega časa pa je bilo nekako do konca leta že 34 tisoč oseb in za ta ukrep smo tudi porabili dodatnih 25 milijonov evrov.  Sedaj pa brezposelnost, ki jo ta moment imamo in seveda, ki kaže kar dobre podatke, decembra leta 2019 je bilo na Zavodu Republike Slovenije 75 tisoč 200 oseb in povprečno jih je bilo v letu 2019 74 tisoč 200. Decembra leta 2020 brezposelnost 15 % višja kot v istem mesecu 2019. Povprečno pa je bilo na Zavodu Republike Slovenije prijavljenih v letu 2020 85 tisoč oseb. To se mi zdi pač pomembno poudariti, povprečno torej 14,6 % več kot leto 2019. Zakaj? Ker pač vemo, da je lažje preprečevati kot zdraviti. In sicer iz tega naslova nekako predvidevamo ali pa se predvideva, da je bilo z dosedanjimi PKP ohranjenih do 300 tisoč delovnih mest, na kar smo v Slovenski demokratski stranki in seveda v vseh koalicijskih strankah in teh poslanskih skupinah lahko upravičeno ponosni. Torej očitki opozicije, ki so bom rekel danes se nadaljevali, bili so pa prisotni že sinoči na Odboru za delo, da ni bilo dialoga s socialnimi partnerji, ni bilo podpore dobrih predlogov opozicije in seveda se ni sprejelo veliko njihovih amandmajev. Pri amandmajih moram reči, da pač je bilo na mizi in se je izglasovalo, kar se je, to je demokratični postopek, sistem je takšen, tudi vseh amandmajev od poslanskih skupin koalicije nismo na tem odboru uspeli podpreti, tako da pač tako to deluje.  Potem v PKP8 dejansko, ki je dober in dobrodošel, saj so ukrepi usmerjeni k cilju, ki je pomoč delodajalcem in delojemalcem, torej gospodarstvu. Strošek po teh PKP, osmi PKP torej znaša približno 320 milijonov evrov. Podpirajo ga tako v Državnem svetu, torej obe pristojni komisiji Državnega sveta, pozitivno pa se je do njega na včerajšnjem Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide opredelila tudi Obrtno-podjetniška zbornica in sicer predsednik Meh je navrgel tudi zelo, kako naj rečem argumentirane trditve, katere smo si gotovo vsi skupaj zapomnili in sicer na očitke opozicije, da ti ukrepi gredo v korist kapitalistom in ne delavcem         je dejal, da to seveda ne more držati in da ne morem razumeti tega, kot tudi jaz ne morem razumeti, da nekdo pravi, da če se delodajalcem pomaga, da se s tem ne pomaga delavcem, ker je to normalno vse povezano in če ohranimo delovna mesta, teh delavcev, smo torej naredili veliko za to, tako da, dejansko ohraniti je potrebno tudi mikro podjetja, s. p.-je in tako naprej, kajti, pozneje jih več ne bomo uspešno sanirali in tudi ne bomo težko sanirali to škodo, ki bi nastala, če bi se ukinjala podjetja, zaenkrat pa ni bilo kaj dosti več stečajev, kot v letu 2019, v letu 2020, in upamo tudi, da tako ostane.  Tako, bom rekel, da nekateri, poslanci opozicije, niso razumeli, da je ta pomoč v obliki sredstev delodajalcem, tudi pomoč zaposlenim, tistim, ki pravijo, da so to mali ljudje. In, tukaj imamo eno izredno stanje, to je torej Covid-19 kriza, ki vpliva na delovanje vseh sistemov te države. Neki zahteven trenutek, če tako rečem, ko moramo stopiti skupaj in seveda ni časa za populistične in marketinške akcije strank iz opozicije in poslanskih skupin Državnega zbora.  Poglavitni ukrepi torej v PKP8, podaljšanje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, do aprila, se podaljšuje, 2021. Potem so tu tudi razni solidarnostni dodatki, ki so se razširili na širše skupine prebivalstva. Zajeti so sedaj dijaki, brezposelni, česar so tudi veseli. Naše gospodarstvo pa bo seveda od tega imelo korist, zakaj, ker bomo pomagali s tem, ko razdelimo tistim, ki imajo majhne prihodke, da bodo trošili in s tem bomo seveda pospešili denarni tok in zaradi tega se bo potem gospodarstvo lažje dvignilo nazaj, na raven izpred krize. Torej, gre tudi za odvzem dela bremena delodajalcem, zaradi zvišanja minimalne plače, potem skrajšani delovni čas bo država subvencionirala tudi kmetijam oziroma spet, tem kmetijam, ki imajo zaposlene ljudi, da delajo na kmetiji in sedaj nimajo dovolj dela za osem-urnik. Kje je torej zdaj razlog, da to ne bi bili ukrepi za malega človeka, za delavca in seveda tudi, med drugim, študentje, dijaki, upokojenci.  Torej zdaj, reči, kaj je bilo dobro narejeno, kaj ne, je seveda lahko kritizirati, ko vidiš te učinke, kajne, zelo težko pa je, da v nekem okviru okrog nas, sedaj gledaš, kdo je kaj naredil boljše od države Slovenije. En od direktorjev, ki ga poznam, je povedal, da ima firmo v Sloveniji in na Hrvaškem in je tudi povedal, da je posluh države Slovenije in njene Vlade veliko boljši, kot pa posluh vlade za to naše gospodarstvo, iz strani naših južnih sosedov. Tako, moram reči, da bi ta minister in ta Vlada, šele zelo dobro delala, če te krize in seveda teh nagajanj, s strani opozicije, ne bi bilo.  To bi bilo z moje strani vse. Hvala.
Hvala lepa.  Bom še enkrat opozoril, preden dam besedo naprej – držite se poslovniških določb.  Naslednji dobi besedo Primož Siter.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, dober dan.  Osmi poskus, vladni poskus ustvarjanja vtisa, da Vlada obvlada epidemijo, je pred nami. Slabo pripravljeni PKP-ji, tradicionalno slabo pripravljeni PKP-ji, protikoronski paketi, ki ne odgovarjajo niti na resnične potrebe ljudi v času epidemije in njenih gospodarskih in socialnih izzivov, niti, na drugi strani, na vzroke za katastrofalno epidemiološko, gospodarsko in socialno sliko. Se pravi, slabo pripravljeni ti zakoni, ki naj bi pomagal, so ključen problem, zakaj je trenutno Slovenija epidemiološko tam, kjer je – na dnu oziroma na vrhu žalostnih statistik.  Predvsem žalostnih seveda v tistem delu, ko štejemo smrtne žrtve, ki jih je danes po zadnjih informacijah, 3 tisoč 522 in zdaj nesposobnost te Vlade,         ki se lepo zrcali v zdaj že osmih protikoronskih paketih, se torej meri na eni strani v številu ljudi, mrtvih ljudi, slabemu upravljanju koronske krizne situacije, katastrofalnem komuniciranju z ljudmi, na kar se je danes že opozorilo, in seveda na zelo evidentni želji po absolutni oblasti Janeza Janše in njegove ekipe. Razumljiva posledica pa popolno nezaupanje ljudi, tudi zaradi teh paketov torej, s katerimi je ta vlada počela marsikaj drugega kot reševala epidemijo in katerega oziroma enega imamo pa danes tudi na mizi.   In zdaj zakaj. Da ne bom pavšalen v svojih ugotovitvah.   Fiskalni svet je konec leta, 18. decembra za interventne ukrepe je poročal, da je vlada za interventne ukrepe porabila, pa takrat smo imeli samo šest protikoronskih paketov, dobre 3 milijarde evrov. Od tega 1,7 milijarde samo za zasebni kapital. 1,7 milijarde. Za delavce, za prebivalstvo, da rečem, pa 370 milijonov. Torej za kapital na eni strani 1700 milijonov, 370 milijonov pa za tiste, ki ga ustvarjajo. In tudi ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, tega neravnovesja ne odpravlja, ne izboljšuje. Ugotavljam, da ga še poglablja, pri tem pa niti ne naslavlja, kot sem rekel uvodoma, glavnih vzrokov, zakaj se soočamo s tako enormnim številom mrtvih, in ne odgovarja na, iskreno, skorajšen kolaps izobraževalnega sistema.   Zdaj, smrti je, kot rečeno, 3 tisoč 322 danes. Še pred par dnevi oziroma pred dvema dnevoma, ko smo se pripravljali s kolegi v poslanski skupini na obravnavo tega zakona, smo bili tretji po številu mrtvih na prebivalca v svetovnem pogledu. Danes smo že drugi, prekaša nas samo Belgija. Ampak smo pa prvi po številu mrtvih na milijon – 55. Belgija ima tukaj boljši trend z 21-imi. Torej v bistvu smo na nek način statistično v sami špici ne-obvladovanja epidemije in v špici smrtnih žrtev, ki jih epidemija terja.   Ampak ne-obvladovanje tega zdravstvenega dela epidemije je ena stvar, ki je vlada ne obvlada. Druga stvar pa je ta socialni del. Vlada se niti o interventnih ukrepih ni sposobna konkretno dogovoriti s sindikati, videli smo na včerajšnjem Odboru za delo. Navkljub prošnjam tako sindikatov kot opozicije, da se sindikate povabi v to razpravo na pristojno delovno telo, kjer bodo imeli priložnost spregovoriti, se to ni zgodilo - sindikati so dobili vabilo pol ure pred sejo. Da ne govorimo o debaklu, ki se je zgodil na Ekonomsko-socialnem svetu. Podoben scenarij, sindikati so dvignili roke in šli in so rekli ne da se nam. In potem govorimo o socialnih ukrepih, ki da bodo izboljšali položaj delavca, pa so sindikati tisti, ki zagovarjajo 800 tisoč delovnih ljudi v Sloveniji.   Potem še ena stvar so šole. V teh ukrepih ne vidimo niti enega š-ja od šol, od izboljšanja položaja oziroma v delu ponovnega zakona šolskega sistema. Nujno potrebujemo nek ambiciozen načrt, nek ambiciozen pristop in seveda s tem povezane kadre, povezana sredstva, infrastrukturo in tako naprej. Mimogrede, Italijani so dodatno zaposlili 60 tisoč učiteljev, 30 tisoč podpornega osebja, SVIZ je pa že, ne vem, pri petem, šestem protikoronskem paketu opozoril oziroma predlagal dodatni denar za organizacijske prilagoditve, za tehnične prilagoditve, za kadrovske prilagoditve – pa nič, nič od tega. Učitelji sami opozarjajo, pa nič. Da ne govorimo o teh civilnih iniciativah staršev, ki se zdaj pojavljajo po vseh državi. Sem kar ponosen Trboveljčan, da se je stvar začela v mojem domačem kraju in se potem razširila vsepovsod drugje. Otroci so začeli govoriti, otroci razumejo, da te stvari in funkcionirajo .        Da Vlada navkljub osmim interventnim zakonskim paketom ne naslavlja ključnega problema. Ljudje umirajo in otroci ostajajo brez izobrazbe in brez priložnosti, da se psihosocialno razvijajo kot je treba. Problemov je veliko, bržkone bomo ob listanju amandmajev spregovorili o vseh in tudi predstavili rešitve, ki jih predlagamo v Levici oziroma v sodelovanju z opozicijskimi poslanskimi skupinami, ampak ključne stvari pa, ki jih Vlada mora spregledati pri pisanju teh zakonov oziroma teh interventnih ukrepov, pa je tole. Ljudje, ki delajo, morajo od pomoči nekaj imeti. Vidimo, jaz se s predhodnikom ne strinjam. Malokdaj v zgodovini se je zgodilo, da je bilo darilo kapitalu preneseno v preživetje delavca, ki ga ustvarja. Malokdaj. In tudi v tem primeru ta »tritle down« ekonomija ne funkcionira. Še enkrat, 1,7 milijarde evrov pomoči kapitalu, 370 milijonov pa tistim, ki ga ustvarjajo. To je nevarno početje, to ne bo, spoštovani predstavniki Vlade, države popeljalo ven iz epidemije in gospodarske in socialne krize, ki jo spremlja. Kot rečeno, čez seznam amandmajev in rešitev, ki jih predlagamo, pa se še oglasimo kasneje.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlagam, da ste v svojih razpravah korektni. Včeraj je bilo večkrat povedano, da so bili socialni partnerji vabljeni na sejo odbora takoj ko je bilo to mogoče. Nobeden ni nikogar izločil in predlagam vseeno, ne glede s katere strani prihajate, da v svojih razpravah uporabljate dejstva, če že kršite Poslovnik glede vsebine razprav. Tudi kakšne druge stvari so problematične bile v tej razpravi, ne bom komentiral, zato ker pač mi ni treba, ampak držite se resnice pri svojih razpravah.   Postopkovno, Primož Siter. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.   Ne bom pretirano polemiziral z vami, ampak prvič, poslovniške podlage za to, da polemizirate z mojo razpravo, nimate. Drugič, navedel sem dve jasni dejstvi. Vabilo predstavnikom sindikata za sodelovanje na včerajšnji seji je na njihove naslove prišlo 40 minut pred začetkom seje. To je dejstvo. To je merljivo dejstvo in o tem sem spregovoril.   Drugo dejstvo, ki sem ga v zvezi s sodelovanjem predstavnikov delavcev je na Ekonomsko-socialnem svetu navedel, pa je tisto ko so zadnjo sejo Ekonomsko-socialnega sveta protestno zapustili. Tudi to je dejstvo, zato ker so izrazili nezadovoljstvo oziroma nezmožnost posredovanja svojega glasu in bili razočarani nad tem, da Vlada njihovega glasu ne upošteva, in to so dejstva, spoštovani podpredsednik. Nič kar bi bilo poslovniško sporno in vse kar priča o razpoloženju te Vlade do socialnega dialoga do predstavnikov delavcev in na drugi strani seveda večnem in zveličanem odobravanju in ne vem kaj, poveličevanju predstavnikov kapitala na drugi strani, ki pa nikoli protestno ne gredo s seje Ekonomsko-socialnega sveta, saj nimajo za kaj.
Hvala lepa.   Spoštovani kolega, predsedujoči, v skladu s Poslovnikom lahko intervenira, nikjer ni nobene omejitve, v Poslovniku je ne boste našli, ampak so izredne določbe, ki predsedujočemu dovolijo, dopustijo, nalagajo intervencijo v primerih, ko prihaja do kršitev Poslovnika. To si preberite. 57. člen imate in to je to narejeno.   Obstrukcija kogarkoli na Ekonomsko-socialnem svetu pač je obstrukcija, tako kot v Državnem zboru. To je pač njegova suverena odločitev. Dejstvo pa je, da so bili ekonomsko-socialni partnerji na razpravo na delovno telo povabljeni takoj ko je bilo mogoče. Niso dobili vabila nič kasneje kot Obrtno-podjetniška zbornica, kot gospodarska zbornica kot kdorkoli drugi in to je tudi dejstvo. Tako da, predlagam, da se teh navijaških zadev vzdržite.     ŠZ) – 16.35    teh navijaških zadev vzdržite.  Gremo naprej z razpravo.  Besedo ima Vojko Starović. Izvolite.
Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani prisotni.  Res imamo težko situacijo. Res, odkar smo v Sloveniji, odkar imamo svojo državo, samostojno se še nismo srečali s takšno težko situacijo. Na eni strani imamo pandemijo, s kakršno se svet še ni srečal, ki odpira ogromne zdravstvene, ekonomske in socialne probleme in težave. Na drugi strani pa smo priča slabljenju institucij, na katerih sloni dobro delovanje, katerekoli demokratične države in tako posledice napadov nekorektnih na te institucije, predvsem pa zaradi nenehne hitro potezne menjave kadrov. Pri tem se moramo zavedati, da je usposobljenih kadrov, ki imajo ustrezne izkušnje, pa je v omejenem bazenu, kot je Slovenija premalo za vse te menjave. Tako namerno ali nenamerno ustvarjamo precej voluntersko strukturo v teh institucijah, ki pa še ob tem še premalo upošteva napotke stroke in se nanjo ne naslanja ustrezno. Brez tega pa ne gre. Po drugi strani pa brez iskanja podpore tudi tu v Državnem zboru, sploh pa pri ljudeh sodelovanja in dialoga, upoštevanja drugačnih in drugih mnenj in predlogov in to je prednost demokracije, na tem demokracija sloni, na dialogu, na iskanju najboljših rešitev, več glav, več ve. Ugledni epidemiolog je nedavno zapisal.   Zopet moram povedati, kar sem že včeraj povedal. Na eni strani poslušam, kako je to najbolj sposobna ekipa ta vlada, na drugi strani pa poslušam rezultate, da imamo ene najslabših rezultatov, najboljša vlada in najslabši rezultati. To je nekaj narobe. In ta epidemiolog je zapisal, ko so nam zadeve ušle iz rok, so se delali hipoteze, ki niso bile dokazane. Na te hipoteze so se potem delali ukrepi. Še huje. Ukrepi so se delali na politični način, z nekim usklajevanje, z interesnimi skupinami, kar seveda nima zveze z epidemiologijo. Imamo člana vlade, ki pravi, da je za sliko tako kakor imamo, sorazmerno slabo ali pa zelo slabo, krivo Ustavno sodišče, ki je odločilo, da je potrebno rezultate spremljati in ocenjevati. Gre za povsem običajen kontroli, ki ga v firmah upoštevamo, vse dobre firme to obvladajo in ga imajo narejenega, to je za sprotno spremljanje odmikov od doseganja ciljev, odstopov, da lahko jih potem popravljamo. Osnovno pa je, da priznamo napake, da gremo, da je napaka in da popravimo. To ne more biti kontroling, ne more biti kriv za take zadeve. Drugi član nam pove, da je vlada zašla v slepo ulico, zatem pa okrca opozicijo, da se gremo politične igre. In zraven tudi predsednik vlade, pa tudi drugi člani tu parlamentu čujem, da je vsega kriva zdaj ta opozicija, mediji, nedisciplinirano ljudstvo in tako naprej.   Mislim, da ne iščemo krivdo, ne bom rekel krivdo, ampak ne iščemo napake tam, kjer so nastajale in tam jih naj popravljamo. In kakor je nekdo zapisal napotilo, v kolikor je kdo zapisal, kako mi dobimo ti ukrepe, s slabo komunikacijo, z nejasnimi, da bodo jutri veljali jutrišnji ukrepi, ki dodajajo nekatere sprostitve, ki so veljale predvčerajšnjem, če se bo slika poslabšala, bodo veljali včeraj današnji ukrepi. Ljudstvo je zmedeno, dajte mi verjeti, da je treba iskati to komunikacijo in treba je iskati podporo tudi pri nas, pri poslancih. Prijel se je nek spin, dajte pustite nam vladati, opozicija nas moti.        Jaz vam povem zdaj kot SAB, kot te, mi nismo … nismo dejansko vložili / nerazumljivo/ sopodpisali smo tudi interpelacijo, ampak tega ni bilo, nismo vložili nobene ustavne obtožbe. Zmeraj nismo glasovali proti, smo se vzdrževali. Pustili smo vam, da odločate, da se sprejemajo ukrepi. Ampak moramo ugotoviti, da zadeva gre zelo slabo in upam, da boste danes vsaj pri nekaterih amandmajih nekaj upoštevali. Ker glejte, dejansko smo kot parlament suspendirani. Jaz priznam vse sposobnosti predsedniku Vlade, da lahko vlada z manjšinsko Vlado suvereno. Vlada z odloki, dopisnimi sejami, vlada preko svojega kabineta.   In potem v Državnem zboru po hitrem postopku potrjujemo PKP-je in predsednik in predsedujoči v Državnem zboru to suspenzijo bom rekel parlamenta dopuščajo. In mislim, da to ni zdravo in to vodi v slabo smer in v slabo smer gremo. Dajmo začeti sodelovati, dopustiti dialog in dopustiti, da tudi drugi kaj vedo, ne samo en kabinet nekoga.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  / oglašanje iz klopi/ postopkovno.  Postopkovno Marko Pogačnik, izvolite.
Glejte, spoštovani predsedujoči.  Preseneča me razprava kolega poslanca Stranke Alenke Bratušek. Porabil je več, skoraj 6 minut svoje razprave in z niti z eno besedo se ni dotaknil, bi rekel današnje razprave teme dnevnega reda protikoronski paket 8. Neke pavšalne obtožbe na račun te Vlade, kako bi mogli delati, kaj se ne dela. Niti z eno besedo pa v šestminutni razpravi ni omenil protikoronskega paketa številka 8, o katerem razpravljamo danes. Mislim, da to dovolj zgovorno pove, da pač tukaj ni neke vsebine, ampak da bi rekel za … bi rekel napad na Vlado Janeza Janše…
Marko Pogačnik, prosim, postopkovni predlog.
…da kot predsedujoči opozorite poslanke in poslance v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, da se razpravlja o temi dnevnega reda.  Hvala.
Opozoril sem že dvakrat ali trikrat, da imamo amandma k 1. členu in da v skladu s poslovniškimi določbami, 134. (?) in 144., splošna razprava ni možna v skladu s 7. in 5. členom poslovnika se pa razpravlja samo o točki, ki je na dnevnem redu.   Zdaj to, da pri 1. členu uporabljate, da 1. člen se uporablja za splošno razpravo pomeni, da se poslanec na razpravo ni pripravil. To je prvi znak, prvi znak. In predlagam, da se vsi tisti, ko ste razpravljali k 1. členu osredotočite na vloženi amandma. Pa pri 5. členu, ki bo naslednji, da se tudi osredotočite na vloženi amandma, sicer bom prisiljen pač ustrezno ukrepati. To je to, kar lahko povemo. Ne bi rad, ker ni potrebe, predlagam pa, da razpravljate pač o vsebini, ki je na dnevnem redu.  / oglašanje iz klopi/ Postopkovno.  Še vrata se niso zaprla.  Tina Heferle, postopkovno, izvolite.
Ja, hvala lepa predsednik, podpredsednik.   Res je, sem prehitela iz pisarne, kjer sem spremljala to sejo, ki jo vodite na zelo, zelo čuden in neobičajen način, malce moram…
Postopkovni predlog, prosim.
Takoj, gospod Tanko.
No, no, lepo prosim.
3 minute imam časa in si bom vzela 3 minute…
Postopkovni predlog…
…Da ga obrazložim.
Pričakujem predlog, ne / nerazumljivo/ …
Gospod Tanko, če mi dovolite, bom v miru obrazložila svoj postopkovni predlog.
Izvolite, izvolite, imate besedo.
Zdaj ste mi ukradli pol minute in pričakujem, da bo teh 30 sekund dodanih.
Če bo potrebno, bomo dodali.
Gospod Tanko, a dovolite?
Ja, sprostili ste za dodatek, če bo treba 30 sekund …
Gospod Tanko …
… /govorita oba hkrati/ Seveda sem vam obljubil, da vam dam.
Gospod Tanko, v besedo mi skačete, še predno jaz stavek sploh začnem.
Izvolite, imate besedo.
Prosim za malo spoštovanja…
…In če bo treba, bom dal tudi dodaten čas…
Pa za malo vljudnosti…
…vam na razpolago, ni problema.
…za malo vljudnosti, pa za eno, kako naj rečem, nimate niti osnovnega bontona, človeku se v besedo ne skače.
Odvzel vam bom besedo. Sejo vodim jaz, ne vi.
Ne mi skakat v besedo.
Čez dve uri boste na vrsti, boste lahko po svoje vodili sejo.
Se ne bom maščevala vašim kolegom, brez skrbi.
Saj se jaz tudi ne bom, samo predlagam…
Gospod Tanko, na seji Državnega zbora, na 48. izredni seji Državnega zbora, ki je potekala od 18. novembra dalje ste v enem izmed svojih odgovorov na postopkovni predlog, kjer so poslanci tako kot je običajno pri amandmaju k 1. členu, ki je pač amandmiran pri nekem zakonu razpravljali nekoliko širše tako kot danes, ste vi v odgovoru odgovorili takole, pa vas bom citiral iz magnetograma, ki sem ga iskala v pisarni, zato sem prihitela. Povedali ste takole: mala nerodnost tega je, namreč postopkovnega predloga, da se širše razpravlja, da je prvi amandma vložen k 73. členu in ne k 1. členu. 1. člen vsakega zakona je ponavadi tisti, ki omogoča nekoliko širšo razpravo.  Torej mi imamo ta trenutek amandma k 1. členu zakona in v omejujete in onemogočate razpravo poslankam in poslancem, ki razpravljajo nekoliko širše / opozorilni znak za konec razprave/ seveda je tema, o kateri govorimo zelo široka. In vas ne razumem pri vaših naporih, da poskušate poslance utišati, tako vaši kot naši, levi kot desni razpravljajo nekoliko širše, kar je običajno in seveda za tako temo kot je protikorona paket, ki obsega širšo tematiko, seveda normalno. Dajte prosim voditi sejo tako / opozorilni znak za konec razprave/ tako kot se gre, v skladu s Poslovnikom, v skladu z vašimi načeli, ki ste jih tistega novembra, na magnetogramu imamo napisano, izrekli javno, k 1. členu je dovoljeno razpravljati… / izklop mikrofona/
Dajte ji še 30 sekund, da bo do kraja povedala.
Se bom pa presedla, da bo lažje. Hvala lepa za korektnost gospod podpredsednik.  Torej, saj bom zaključila hitrejše kot mi še dolgujete časa. Pustite poslankam in poslancem, da razpravljajo širše. To ste nenazadnje sami predlagali v eni izmed prejšnjih sej, k 1. členu, ki je ponavadi tisti, ki omogoča nekoliko širšo razpravo. Če želite vam tudi magnetogram predam.
Hvala lepa.  Ni treba, ga obdržite za sebe, pa upoštevajte pri svojem vodenju. Jaz sem, ko sem začel sejo citiral tako tisto, kar je povedal predsednik Državnega zbora v napovedi oziroma v uvodu te točke, se pravi, da se držite razpravljavci prvega odstavka 134.(?) člena, dodal sem še določbo prvega odstavka 144. člena, ki govori o nujnem postopku in ker splošna razprava ni možna in pa seveda sem povedal, da se upošteva še 57. člen, to se pravi drugi odstavek, kjer se govori samo o točki dnevnega reda. Vse razpravljavce sem po moje korektno opozoril, da se držijo razprave oziroma točke dnevnega reda. Nobenemu nisem vzel besede, opozoril sem pa vse, še gospoda Siterja sem opozoril, ker je pač napačno navajal neko določeno trditev.  Bi pa vas opozoril gospa kolegica, da ste kot podpredsednica Državnega zbora v svojem postopkovnem predlogu nekoč, če že gremo v zgodovino, napovedali obstrukcijo vaše poslanske skupine, za kar niste imeli mandata in napovedali obstrukcijo celotne opozicije, za kar ste imeli pa še manj mandata. Pa vas nisem takrat nič kritiziral, niti opozarjal, tako da preštudirajte Poslovnik, pravila in / oglašanje iz dvorane/ saj boste dobili, ne biti tečni. Pač delajte v skladu s svojimi oziroma tako kot piše v Poslovniku, ne kot se vam zazdi.  Postopkovno, Tina Heferle, izvolite.
Gospod Tanko, za razliko od vas bom jaz do vas vljudna.  Ravnokar ste mi rekel v eter ne teži mi, to je nezaslišano in s tiste pozicije, kjer ste trenutno, kjer bom jaz čez uro,         je nespoštljivo do mene in do kogarkoli v tej dvorani. In prosim, če se malo vzdržite te vaše…
Postopkovni predlog, prosim…
…postopkovni ja…
…ne razpravo z mano, nimate te….
…ker ste vi razpravljal z mano…
…nimate besede za polemiko…
…bom jaz tudi z vami…
…ampak za postopkovni predlog…
…se odzvala glede na to, da ste blatili moje dobro ime, čast in ugled.
Gospa Heferle, imate…
Gospod Tanko, moj predlog…
…imate besedo za postopkovni predlog…
…postopkovni je…
…ne za polemiko.
…bom takoj povedala…
…s predsedujočim…
Pa vi čez mene, sploh me ne poslušate, ker govorite čez mene.
Opozarjam vas in sem vas lepo opozoril, da imate besedo za postopkovni predlog…
…pa ravnokar ga želim…
…ne za polemiko s predsedujočim…
…formuliram in artikulirati, pa mi venomer skačete v besedo. Pa vi sploh poznate bonton?
Skrbite za sebe.
Prosim, če mi dovolite, da…
…bo dovolj…
…v miru povem svoje.
Boste povedali, samo ne polemizirati z mano… / govorita drug čez drugega/
Gospod Tanko, ne morem govoriti, če mi skačete v besedo. Pa dajte prosim se umiriti, ker je nevljudno za takega gospoda, kakršni ste…
Jemljem vam besedo…
…kakršen ste vi.
…zato, ker se ne držite…
Ne, ne morete mi jemati besede.
…vzamem vam besedo.
Moj postopkovni predlog je sledeč…
Vzamem besedo…
Vi ste govorili…
Nimate besede več…
/ izključen mikrofon/
Postopkovni predlog, Primož Siter.
Podpredsednik Državnega zbora, onstran tega, da gre pri tej sceni za nekaj popolnoma nedostojnega, nekavalirskega, prostaškega, nečesa čemur v Trbovljah rečemo »houdre«, imamo tukaj tri jasne kršitve Poslovnika z vašega naslova.  Prvič, 1. člen, razprave o amandmajih k 1. členu so vedno na voljo širši razpravi. Jaz sem po skoraj treh letih Državnega zbora danes prvič slišal, da bi se takšna praksa uvedla. Drugič, vsebinsko komentirate razprave poslank in poslancev, za kar nimate pristojnosti. Kot moderator parlamentarne razprave lahko posežete pri kršitvah Poslovnika, nobenega mandata pa nimate, da se opredeljujete, da komentirate vsebinske razprave poslancev, kar ste naredili, če ne drugega, v mojem primeru in nisem bil edini. In tretjič, ne dovolite poslancem niti izreči svojega postopkovnega predloga, ker bi to zamajalo vašo avtoriteto. Mislim, vi ste poosebljenje vsega, kar vlada Janeza Janše je. Ne dovolite drugim niti spregovoriti, ker veste, da bo kritika, ne dajete jim priložnosti, vsebinsko komentirate vse, za vse imate rešitev, Poslovnika ne spoštujete in vse skupaj je en »houdrast« kaos.  Prosim dovolite podpredsednici, da vsaj izreče svoj postopkovni predlog. Evo, to je moj postopkovni predlog.
No, sedaj sem vas demantiral, ker sem vam pustil, da ste povedal vse, kar ste mislil.  Jaz sem se v vaši razpravi dotaknil samo tistega, kar ste narobe navajal. … / oglašanje iz klopi/ Ste narobe navajal oziroma ste enostransko navajal. In kar zadeva vodenje seje in Poslovnika, sem vam citiral določbe, čisto vse določbe, ki so povezane z vodenjem te seje, ki se nanašajo tako na drugo obravnavo, ki se nanašajo na nujni postopek in določbe, ki se nanašajo na to, o čemer naj bi govoril tisti, ki ima besedo. Čisto vse te določbe sem vam tudi naštel. In niti eno od teh določb nisem kršil. Sem pa vse vljudno opozoril, ki ste govorili, da se držite postopkovnih oziroma poslovniških pravil.  In nič drugega. In tudi nobenemu nisem vzel besede. Ne dopuščam pa nobene polemike na tak način, kot ste si jo dovolili, ne podpredsednica Državnega zbora, ne noben poslanec. Jaz nisem nobenega, bom rekel, kakorkoli onemogočil. Postopkovni predlog pa ni namenjen polemiki s predsedujočim. Ni dovoljen in ni dopustna polemika. Poglejte si Poslovnik. In če govorite o uporabi Poslovnika, potem se sklicujte na določbe Poslovnika, tako kot sem se jaz skliceval na določbe Poslovnika. In nič drugega ni treba povedati tukaj v tem primeru. Če sem kršil Poslovnik bomo to obravnavali na poslovniški komisiji, nobenega problema. Če so tako hude kršitve lahko tudi z glasovanjem kaj odredite, če želite in tako naprej. Ne pa posegati v moje delo in vodenje na tak način, kot si to dovolite.         Žal. Tudi, če je ženska na drugi strani, veljajo ista pravila. / oglašanje iz dvorane/
Najprej postopkovno gospod Trček.  Gospod Trček je najprej na vrsti.
Hvala za besedo.  Izhajajoč iz vsega, kar ste navedli iz poslovnika, predlagam, ker 1. člen govori o vsebini zakona, citiram: »s tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe« in je navedenih taksativno sedem zakonov, in drugič, »s tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov« in je navedenih še deset zakonov, skratka tukaj imamo od gradbenega zakona preko zakona o lekarniški dejavnosti, prekrških, do zakona o verski svobodi, jaz pač predlagam, da izhajajoč od tega ne glede na to, kdo bo zdaj vodil sejo, se dovoli razprava o vsebini zakona, ki je zelo jasno naveden v 1. členu tega PKP-ja. Zgolj to. In to je v skladu in s poslovnikom in z nujnostjo postopka.  Hvala za besedo.
Hvala lepa.  Besedo ima Tina Heferle, postopkovno.
Postopkovno, gospod kolega Tanko.  144. člen, na katerega se sklicujete, govori takole: »v nujnem postopku za sprejem zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika«. Ta del stavka vi niste prebrali, ker se 122. člen tega poslovnika glasi takole: »najmanj 10 poslancev lahko v 15-ih dneh po posredovanju predloga zakona poslancem zahteva, da Državni zbor opravi razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona« in tako naprej, z eno besedo splošna razprava. Torej vaša interpretacija, da se pri 1. členu, ki je amandmiran, ne sme opraviti splošnejša razprava zaradi tega, ker se sklicujete na 144. člen poslovnika, je popolnoma zgrešena in napačna. Kajti ta splošna razprava, o kateri vi govorite, ne pomeni na splošno razpravljati o tem zakonu, ampak pomeni poseben institut, ki ga poslovnik določa v 122. členu, in to je institut splošne razprave, za katerega vemo, se opravi, predno je opravljeno prvo branje zakona, se opravi splošna razprava in se glasuje ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.  Torej vaše sklicevanje na 144. člen je popolnoma zgrešeno, popolnoma napačno. In glede na vašo izjavo, ki sem jo prej citirala, samo 1. člen je tisti, ki omogoča nekoliko širšo razpravo, če je amandmiran, vas prosim, zelo spoštljivo -čeprav sem ženska, ne? – vas prosim, da dovolite vsem poslankam in poslancem, da vendarle razpravljajo o zakonu na splošno. Ker imamo amandmiran 1. člen. Kolega Trček je pa zelo lepo in nazorno pokazal, o čem vse govori ta zakon in tudi ta člen, ki ga amandmiramo pri 1. členu.
Hvala lepa.  Postopkovno, Primož Siter.
Hvala lepa za besedo.  Jaz mislim, da sta Franc Trček in Tina Heferle zdaj poslovniško zelo dobro utemeljila, kje ste v vodenju seje zavozili, jaz bi pa samo predlagal naslednje. Glede na to, da smo bili priča enem tako grobem izrazu seksizma z vaše strani pred par minutami, ko ste na podpredsednico Državnega zbora naslovili z »tudi, če ste ženska« in s tem onečastili njeno ime in polovico človeštva, prosim, da morebiti sejo prekinemo, se sestanete z vodji poslanskih skupin na Kolegiju predsednika Državnega zbora in dogovorite, kako bo ta seja potekala naprej brez vašega vodenja.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Matjaž Nemec postopkovno.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani.  Skoraj vsakič...  Gospod podpredsednik, z vami govorim. Če me lahko poslušate.  Ko sedite tam na tistem stolu, se povzdignete nad vse nas poslanke in poslance in kljub argumentom tako z ene strani, s strani kolegice Tine Heferle, kot dr. Trčka si upate vsakič znova ubijati razpravo v Državnem zboru. Jaz ne vem, zakaj to počnete, ni mi jasno. Vsakič znova se moramo z vami prepirati glede najbolj elementarnih demokratičnih postopkov, ki so v praksi v tem Državnem zboru.    ŠZ) – 17.00    Jaz ne vem kaj je v vas, da so to počnete, ne vem zakaj to počnete? Se počutite mogoče boljše, ko pridete domov? Ampak moj postopkovni predlog je, spoštovani, sledim tistemu, kar je Primož Siter dejal, dovolite, da opravljajo delo drugi namesto vas, ki so bolj primerni za tisto vlogo, ki jo počnete in dovolite, dialog spoštovani podpredsednik na spoštljiv način. In ne žalite ne moških in ne žensk, tako kot ste narediti z gospod Tino Heferle, kar je nedopustno. Če mislite, da ste zaradi tega boljši človek, se motite. Zakaj? Ker je razvidno…
Kolega…
…kako to počnejo vaša kolega in kolegi…
…polemizirati s predsedujočim na tak način, kot si dovolite…
…kolegica in kolegi so sposobni voditi seje.
…bom pa postopkovni del povedal.
Moj postopkovni predlog je, da zapustite to mesto in pustite kolegici oziroma kolegu ali pa predsedniku Državnega zbora, da nemoteno vodi dialog v Državnem zboru. To je vse, spoštovani gospod Tanko. Ni potrebno biti velik človek za majhna dejanja.
Hvala lepa za priporočilo.  Kar zadeva vodenje seje in pa posegov. Zdaj vljudno je tudi od tistih, ki dobite besedo, da predsedujočemu ne posegate in skačete v besedo. / oglašanje iz dvorane/ Najbrž edini, ki ima mandat, da komu poseže v besedo je predsedujoči. In nima nobenega smisla, da kdorkoli, ki misli da ima ne vem kaj tako ali drugače prav, da to počne. Ni vljudno. Takrat ko predsedujoči intervenira je najbolj normalno, da se počaka, da ga opozori ali pa karkoli drugega naredi.  Zdaj kar zadeva pa vodenja, zdaj to boste morali kje drugje urediti. Mandat ste mi dali na začetku, povedal sem, da sem bom trudil voditi po Poslovniku, tako kot je zapisano, pa še bi vas opozoril, da ne gre samo za 144. člen, prvi odstavek, ampak da je predsednik Državnega zbora že pred mano opozoril na določbo prvega odstavka 134. člena, že v uvodu, preden je sploh dal prvemu besedo. In jaz sem potem to samo tudi dopolnil še z 75. členom, kjer je pač treba govoriti o točki dnevnega reda. Amandma je vložen k zakonu in napoveduje širitev vsebine in o tem je treba razpravljati, tako da ne vidim nobenega razloga, da govorimo o ne vem kakršnihkoli zadevah, ki se dogajajo kjerkoli drugje. Govorimo o vsebini vloženega amandmaja.  Lidija Divjak Mirnik ima še besedo za postopkovni predlog.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsedujoči za besedo.   Zdaj gospod Tanko, jaz verjamem da ste vi pravi dec v navednicah seveda, ker to vedno znova tudi kažete s pozicije moči, na kateri ste tudi zdaj. Sploh v zadnjem času svoje mišice kažete tudi tako, da nonstop, ampak res nonstop komentirate razprave opozicijskih poslancev. To ste si vi nekako prisvojili in vzeli za vašo pravico, tega namreč ne počno ostali…
Kolegica, postopkovni predlog, ne razprava.
…podpredsedniki.  Zdaj ne bom ponavljala tega, kar sta Tina in Franci že povedala, predlagam pa vam, da zadihate, tako kot to na jogi delamo, globoko vdihnite, umirite svoj ego in nadaljujete v spoštljivem duhu, predvsem do žensk in do poslancev opozicije. Vljudnost je namreč mati modrosti in veliki so tisti, ki se znajo obnašati tudi takrat, ko letijo na svojih krilih. Zdaj moj postopkovni predlog pa je, spoštovani gospod podpredsednik, da se opravičite Tini Heferle, podpredsednici, poslanki LMŠ, zato ker pač boljše od vas obvlada Poslovnik. Bog pomagaj, tako pač je.  Hvala lepa.
Glejte, nikogar nisem rad prekinjal.  Vsakega ki je govoril mimo sem opozoril, razen gospoda Starovića na koncu. To je pač dejstvo, pa je šlo za gospoda Polnarja, je šlo za gospoda, mislim da Lenarta, sta oba koalicijska poslanca, sem povedal gospodu Siterju, ki ne drži navedba in tako naprej. In nič drugega nisem naredil in pozval, da se držite, bom rekel, da ste v svojih razpravah korektni        in da govorite o dejstvih, ne na insinuacije, in nič drugega nisem naredil. Bom pa upošteval vaš predlog in bom dal besedo naprej ženski Andreji Zabret.  Gospa poslanka, izvolite, imate besedo. / oglašanje iz dvorane/ Še postopkovni? (Da.)  Tina Heferle, postopkovno, izvolite.
Ja, poglejte, gospod podpredsednik, tole z žensko je bilo spet malo pretirano, kajne?  Jaz vas prosim tukaj, na tem mestu, v imenu vseh poslank, da prenehate s takim nespoštljivim početjem. Kar se tiče postopkovnega, drugega dela mojega predloga, pa je, glede na to, da zavajate vso javnost, ki nas gleda, vključno z nami, poslanci, ki tukaj noter sedimo, naj vas razočaram, da nekateri znamo Poslovnik brat in 134. člen, na katerega ste se tudi sklicevali, v svoji argumentaciji, češ da zakaj splošna razprava danes ni dovoljena, pravi takole: »V drugi obravnavi predloga zakona Državni zbor opravi razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, ter glasovanje o posameznih amandmajih.«  Vi se sklicujete na ta člen, na ta odstavek tega člena, češ, da je predsednik Državnega zbora na začetku seje to prebral. Ja, seveda, je prebral, ker je tak običaj, vsakič, ko imamo pred sabo zakon, ki je v drugi obravnavi amandmiran, se to prebere in kot sem že prej povedala, v skladu s 144. členom, na katerega se sklicujete, tista splošna razprava, o kateri vi govorite, je popolnoma nekaj drugega, kot pa jo zdaj opravljajo poslanke in poslanci.  Torej, brez - moj postopkovni predlog je – brez vaših intervencij, ko bodo posamezni poslanci ali poslanke govorili na splošno o predlogu zakona, ki je danes pred nami.  Drugi del postopkovnega predloga pa je, brez seksističnih opazk do poslank, ker to pa res ni dostojno in vam, takemu gospodu, kot sem mislila, da ste…
Polemika…
…ne pritiče.
…s predsedujočim, gospa Heferle, prosim, da se zadržite tega.  Predlagam, da nadaljujemo z razpravo. Jaz bom sam povedal, kaj je še predsednik Državnega zbora v uvodu k točki prebral, lahko si pogledate, imate magnetogram, in, pač delamo v skladu s tistim, kar je napisano, v Poslovniku. Kako ga kdo razume, je drugo vprašanje, kajne. / oglašanje iz dvorane/ Vodim tako, kot mislim, da je prav.  Imate gospod Starović repliko? Kako? / oglašanje iz dvorane/ Repliko? (Da.) Na kaj, na koga? / oglašanje iz dvorane/  Repliko je imel… Ni mogel, on je imel postopkovni predlog. Ni replike… / oglašanje iz dvorane/ Nimate replike na mojo razpravo.  Dobro, gremo z razpravo naprej. / oglašanje iz dvorane/  Postopkovno Andrej Rajh.
Lepo prosim, spoštovani predsedujoči, vi ste žalili kolega Starovića, da je nepripravljen na razpravo in to je povedal tudi kolega Pogačnik in seveda je to žalitev in nespodobno in nesramno.  Zato prosim, da nehate z takimi insinuacijami. Preprosto niste šarmanten, če mislite, da ste. Tako da… / oglašanje iz dvorane/
Hvala lepa.  Glejte, zdaj kar zadeva opozorilo, če pri nekem amandmaju nekdo razpravlja o zakonu in širše o zakonu, potem to ni razprava o amandmaju in točki dnevnega reda in to pomeni, da se poslanec na to vsebino, ki je ta hip na mizi, ni pripravil. Ne moreš drugače zaključit, kajne? Če pa bi se pripravil na vsebino, ki je na dnevnem redu, bi pa razpravljal o vsebini, o konkretni vsebini. / oglašanje iz dvorane/  Postopkovno, Andrej Rajh ponovno.  Izvolite.
Prosim, da obrazložite to, glede na to, da je v prvi točki navedenih 17 zakonov, povejte, na katerega od tega, ta amandma ne vpliva.
Hvala lepa.  Lahko pogledate, kajne, razpravo, pa boste ugotovili, ali je bila razprava o točki dnevnega reda ali ni bila, ni noben problem.  Andreja Zabret, kolegica, imate besedo za razpravo.  Izvolite.
Spoštovani moški predsedujoči gospod Tanko. / aplavz/ Hvala za besedo in po tako burni razpravi,         žalitvah kolegice Tine Heferle in tudi mene osebno in vaši vzvišenosti, je pač malo težko razpravljati, ampak se bom potrudila.   Prav tako se mi zdi, da se je pravzaprav težko opredeliti kje so meje širše razprave pri tako širokem zakonu kot je PKP 8, ki vsebuje od začasnih in pa trajnih ukrepov katerih ta PKP zakon sploh ne bi smel vsebovati. In pa glede na to, ko obravnavamo 1. člen, ko vemo kaj vse ta 1. člen obravnava. Pa da na kratko pogledamo kako sprejemamo vse PKP do zdaj. Danes je že osmi po vrsti in predno tega sploh sprejmemo, Vlada pravi, da pripravlja že devetega. In da v naslednjem bomo pa res vse naslovili. Modis operandi te Vlade je kar predvidljiv, kar pomeni, stalno prelaganje učinkovitih ukrepov na naslednji PKP, pomeni da se Vlada izogiba odgovornosti in s tem povzroča dodatno škodo gospodarstvu. PKP se sprejema brez soglasja sindikatov kater je ta Vlada in minister za delo vztrajno postavljata na stranski tir. Samovoljno poseganje v delavsko ustavo, s trajno spremembo Zakona o delovnih razmerjih, s prisilnim upokojevanjem pomeni rušenje demokratičnih načel. Sprejemanje nepremišljenih in sistemskih sprememb zakonov v interventnih zakonih pomeni dolgoročno destabilizacijo javnih financ in popolno zmedo v pravnem redu, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba. V vsak zakon Vlada pripelje podtaknjenca. Tudi PKP 8 ni bil izjema. Vlada si je namislila nek nov prekršek, ki naj bi omogočil sankcioniranje ravnanj, ki so v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni. Nihče ne ve točno za kakšen program gre in kdo ga bo določal. Niti državna sekretarka iz Ministrstva za zdravje na včerajšnjem odboru za delo, ni znala točno razložiti kaj to pomeni. Vlada očitno ne razume kaj pomeni beseda »interventnost«, saj v interventno zakonodajo v kateri bi morali biti le začasni ukrepi, za hitro, nujno reševanje ljudi in gospodarstva stalno tišči tudi trajne sistemske rešitve. In če še povzamem mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je že od prvega PKP naprej opozarja, resno opozorila, da je zakonodaja nepregledna, nerazumljiva, nejasna in povzroča pravno nevzdržno stanje. Predvsem pa bi bila res posebno vesela, če se predsednik Vlade ne bi non stop hvalil, da naj mu povemo katera skupina je še izpuščena, da ni po njegovih besedah Slovenca ali Slovenke, ki po PKP še ne bi nekaj dobil.   Prvič. Še vedno so skupine, ki so pozabljene ali niso v zadostni meri naslovljene.   Drugič pa, ali ne bi bilo bolj pomembno, da bi se ukrepi in denar razdeljeval bolj premišljeno, gospodarno in pa z neko vizijo, ne pa kar povprek, da si pravzaprav predsednik stranke SDS kupuje mir in pa volilne točke. V LMŠ ob sprejemanju vsakega PKP, ves čas opozarjamo in na to smo opozorili tudi včeraj na Odboru za delo, ki je traja do druge ure zjutraj in kljub dolgim uram se mi zdi, da smo bili vseeno konstruktivni in ob tem smo oziroma opozarjamo, da so ukrepi neučinkoviti, administrativno prezapleteni in prepozni, Vlada bi morala imeti selektiven pristop do priprave ukrepov. Kaj to pomeni? Ločiti bi morala na podjetja, ki so zaprta z odlokom in podjetja, ki delajo v zmanjšanem obsegu. Vlada je ponovno spregledala težave in stiske mladih študentov in prekarnih delavcev. Predvsem pa, kar je najbolj pomembno pa je, da še vedno ni jasnega načrta kako po koncu epidemije.         Namreč prav od tega je odvisno, kako se bomo pobrali po krizi, kakšne ukrepe bo Vlada pripravila za gospodarstvo, ki pravi, da bodo v PKP 9. Mislim, da bi Vlada res že lahko vedela, saj smo že globoko v drugem valu, na kakšen način bodo podjetja, samozaposleni lahko odprli svoja vrata, ne vemo še kdaj, nekatere jih sploh mogoče ne bodo, kje bodo dobili zagonska sredstva. Vemo, da v času državne pomoči, ko je večina gospodarstva na umetnem dihanju nastajajo tako imenovana zombi podjetja.  V primeru, da po krizi ne bodo dobila ustrezne podpore bodo ta podjetja odpuščala ali šla v stečaj in šele takrat nas čaka socialna bomba. Zato le upam, da se besede vodje vladne skupine za pripravo ukrepov gospoda Mateja Lahovnika pozlatijo, ko pravi, da bo krize konec marca in pa da v drugi polovici leta že pričakuje močno okrevanje. Po informacijah naj bi Vlada z različnimi ministrstvi pripravljala razpise za podjetnike po epidemiji. Vendar pri tem si res v LMŠ želimo, da bodo taki, da pride pomoč do čim več podjetij in to tudi mikro, malih in srednjih podjetij. Boji pa se, da bodo ti razpisi tako kot že številni ukrepi do zdaj narejeni le za določena podjetja in le za določene panoge. Lahko dam samo en majhen primer, predstavljajte si nek butik, ki je že več mesecev zaprt in v tem butiku so trenutno vsa zimska oblačila, ta butik se bo mogoče odprl spomladi, ne vem, poleti. Ne predstavljam si zdaj ta oblačila, ki so zimska jih poleti ne moreš prodajati, se pravi ta oblačila se lahko samo prodajo za minimalni denar, ne vem pa, kje bo ta lastnica dobila denar za nakup nove kolekcije, recimo poletne. In o tem govorim, da bodo mogla biti tudi taka manjša podjetja in samozaposleni tudi prepoznani, da potrebujejo pomoč.   V LMŠ smo včeraj na Odboru za delo predlagali kar nekaj dopolnil, katera tudi danes ponovno vlagamo, predlagali smo amandma pri ukrepu povračila fiksnih stroškov. Namreč pri samozaposlenih se je temeljni dohodek štel v prihodek, tako da samozaposleni zaradi tega niso mogli prikazati izgube, kar je pomenilo posledično neupravičenost do povračila fiksnih stroškov. To gre predvsem za, kot sem že omenila za samozaposlene in tudi tem je potrebno pomagati na način, da bodo lahko preživeli, saj je tudi tem majhnim s. p.-jem Vlada prepovedala z odlokom, da lahko delajo, prav tako kot tudi večjim podjetjem. Vendar na žalost ta amandma ni bil sprejet.   Naslednji amandma, ki smo ga vložili je bil glede minimalne plače. Namreč zaradi epidemije ter dviga minimalne plače s 1. 1. 2021 je Vlada v PKP 8 predlagala subvencioniranje minimalne plače na način, da bo najnižja osnova za plačilo prispevkov v višini od minimalne plače, ki jo je minister določil pri 1024 evrih in ne od povprečne plače, ki pa znaša za leto 2020 1843 evrov, ki pa bo še višja. Namreč v ta znesek niso vštete ne še decembrske plače. Vedeti pa tudi moramo, da se je povprečna plača za leto 2020 nesorazmerno dvignila, predvsem zaradi dodatkov COVID. In ker je ta najnižja osnova za plačevanje prispevkov od minimalne plače velja le za zaposlene, ne pa za prispevke samostojnih podjetnikov, pomeni to neenako obravnavo in na to opozarja več različnih deležnikov. To bo pomenilo,         da bodo samozaposleni v povprečju plačevali najmanj 240 evrov prispevkov več na leto. In da se to nebi zgodilo in da preprečimo to neenako obravnavo in ker si samozaposleni tudi zaslužijo enako pomoč, smo predlagali amandma, kjer tudi samozaposleni za čas od julija do konca leta 2021 bi plačevali minimalne prispevke od minimalne plače, ne pa od povprečne plače. Zdaj, ta amandma smo včeraj na odboru tudi sprejeli. Poleg tega ta amandma tudi vsebuje, da bi državni proračun potem kril razliko med višino plačanih prispevkov od minimalne plače in povprečne plače. Namreč v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo ti ljudje prikrajšani pri izplačilu pokojnin. Vendar – kako predvidljivo – opozicija je danes vložila amandma in s tem izničila vsa naša prizadevanja in pa željo, da pomagamo samozaposlenim.   Vložili smo tudi amandma glede nadomestila plače z vsemi davki in prispevki, govorim o bruto dve, delodajalcem, katerega tudi vlada v PKP8 bo povračala bruto dve, vendar samo za obdobje od letošnjega leta, mi pa smo dali amandma, da to velja že od 19. oktobra 2020 naprej, od takrat ko velja epidemija.   Ponovno predlagamo tudi nadomestilo za študente, ki ne morejo delati preko študentskih napotnic zaradi epidemije, in to v višini ene dvanajstine letnega dohodka v letu 2019, pri čemer je pač, zgornja omejitev bi bila minimalna plača. Tudi ta amandma včeraj ni bil sprejet, zato ga danes ponovno vlagamo in upamo, da bo danes nekoliko več kooperativnosti s strani koalicije.   Na koncu pa bi rada še poudarila, da je vseeno treba vzeti v uvid tudi javne finance. Ogromno denarja smo že potrošili, za katerega ne vemo točno vsega, kam je šel. In če bomo želeli pomagati podjetjem po epidemiji, ga bo potrebno vložiti še kar nekaj. To, da se vlada ves čas hvali, kako dobre bonitetne ocene imamo in da se zadolžujemo po zelo nizkih oziroma negativnih obrestih, to trenutno sicer drži, vendar pa je potrebno ljudem odkrito povedati, da tega ne daje vlada in da bo ta dolg nekoč potrebno plačati. Namreč Slovenija mora praktično vsako leto refinancirati dve do tri milijarde evrov že pred leti izdanih obveznic. In to pomeni, da ko bomo morali refinancirati te dolgove, denar ne bo vedno tako poceni. In enkrat, ko bomo naredili te zadeve, bomo morali plačati račun, in tudi zaradi napačnih odločitev te vlade.  V LMŠ ves čas opozarjamo in v vsakem PKP-ju tudi predlagamo, da morajo biti ukrepi bolj domišljeni, učinkoviti in bolj usmerjeni, in to predvsem v gospodarstvo in tiste dejavnosti, ki so zaradi vladnih odlokov zaprte. Vendar ta vlada in opozicija, ki bi lahko podprla kakšen naš amandma, tega pač ne želi ali noče.  In za konec mislim, da si moramo vsi skupaj zapomniti, da ni gospodarstva brez delovnih mest in da ni delovnih mest brez gospodarstva.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati pri tej točki? (Da.) Vidim, da je še interes, zato bom ponovno odprl razpravo oziroma prijavo za amandma Poslanskih skupin SDS, SMC in NSi k 1. členu.         8 prijavljenih. Besedo ima poslanka Iva Dimic.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi.  Pred sabo imamo nov paket ukrepov, protikoronski paket, ki dejansko je namenjen reševanju ljudi. Lahko rečem, da je to prva Vlada, ki je po nekaj desetletjih ali pa po dobrem desetletju rešuje in ima posluh za ljudi, ker dozdajšnje Vlade so več ali manj reševale vse bančno luknjo in banke. Mislim, da to ljudje na terenu močno občutijo. A si predstavljate krizo v kakršni smo, da ne bi imeli vseh ukrepov, kaj bi, kako bi potekalo življenje v Sloveniji. Epidemija res močno vpliva na gospodarstvo in posledično vpliva to tudi na življenje in seveda tudi na socialno varnost ljudi.  V tem Državnem zboru smo večkrat slišali, da je najboljša socialna politika, politika dobrih delovnih mest, kjer lahko omogoča posameznikom in družinam dostojno, človeka vredno življenje skozi osebne dohodke oziroma skozi prejemke za opravljeno delo. Tudi Nova Slovenija se tega najbolj močno zaveda, da je to najbolj pomembna socialna politika v državi. Seveda je zaradi nastalih razmer epidemije Covid tudi to področje močno okrnjeno in se strinjam z besedami ravnokar izgovorjenimi za konec kolegice, ki je rekla, da ni delovnih mest brez gospodarstva in ni gospodarstva brez delovnih mest. Točno tako. In temu je namenjen tudi ta paket, ki ga imamo danes pred seboj. Zakaj – zato, ker enostavno je solidaren. Solidaren v obliki solidarnih dodatkov invalidom, solidaren v dodatkih kriznemu dodatku za delavce, ki so zaposleni, za upokojenci. Kar dvakrat je bil solidaren do tistih, ki imajo najnižje pokojnine. Solidaren je v dodatku za otroke, za velike družine, za študente. In tudi danes solidaren dodatek za študente, ki študirajo na tujih fakultetah. Solidaren je do vojnih veteranov in solidaren do brezposelnih po marcu 2020. In marsikoga sem še verjetno izpustila. To je bil namen in to je namen vseh protikoronskih ukrepov, da pomaga ljudem, državljankam in državljanom Republike Slovenije.  Vsak paket, katerega smo sprejeli, širi in išče tiste najbolj ranljive v družbi, da bi jim pomagal. Ščuvanje, to kar poslušam danes, delavcev proti podjetnikom, da so neki grdi kapitalisti, pa moram reči, da to obsojam in je zame to razredni boj. Obsojam vsakršen razredni boj, ker verjamem, da je Slovenija demokratična, socialna država, kjer veljajo pravila, kjer se ljudje med sabo spoštujejo in sama podpiram vse ukrepe, tudi v preteklosti, tudi iz davčnega področja, da bi delavcem ostalo kar največ od svojega dohodka, ki ga zaslužijo. Žal mogoče marsikdo ne deli podobnega mišljenja ali pa pogleda na enakopravnost, na solidarnost v tej državi, pa vendarle sem še vedno prepričana, da je to edina prava pot.  Kdaj bo krize konec – to je bilo večkrat slišati tudi danes, včeraj, v zadnjih enajstih mesecih. Kdaj bo krize konec. Jaz srčno upam, da jo bo čimprej. Bojim pa se,         da med nami ni noben jasnoviden, da bi lahko rekel, te krize bo konec februarja, te krize bo konec marca ali maja ali junija. Zato verjamem, da bo tudi v prihodnje Vlada storila vse, kar je v njeni moči in tako tudi dela tudi svet, tudi cela Evropa, da bo imela posluh za najšibkejše in da bo imela posluh tudi zato, da bo držala nad vodno gladino tudi delovna mesta in ljudi. In to delamo. In jaz sem ponosna na to.
Hvala lepa.   Nadaljujemo razpravo.  Besedo ima poslanec Igor Peček.   Izvolite, imate besedo.