Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

48. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

1. 2. 2021
podatki objavljeni: 1. 2. 2021 v pregledu

Transkript

Hvala lepa predsednica za besedo. Poglejte, Socialni demokrati smo v petek takoj po sklicu seje zahtevali, da se razširi seznam povabljenih. Namreč na sejo niso bili vabljeni socialni partnerji oziroma konkretno sindikati. Mi smo to opravili takoj, ko je bilo mogoče, takoj po tem, ko smo videli, da tega iz ne vem kakšnih razlogov niste povabili in to kar se je zgodilo danes, iz dveh sindikalnih central smo namreč dobili obvestilo, da so dobili vabilo, prejeli vabilo na sejo 40 minut pred začetkom same seje, to je, oprostite, res popolne nedopustno in kaže vaš prezir in odnos do socialnega dialoga. In jaz res prosim, da se kaj takega več ne dogaja. Kot vidite tudi, predstavnikom sindikalnih central danes ni tukaj, logično in razumljivo, da v tako kratkem času je fizično nemogoče priti na sejo in mislim to je res dobesedno norčevanje, norčevanje iz socialnega dialoga. Ob tem, da sem dobil informacijo, da so tudi sicer potekala neka pogajanja v okviru ESS, ampak da je na koncu prišla na Vlado verzija, ki je bila neusklajena. Tako, da to kar socialni demokrati in celotna opozicija že ves čas opozarjamo, se danes kaže tako očitno, da bolj očitno ne more. Vi enostavno prezirate socialni dialog in se dobesedno norčujete iz sindikatov in to je nedopustno in jaz prosim, da pojasnite zakaj je do tega prišlo. Socialni demokrati smo, ponavljam še enkrat, takoj po sklicu seje zahtevali, da se ta seznam povabljenih razširi. Sindikati pa so dobili vabilo nanj kot 40 minut pred sejo. Je to normalno? Ni.   Hvala lepa.
Hvala tudi vam, gospod Koprivc. Saj da se tudi z lepšo energijo povedati te stvari, in če bi me dobro poslušali, bi potem vedeli, da sem vam pravzaprav vaš lasten predlog že obrazložila. Zdaj bom pa še enkrat povedala. V Udis smo mi dobili vašo zahtevo šele danes. Strokovne službe ves čas spremljajo to, ampak iz glavne pisarne je bilo to posredovano danes in takoj, ko je bilo posredovano, so morale strokovne službe vnesti vseh, ne vem koliko, 30 vabljenih na to sejo in seveda to nekaj časa traja, da smo poslali ven vabilo. Vabilo je bilo poslano, tako da se nam seveda lahko v nadaljevanju ti tudi pridružijo. Meni, gospod Koprivc, vi ne boste govorili, da kogarkoli preziram, ker je to laž in tudi želim, da se mi opravičite. Vedno sem vodila dialog, tudi socialen, če želite. Lahko bi vam povedala marsikakšen primer in si ne dovolim, da tako ravnate in tako posplošujete samo zato, ker vam pač politično to ustreza. To je zame čista demagogija. Če bi jaz ne želela nikogar povabiti, ne bi danes tega naredila, ampak sem, in se boste spomnili, edina predsednica tega odbora sem, ki sem dala možnost že prejšnjič, ob obravnavi kot zainteresirano delovno telo, vsem sindikatom, da povedo svoje mnenje. Zato vi meni ne boste govorili, da kogarkoli preziram in želim, da si mi javno opravičite. Hvala.   Gospod Koprivc, vi želite kaj? Postopkovno in prosim, da je v uporabi Poslovnika skladno z 69. členom. Imate tri minute in prosim, da tako tudi ravnate. Izvolite.
Spoštovana predsednica, kot prvo, tudi vi ste zdaj zelo zlorabili tole vašo repliko. Nimate kaj komentirati tega kar sem jaz govoril in sploh pa, glede opravičil vam pa tako povem. Jaz pričakujem, da se vi predvsem opravičite sindikatom,         (nadaljevanje), ker je prišlo do tega zdrsa velikega. Ključen problem je v tem, da vi niste sindikatov povabili vi bi mogli povabiti sindikate pa ne bi bilo nobene dileme. Sicer pa še enkrat Socialni demokrati smo takoj po tem takoj neposredno po tem, ko je bila sklicana seja zahtevali širitev vabljenih in oprostite tukaj ni opravičila, res ni opravičila. Danes se bomo pogovarjali mi sami brez sindikatov. Lepo prosim ne sprevračati in ne se iti vi demagogije. Prav bi bilo, da bi danes sedeli tukaj z nami sindikati in ji ni. Še enkrat nimam se vam za kaj opravičiti, ker sem samo svoje mnenje povedal.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Najlepša hvala tudi vam.  Gospod Pojbič želite postopkovno?   Izvolite.     MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Spoštovana predsednica, hvala.   Jaz moram predlagati proceduralno, da se resnično gospod Koprivc taki napad, ki ga je sedaj izvedel na vas brez vsakega argumenta … Bilo je dvakrat obrazloženo kaj je razlog za to, da je prišlo do takšnega ravnanja in tako napadati predsednico odbora kot ste si vi Koprivc - preziram ste rekel se spomnite, kaj ste povedal - no prosim lepo to ste povedal in prosim, da se ji resnično opravičite zato, ker vam je zelo jasno povedala na začetku preden ste dali proceduralno zakaj je prišlo do takega razloga oziroma do takšnega ravnanja predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve Eve Irgl.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.   Sedaj pa sprašujem sedaj želi predlagatelj zakona torej Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide … Želeli ste postopkovno gospod Kordiš?  Izvolite. 69. člen, 3 minute in prosimo o uporabi Poslovnika. Izvolite.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.   Postopkovni predlog, da se seja prekine dokler se ne omogoči udeležbe predstavnikom sindikatov to je predstavnikov delavske večine v tej državi, ki ima zelo veliko povedati na temo PKP 8 tudi na prejšnje protikorona paketa so imeli a se je Vlada Janeza Janše odločila, da bo igrala to igro mimo dialoga. Če pogledamo številke nam je takoj jasno zakaj. S dosedanjimi ukrepi proti epidemiji menda ukrepi proti epidemiji je bilo kapitalu namenjeno 1,7 milijarde evrov raznoraznih pomoči, za delavce je bilo namenjenih 370 milijonov se pravi petkrat več je šlo za kapital in kapitaliste kot je šlo za delavce ne le na Ekonomsko-socialnem svetu sindikate se odriva od njihove intervencije v PKP pakete in zagovora delavskih pravic tudi za državnozborskih sejah, kar seveda ni prav. Ta seja je bila sklicana 29. januarja par dni nazaj ponovno se že v osmo PKP sprejema po hitrem postopku in se sprejema na enak način kot predhodniki PKP 8. Zakon, ki niti nomotehnično ne stoji skupaj, ki ima kup lukenj za raznorazne ranljive skupine in ki seveda zasleduje neko čisto drugo agendo kot je boj proti epidemiji to je agenda udara na državo se pravi krepitev oblasti vlade Janeza Janše in prenos bogastva od delavskega k kapitalističnem razredu. Seveda ni prav…     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš, dajte se omejiti na postopkovni predlog. Kaj je vaš postopkovni predlog?     MIHA KORDIŠ (PS Levica): .., da se na tak način izigrava delavsko večino…     PREDSEDNICA EVA IRGL: Lepo prosim, da podate postopkovni predlog!    MIHA KORDIŠ (PS Levica): .., ki nas vzdržuje v epidemiji, ki nas je pripeljala čez prvi val pripeljala nas bo tudi čez drugi val a hkrati se pa njihove pravice odriva na stran. Še posebej problematična je – zaključujem predsednica – odsotnost 100 % nadomestila za okužene in obolele delavce posledično se množi prezentizem na delovnih mestih in v industrijskih conah se širijo tudi okužbe in zato…     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš, postopkovno!     MIHA KORDIŠ (PS Levica): .. je Slovenija pod vlado Janeza Janše tretja po številu smrti.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Dajete ravnati v skladu s Poslovnikom sicer bom jaz po Poslovniku vam odvzela besedo.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Sem že uvodoma povedal kaj je moj postopkovni predlog sedaj ga pa artikuliram in predsedujoča nimate pravice, da mi kar tako vpadate v besedo.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš sedaj pa že tri minute sta minile in prosim, da se držite poslovniških določil!    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zaključuje s ponovno / nerazumljivo/ že podanega postopkovnega predloga in sicer, da se to sejo prekine, da se jo predstavi in zagotovi…    PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš izrekam vam prvi opomin po 76. členu.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): ..prisotnost sindikatov, ki lahko govorijo za delavce. Ne sprejemam vašega opomina, gospa predsedujoča.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš izrekam vam drugi opomin po 77. členu, ker ste bili že prej predhodno opomnjeni. V kolikor boste nadaljevali vam bom v skladu z 78. členom Poslovnika odvzela besedo.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Nikakršne podlage nimate za to, da mi izrekate opomine sicer sem pa svoj postopkovni predlog podal, podal sem ga korektno vi pa pač nekorektno vodite sejo in s tem tudi zaključujem svoj postopkovni predlog.
Gospod Kordiš, to kar ste zdaj počeli, veste – prvič, da ni v skladu s poslovnikom. Opomin sem vam dala in trdno stojim za tem, kajti šlo je za kršitev seje na seji. Dala sem vam drugi opomin, zato ker prvega nista upoštevali. Vse to je v skladu s 76. in 77. členom poslovnika. In v kolikor boste nespoštljivi na tem odboru in ne boste želeli delati bom rekla v dobro vseh nas, da čim prej sprejmemo neke stvari, ki so zares dobre in rešujejo in dajejo pomoč ljudem, in če boste nagajali samo zato, da nagajate, samo da nagajate, potem verjemite, da bom ravnala v skladu s poslovnikom in vam bom po 78. členu odvzela tudi besedo, ker lahko govorite samo o vsebini.  Zdaj pa je želel postopkovno še gospod Siter. Izvolite.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa …    PREDSEDNICA EVA IRGL: Ampak gospod Siter, vas pa res prosim, če se že vaš kolega ne drži poslovniških določil in misli, da lahko tukaj dela kar hoče, bi prosila, da vsaj vi ravnate v skladu s poslovnikom. Povejte v skladu …    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa …    PREDSEDNICA EVA IRGL: … z 69. členom kakšen predlog imate in kaj želite oziroma kaj je bilo narobe pri uporabi poslovnika.  Izvolite.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsednica. Dober dan!  Zdaj prva stvar, vsakdo, ki je karkoli pogledal in se seznanil s poslovnikom, lahko argumentira, da moj predhodnik Miha Kordiš na nobeni točki poslovnika v svojem izvajanju ni prekršil. Podal je popolnoma kredibilen poslovniški predlog, torej prekinitev seje dokler ne pridejo zainteresirani, se seje ne more udeležiti zainteresirana javnost, ki v socialnem dialogu socialni partnerji so. In vi ste ga diskreditirali zaradi tega, ker je to stvar utemeljil v skladu s svojo idejo. Tako da jaz vam ne morem izreči, predsednica, opomina, ampak vam ga izrekam. V imenu poslank in poslancev vam izrekam opomin in vas prosim, da prekličete opomin poslancu Kordišu, ker je deloval popolnoma v skladu s poslovnikom in legitimno. Navedel je številke, kakšna sredstva iz državnega proračuna je politika namenila kapitalu na eni strani in kolikšen delež tega so bili deležni delavci, ki ta dobiček ustvarjajo in ki igrajo ključno vlogo v premagovanju epidemije. Njegova razprava je bila popolnoma legitimna, kot postopkovni predlogi vseh predhodnikov. Verjamem pa, da je predstavnici vaše politične opcije težko sprejeti kritiko, ki pa je v tem primeru popolnoma utemeljena.   Zato jaz ponavljam ta postopkovni predlog; ta seja je formalno sklepčna, vsebinsko pa popolnoma ne. Mi ne moremo in nismo opremljeni za razpravo brez teh ključnih deležnikov v dvorani. Prosim tudi sam, prosim tudi sam, predsednica, da sejo prekinete, kot je kolega predlagal pred mano in omogočite predstavnikom sindikatov, da se seje udeležijo in potem nadaljujemo in bomo imeli lahko kakovostno in vsebinsko bogato …
… Zdaj ste že prekoračili 3 minute …
… razpravo. V redu je.
Gospod Siter, sem vas razumela. Vam pa moram povedati, da ja, imate prav. V prvem delu, ko je gospod Kordiš podal sicer korekten predlog, ga nisem prekinila. Sem ga pa prekinila potem, ko ste tudi sami povedali, da je nadaljeval z razpravo. Z razpravo. To ni del postopkovnih predlogov. Razprava se nadaljuje takrat, ko odprem jaz razpravo poslank in poslancev in do tega bomo še prišli. In verjemite mi, da boste imeli vsi možnost povedati svoja stališča. Jaz verjamem, da tudi v Levici želite čim bolj konstruktivno in vsebinsko preiti na stvari in čim prej o tem razpravljati, drugače jaz to vidim samo kot nagajanje.   Mi smo danes povabili vse akterje, mislim, da je tudi gospod Meh z nami. Jaz sem vesela, da se je te seje udeležil, verjetno bo lahko povedal v nadaljevanju, če mu bo omogočeno, da pove svoje stališče. Jaz bi pa vseeno rada, da se tukaj vendarle zberemo. Vsi skupaj smo tukaj zato, da izpeljemo oziroma da sprejmemo osmi paket, ki bo pomagal predvsem gospodarstvu in ki bo pomagal ljudem. To bi moralo biti nam vsem v interesu in ključno. In verjamem, da tudi vam je. Upam, da vam je.  Tako da sedaj nadaljujemo s sejo.   / oglašanje iz dvorane/        Glejte, gospod Koprivc, jaz s postopkovniki, kjer se ponavljate, je brez smisla, da nadaljujemo in ne želim, da razpravljate vsebinsko, želim, da se opredelite do postopkovnih na način kot je to zapisano v Poslovniku Državnega zbora. Izvolite, tri minute imate.
Hvala lepa, predsednica. Bom skušal biti res čim bolj korekten. Poglejte, predlog, ki ga je podal kolega Kordiš glede tega, da se seja prekine dokler se ne zagotovi udeležba vseh vabljenih, mislim, da je zelo na mestu. Kot sem že rekel, absolutno bi bilo popolnoma normalno, da so na taki seji prisotni tudi sindikati, še dodatno pa lahko to podkrepim s tem, ker sem dobil informacije, da so bili dejansko sindikati izključeni iz socialnega dialoga oziroma potekale so neke seje. Glejte, prav je, da s tem seznanimo javnost preden nadaljujemo. Potekali so sicer sestanki s sindikati, vendar je predstavnik Vlade gospod Uršič na sestanku povedal, da nima pooblastil za sprejemanje odločitev, potem je bilo dogovorjeno, da sindikati pošljejo svoje predloge, pripombe, pripombe so bile poslane na Vlado in nikakor upoštevane. Vlada je sprejela predlog, ki ni v nobenem delu upošteval pripomb sindikatov in tudi nobenih pojasnil v zvezi s tem sindikati niso prejeli. Tako, da gospa predsednica, jaz bi res prosil, da se seja prekine in zagotovi vsaj danes tukaj prisotnost sindikatov, ker oprostite, da se bo PKP 8 sprejel popolnoma mimo sindikatov in socialnega dialoga je pa res nesprejemljivo, res je nesprejemljivo in če se bo to zgodilo, jaz mislim, da upravičeno lahko rečemo, da Vlada kaže nek prezir do sindikatov in socialnega dialoga v celoti. Tako, da konstruktivno prosim še enkrat, predsednica, da ta predlog sprejmete oziroma ga date na glasovanje. Hvala lepa.
Zdaj bi pa najprej prosila, da se vsi skupaj malo umirimo. Naj samo povem, da sem jaz ravnala v skladu s Poslovnikom popolnoma, mene so strokovne službe takoj, ko so to dobile v Udis, ker to gre po postopkih, zdaj ste že toliko časa verjetno v Državnem zboru, da to veste in ne zdi se mi pošteno, da take stvari potem problematizirate. Takoj sem se odzvala, vi pa veste tudi to, da jaz kot predsedujoča lahko ne bi nikogar povabila, tu di če ste vi dali predlog na to sejo, pa sem. Tako, da jaz sem ravnala povsem v skladu s Poslovnikom in poslovniškimi določili in bi prosila, da se končno premaknemo iz teh postopkovnih proceduralnih zadev, ki ne peljejo nikamor k vsebini in temu kar je bistvo tega 8. paketa. To, kar počnete, je nesprejemljivo, ker sem večkrat pojasnila zakaj so vabljeni na sejo dobili vabila šele danes. Večkrat sem pojasnila. In glejte, tukaj jaz ne vidim nobenega razloga zakaj bi morali na takšen način nadaljevati. Vidim pa res samo nagajanje, tako kot že neštetokrat, že v preteklosti večkrat kot da bi človek pomislil, da ste bili nekateri izvoljeni v ta parlament zato, da nagajate, ne pa zato, da delate za skupno dobro, to pa mene žalosti, to pa moram povedati. Gospod Miha Kordiš, vi ste želeli postopkovno, ampak ne želim, da razpravljate o vsebini, ampak argumentirajte samo postopkovni predlog. V kolikor boste razpravljali, vam bom dala opomin in potem vam bom odvzela besedo. Izvolite.
Z udeležbo predstavnikov delavcev in delavk na tej seji stojijo močni vsebinski razlogi, ne zgolj formalni. In tako kot sem v svojem podajanju postopkovnega predloga to poskušal utemeljiti, bom poskušal tudi sedaj. Žal, predsedujoča temu odboru gospa Eva Irgl iz SDS Poslovnik vidi kot nekaj kar lahko zlorablja, funkcijo predsednice vidi kot nekaj iz česar lahko ljudem jemlje besedo in ne kot orodje za demokratično razpravo. Petkrat več je do zdaj vlada Janeza Janše namenila za delodajalce, za kapital in kapitaliste kot je namenila za delavce. 370 milijonov evrov je šlo za ljudi, 1,7 milijarde evrov je šlo za kapital. Zakaj je to pomembno? Zaradi nezadostnih ukrepov Vlade,         (Nadaljevanje) ki se ukvarja s temu kako prenesti bogastvo od delavskega h kapitalističnemu razredu in ki se ukvarja s tem kako samo sebe zabetonirati na oblasti, ukrepi seveda ne delujejo niti ni boj proti epidemiji… / govorita oba hkrati/
Gospod Kordiš, dajte postopkovni predlog, ker res ni pošteno, da to zlorabljate na tako grd način in razpravljate. Jaz vam bom dala potem besedo…
Ali mi dovolite, da končam…
Jaz vam bom dala v nadaljevanju besedo, če se boste sedaj držali teh poslovniških določil. To ni pošteno, res ni pošteno, da se ne držite Poslovnika.
Predsedujoča, jaz se držim Poslovnika in bi želel, da se ta seja prekine zato, da se zagotovi udeležbo predstavnikov 800 tisoč delavk in delavcev v tej državi, ki nas vodijo skozi epidemijo, pa s strani Vlade Janeza Janše niso bili deležni nič drugega kot prezira in drobtinic.   In za zaključek. Moj postopkovni predlog vam je, predsedujoča, da se sama držite Poslovnika. Vam bom prebral 77. člen Poslovnika. Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede – vi ste mi dala besedo – če govorniku sega v besedo, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kakšen drug način krši red na seji in določbe tega Poslovnika. To je 77. člen. Jaz sem se dosledno držal vsebine tega 77. člena, pač pa se ga niste držali vi, predsedujoča.
Prekinjam sejo za pol ure, da se bodo strasti malo umirile in potem bomo lahko začeli delati konstruktivno in dobro za vse nas.   Najlepša hvala.       PREDSEDNICA EVA IRGL: Nadaljujemo s sejo in besedo dajem ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Janezu Ciglerju Kralju, za obrazložitev 8 paketa.  Izvolite, gospod minister. Pa prehajamo k vsebini, jaz sem že vesela, izvolite.    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni. Dober dan.  Vlada se še naprej hitro in učinkovito odziva na potrebe ljudi in gospodarstva, ki jih prinaša Covid-19. Danes sem tukaj z vami, da predstavim predloge ukrepov, ki jih predvideva že 8. predlog sveženj ukrepov. Ta je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja korona virusa na prebivalstvo, gospodarstvo in tudi na drugih področjih. Nabor ukrepov v predlogu PKP8, tudi tokrat zaznamujejo ukrepi za ohranitev delovnih mest, torej, ukrepi za trg dela in pomoč gospodarstvu. Prioritetno, tudi v tem paketu, naslavljamo tudi celostno skrb za starejše.  Najprej bi na kratko spregovoril o predlaganih ukrepih za ohranitev delovnih mest in za gospodarstvo. Če pričnem pri teh ukrepih za trg dela, naj uvodoma pojasnim, da razmere na trgu dela vseskozi sproti spremljamo, analiziramo, ter se skladno s potrebami nanje tudi hitro odzivamo. Ključna interventna ukrepa v tem osmem proti koronskem paketu, za ohranitev številnih delovnih mest, sta podaljšanje ukrepa subvencioniranje čakanja na delo doma, od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja za do 30. junija, torej, do največ dvakrat po en mesec, s sklepom Vlade in drugi ključni interventni ukrep je razbremenitev delodajalcev pri, zaradi dviga minimalne plače in sicer, bo ta ukrep v prvi polovici leta…    PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod minister, jaz bi vas samo malo prekinila, da opozorim poslanke in poslance, da vendarle prisluhnimo ministru in da slišimo vse tisto, kar ta novi osmi paket prinaša.  Tako da, gospod minister, izvolite, imate besedo, nadaljujte.    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana predsednica.  Torej, drugi ključni interventni ukrep za trg dela in za ohranitev delovnih mest, je subvencioniranje minimalne plače v oziroma subvencioniranje dela dviga minimalne plače v prvi polovici leta 2021. V drugi polovici leta pa razbremenitev delodajalcev, pri izplačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.  Torej, če začnem še s tem drugim ukrepom. Kot veste, se je skladno z zakonom, s 1. januarjem 2021, minimalna plača dvignila. Sam, kot minister za delo, menim, da si delavke in delavci za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo in neto plače - kot sem že večkrat ponovil – v Sloveniji so prenizke. Na drugi strani moram kot minister za delo tudi razumeti delodajalce, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače. Zato sem se tudi osebno zavzel za dvig minimalne plače, obenem pa predlagal, da dvig minimalne plače delodajalcem začasno pomaga nositi država. To urejamo v tem zakonskem paketu, ki je pred vami.  Za delodajalce za plače delavcev, v katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, je v prvi polovici leta predlagana subvencija 50 evrov na zaposlenega. Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra 2021, to je v drugi polovici leta, pa se bo določila začasna najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov in sicer        se bo znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo na eni strani v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali. Na drugi strani bo zaposleni prejel neto minimalno plačo in se zanj tore nič ne spremeni. Lahko pa omenim še to, da s tem začasnim ukrepom pravzaprav odpravimo tudi administrativno oviro, ko smo imeli poleg minimalne plače še od minimalne plače različno najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Delodajalec po tem predlogu PKP 8 v obdobju prejemanja subvencije, zaradi dviga minimalne plače in še tri mesece, potem ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencije ali odpustiti večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.   Drugi zelo pomemben ukrep, ki sem ga prej navedel kot prvega pa je podaljšanje subvencionirano čakanje na delo, doma od 1. februarja do 30. aprila z možnostjo, da Vlada to največ dvakrat za po eden mesec podaljša s sklepom. To povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje do 31. 12. 2020 in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021, zaradi epidemije upadali za več kot 20 odstotkov, glede na leto 2019 oziroma 2020. Za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti, zaradi vladnega odloka in to je zelo pomembno torej za ta čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti, zaradi vladnega odloka pa je v povračilo nadomestila plače, ki ga kriva država vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca to pomeni drugi bruto. Predlog zakona tudi odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila na primer božičnica in zato niso bili opravičeni do kriznega dodatka, čeprav so ta mesec delali so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih na primer januarja, zato popravljamo ta ukrep in izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v mesecu novembru 2020. Lahko rečem, da pravzaprav s temi prvimi tremi ključnimi ukrepi oziroma štirimi minimalna plača, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo doma, potem nadgradnja tega ukrepa čakanja na delo doma z možnostjo, da se tistim delodajalcem, ki jim je opravljanje dejavnosti, zaradi vladnega odloka prepovedano nadomešča drugi bruto in pa četrti torej, da popravljamo ukrep kriznega dodatka za zaposlene in ga vežemo, izplačilo vežemo na novembrsko plačo smo pravzaprav šli na proti ključnim predlogom socialnih partnerjev v okviru socialnega dialoga ob PKP 8. To so bili eni izmed nosilnih predlogov socialnih partnerjev. Vlada je res šla naproti in poskušala čim bolje upoštevati predloge socialnih partnerjev in v predlogu lahko vidite, da je to tudi zapisano.   Drugi sklop rešitev v 8 protikoronskem paketu je solidarnostni dodatki za različne skupine ljudi. S PKP 7 smo zagotovili številne solidarnostne dodatke kot že prej v prejšnjih proti korona paketih tokrat predvideva ta zakon izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov za polnoletne dijake s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020-2021 redno izobražujejo po javno veljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji. To je pomembno. Slišali smo opozorila in predloge, da se uredi ta enkratni solidarnostni dodatek, ki je bil sicer pozdravljen kot zelo dober ukrep         za družine oziroma otroke, da se uredi tudi za polnoletne dijake, ki so žal v prejšnjem paketu izpadli in zdaj to popravljamo. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu, torej v tujini. PKP-8 predvideva tudi razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka na invalide z izredno nizkimi denarnimi prejemki. Torej ta solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Torej solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca do uveljavitve tega zakona. Ta dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oziroma začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost.  Tretji sklop ukrepov iz PKP-8 se nanaša na celovito skrb za starejše. Eden izmed pomembnejših ukrepov o predlogu osmega protikorona paketa na področju oskrbe starejših, je izvajanje podaljšane obravnave, ki se nanaša na čas, potreben za okrevanje. Populacija starejših, zlasti tistih s pridruženimi kroničnimi, nenalezljivimi boleznimi spada v izjemno ranljivo kategorijo. Po preboleli bolezni pogosto vpliva na podaljšan čas potreben za okrevanje, posledično starejše osebe po preboleli bolezni in zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi odsotnosti potrebne podpore v domačem okolju iz bolnišnice ni mogoče odpustiti. Zato se bo pacientom, ki po zaključenemu zdravljenju zaradi covid-19 ne morejo še biti odpuščeni v domače okolje, se bo zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje storitev zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije. Cilj pa je seveda čimprejšnja vrnitev v domače okolje z možnostjo za samostojno, čimbolj samostojno življenje.  Predvidene so v tem zakonu tudi dodatne zmogljivosti v objektih, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje te podaljšane obravnave. Zagotavljanje podaljšane obravnave oseb pa bo lahko trajalo največ 30 dni in se bo lahko na podlagi ocene odgovorne osebe podaljšalo največ enkrat za naslednjih 30 dni. Sredstva za ta namen bodo zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev pridobljenih iz proračuna Evropske unije.  Še nekaj povračil stroškov na področju institucionalnega varstva je predvidenih oziroma predlaganih v osmem protikorona paketu. Vsi do sedaj sprejeti ukrepi iz tega področja so bili sprejeti na način in z namenom tudi, da se finančno breme ne prenese na oskrbovance oziroma njihove svojce, ampak na proračun in predlog PKP-8 tako ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialnovarstvenih in vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost ter pri izvajalcih podaljšane nege.   Povračali se bodo tudi stroški za osebno varovalno opremo za zaposlene, ki izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo. Delo v sivi in rdeči coni, stroški osebne varovalne opreme predstavljajo veliko finančno obremenitev izvajalcev socialnovarstvenih storitev, zato tudi predlog tega ukrepa v PKP-8. Po predlogu PKP-8 se dodatek za izpostavljenost in posebne obremenitve v času epidemije covid-19 za pripadnike, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Dodatna sredstva se namenjajo Rdečemu križu in Karitas in sicer za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 za izvajanje dodatne pomoči prejemnikov hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom. Poleg tega se Rdečemu križu zagotovijo dodatna sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti v okviru javnih pooblastil.   Naj omenim še nekaj drugih ukrepov iz.         predloga PKP 8. Dodelali samo predlog subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in sicer tako, da se bo omogočilo koriščenje tega ukrepa tudi fizičnim osebam, ki upravljajo kmetijsko dejavnost in preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce. Ureja se tudi za kmetijski sektor finančno nadomestilo, zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilnih dejavnosti tudi za nazaj od 1. oktobra 2020. S področja infrastrukture se do 30. junija 2021 podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili prav tako podaljšujemo ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24 junija 2021. S predlogom zakona se predlaga začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence torej od 1. januarja 2021 do 30. aprila 2021 in nenazadnje do konca leta podaljšujemo možnost tri dnevne bolniške brez potrdila osebnega zdravnika.   Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, vsi vabljeni morda smo ob koncu še nekaj najbolj svežih številk s trga dela, ki utemeljujejo to formo in vsebino PKP 8, ki je kot ste videli nekaj krajši bolj vitek zakon bolj ciljan predvsem na dva nosilna ukrepa za trg dela in sicer od aprila 2020 do konca januarja 2021 je čakanje na delo doma uveljavljalo preko 31 tisoč poslovnih subjektov za preko 260 tisoč oseb. Lahko rečemo, da kar četrtino, dobro četrtino delovno aktivnih pravzaprav pomagamo ohranjati v zaposlitvi to je izjemno pomembno in dogajanje na trgu dela kaže, da so ukrepi uspešni to kažejo tudi primerjalni podatki v okviru EU. Skrajšani delovni čas je za preko 40 tisoč oseb, 40 tisoč zaposlenih koristilo preko 7 tisoč 600 delodajalcev in lahko rečem, da je bilo do konca januarja za vse interventne ukrepe do sedaj čakanje, skrajšani delovni čas, karanten, višja sila, začasno denarno nadomestilo izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Menimo tako na Ministrstvu za delo kot Vlada RS, da so ukrepi dobri, pravočasni, ciljani in da imajo tudi pozitivne učinke za trg dela predvsem za ohranjanje delovnih mest, za to da bomo lahko po koncu epidemije dosegli hitri odboj in čim hitrejše in čim boljše poslovanje gospodarstva in se vam ob tem, da se zahvaljujem za konstruktivno držo in podporo in sodelovanje pri vseh dosedanjih protikoronskih paketih priporočam in prosim za podporo tudi tega 8 proti korona paketa v dobro ohranjanja delovnih mest, gospodarstva in državljank in državljanov.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam, gospod minister, za to dodatno obrazložitev. V kolikor boste v nadaljevanju še želeli odgovoriti na morebitne dileme, ki bi se pojavljale znotraj razprave bom vam seveda dala besedo, da boste lahko odgovorili.   Sedaj pa sprašujem ali želi besedo še kdo od predstavnikov Vlade, ki je morda prisoten? (Ne.) Preden dam besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Sladjani Ješić, mi dovolite, da samo povem, da mag. Marka Koprivca sedaj nadomešča mag. Dejan Židan, ki ga lepo pozdravljam         (Nadaljevanje) naši družbi in mu želim konstruktivno delo in vsebinske razprave. Torej dajem… Gospod Primož Siter, želeli ste postopkovno? Ampak držite te postopkovnega, 69. člen, 3 minute. Izvolite.
Hvala lepa.   Postopkovno vprašanje, spoštovana predsednica. Pred pavzo ste odbor pozvali, da si pavzo privoščimo zato, da se umirimo. Po pavzi ste, kot sem razumel, povzeli pavzo kot čas, ki naj bi ga imeli predstavniki sindikatov, da se seje udeležijo. Zdaj pa mene zanima, ali je odbor ekstra pozval potem tudi sindikate, da v tej pol ure priletijo sem ali kakšen je bil ta postopek in zakaj mešani signali?   Hvala.
Najlepša hvala tudi vam.  Vam bom odgovorila. Poglejte, jaz sem dala pavzo oziroma odmor zaradi tega, ker se mi je zdelo, da je situacija preveč zaostrena in da že tako živimo v neki zahtevni situaciji, ki od vseh nas terja, da smo čim bolj odgovorni in tudi, da nekako skušamo narediti največ kar lahko na določenih področjih, tudi poslanci, nenazadnje, ki delamo v tem Državnem zboru. In zaradi tega sem želela, da se umirijo malo strasti in dala pol ure pavze. Konec koncev tudi gospod Kordiš je zahteval pol ure pavze, ampak jaz sem se odločila na podlagi tega kar se mi je zdelo, zaradi tega, ker se mi je zdelo, da je treba malo strasti umiriti. Vam pa naj povem, da so, mislim da smo sedaj že tekom tega časa dobili odgovore sindikatov, da jih na sejo ne bo, tako da, sedaj dajem besedo naprej…   Postopkovno ste želeli, gospod Kordiš, ampak res bi želela, da ne zlorabljate postopkovnih predlogov, in da res poveste postopkovni predlog, kjer morate govoriti o uporabi Poslovnika, ne pa vsebinsko razpravljati, ker sem vas že prijavila za razpravo, ker ste se prijavili in boste besedo tudi dobili in boste lahko pojasnili svoja stališča do predlaganega paketa.   Izvolite, gospod Kordiš. 3 minute.
Običajno se držim postopkovniškega formata, se mi pa dela krivica, ampak to ni razlog, da sem se prijavil k besedi. Želel bi samo izpostaviti, da sam nisem ne predlagal ne zahteval 30 minutnega premora v seji odbora. Če bi bili kooperativni v podajanju mojega postopkovnega predloga, bi vam lahko povedal, da želim premik seje za nekaj dni. Ne samo zaradi neudeležbe sindikatov, tudi zaradi tega, ker je bila seja sklicana za današnji ponedeljek šele v petek in znova se je zgodilo, da so tik pred zdajci prišli v sistem amandmaji, prav dobro jih nismo uspeli pogledati, nemara bi pa s takim premikom lahko zagotovili tudi udeležbo sindikata. V polurnem pozivu pred samo sejo sindikatom k udeležbi, pa seveda ne moremo pričakovati, da bodo delavski predstavniki dejansko lahko prišli, se vendarle ukvarjajo prednostno z 800 tisoč delavkam in delavci, ki jih je Vlada Janeza Janše pustila na cedilu in njihove stiske so hude. Samo v pojasnilo, postopkovniško.
Najlepša hvala gospod Kordiš.   Poglejte, če sem jaz prehitro reagirala v smislu polurnega odmora, se seveda opravičujem. Lahko, da ste drugače to povedali, se opravičujem, ampak moram vam pa povedati naslednje. Glede na to, da ste želeli, da se seja preloži. Ne bom šla v razpravo kjer bi vam povedala, da če se seja preloži, potem določeni ukrepi ne bodo prišli v veljavo, ampak to očitno vas ne zanima. Vam bom pa citirala kakšen je dogovor o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi Poslovnika. V utemeljenih nujnih primerih kot jih opredeljuje Poslovnik, se lahko v roku krajšem od štirinajst dni skliče in izvede nujna seja delovnega telesa in sicer po sklepu Državnega zbora ali Kolegija predsednika Državnega zbora na zahtevo tretjine članov delovnega telesa ali na zahtevo poslanske skupine oziroma po odločitvi predsednika delovnega telesa takšne seje ni možno prekiniti. 73. člen Poslovnika je tukaj jasen.         In drugič, takšne seje ni možno preložiti, prvi odstavek 74. člena Poslovnika Državnega zbora. Zato tovrstnih predlogov tudi ne moremo dajati na glasovanje.  Zdaj pa upam, da smo končali s postopkovnimi predlogi in da se bomo lahko vsi skupaj vrnili k vsebini.  In sedaj dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Sladjani Ješić.  Izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo, predsednica. Lepo pozdravljeni v imenu Zakonodajno-pravne službe.  Obravnavani predlog zakona je ZPS preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika, ter v kratkem časovnem roku pripravila pisno mnenje. Tik pred pričetkom seje so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin koalicije. Bom rekla tako – po hitrem pregledu, kar smo v službi uspeli opaziti, se bom oglasila sproti, v okviru uvodne predstavitve mnenj, sicer pa bomo tam, kjer amandmaji terjajo podrobnejšo proučitev, to proučevali sproti in se po potrebi, s tem v zvezi, oglasim k posameznim členom.  Poudariti je treba, da predloženo zakonsko besedilo nomotehnično ni povsem ustrezno pripravljeno. Nekako se zdi, kakor da je bil posredovan v Državni zbor osnutek, ne pa izdelan predlog zakona, kar v mnenju tudi utemeljimo s tem, da je precej napačnih sklicevanj in drugih nomotehničnih nepravilnosti. Nekatere se po hitrem pregledu amandmajev, so nekatere odpravljene, ni pa recimo amandmaja k 19. členu predloga zakona, ki sedaj posega v dva različna interventna zakona, kjer gre za samostojni vsebini urejanja, za katere bi bilo treba torej tudi formalno označiti, da sta samostojni, ter ni amandmaja k 54. členu, kjer gre za prenehanje veljavnosti določbe PKP7 in je umeščena med materialne določbe predloga zakona, torej, treba bi jo bilo umestiti med prehodne in končne določbe.  Sicer je pa predlog zakona, kot smo danes že slišali, 8. zapovrstjo, ki ureja materijo, povezano z omilitvijo posledic širjenja Covid-19, v obliki novel, odstopov od določb posameznih zakonov in začasnih ukrepov, s katerimi posega na različna področja pravne ureditve. S tem v zvezi je treba tudi tokrat ugotoviti, da so določeni členi v nomotehničnem pogledu oblikovani kot odstopi od veljavne ureditve, čeprav imajo po svoji vsebini značaj novele, da se PKP7 novelira po mesecu dni od uveljavitve, da se v določene zakone posega tako z novelami, kot z odstopi od določb posameznih zakonov in da se v določene zakone posega po tem, ko je vanje poseglo že več predhodnih interventnih zakonov, povezanih z omilitvijo posledic širjenja Covid  Uporabljeni nomotehnični pristop predstavlja primer razdrobljenega, nepreglednega in težje razumljivega zakonskega urejanja, ki pravnim naslovljencem otežuje nedvomno seznanitev s svojim pravnim položajem, kar povzroča pravno negotovost in resno načenja varstvo zaupanja v pravo, ki izhaja iz 2. člena Ustave.  Na tem mestu je treba izrecno izpostaviti, da se s predlogom zakona podaljšujejo ukrepi, ki so se na zakonski ravni že iztekli. Pa bom pojasnila. Gre za ukrepe, za katere je zakon določal, da se iztečejo 31. decembra 2020, nato je Vlada te ukrepe s sklepom podaljšala, sedaj pa se ponovno podaljšujejo z zakonom. Takšno podaljšanje ukrepov po presoji ZPS, ne more imeti pravnega učinka, saj zakonska ureditev, s potekom roka ugasne, čeprav formalno zakon še vedno velja. Torej tukaj ne gre enačiti učinkov hierarhično višjega in hierarhično nižjega pravnega akta.  Podaljševanje že pretečenih ukrepov odstopa od številnih določb Ustave - med drugim od 3. člena, 87. člena in 120. člena Ustave, in vodi v ustavnopravno nevzdržno stanje, kar smo podrobno obrazložili v pripombah k 17., 18. in 23. členu predloga zakona.  Pri oblikovanju vsebin predloga zakona je treba paziti, da so novele, odstopi in začasni ukrepi oblikovani tako, da so omejeni na izjemne okoliščine, kajti predlog zakona je interventne narave in predlagana je izključitev pravice do zakonodajnega         interventne narave in predlagana je izključitev pravice do zakonodajnega referenduma skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave. Tukaj imamo konkretno v mislih 14. člen predloga zakona, kjer gre za novelo gradbenega zakona in amandmaja s tem v zvezi ni. Nekaj besed je uvodnem delu mnenja ZPS namenila tudi umestitvi kazenskih določb, bi pa tukaj besedo ali dve omenila predvsem njihovemu oblikovanju, torej premalo se v predlogu zakona upošteva načelo zakonitosti v Kazenskem pravu, 28. člen Ustave in iz njega izhajajoče načelo določnosti pri določanju prekrškov, lex certa. Torej, amandmaja poslanskih skupin koalicije ni k 16. členu, pa tudi ne k 25. členu, ki sta s tega vidika sporni, dodaja se na prvi pogled s tega vidika sporen 18.a člen, so pa določeni popravki v 50. členu. Nekatere pripombe ustavno-pravne narave, ki so bile že podane in utemeljene v mnenjih ZPS k predlogom predhodnih interventnih zakonov povezanih s covid, smo zaradi njihove pomembnosti tudi tokrat navedli v uvodnem delu pisnega mnenja. Nanašajo se na nespoštovanje 148. člena Ustave, skladno s katerim se proračun EU ne navaja v zakonskem besedilu kot vir financiranja. Nanaša se naprej na neutemeljitev razlogov iz drugega odstavka 155. člena Ustave, ki določajo pogoje za izjemoma dopustno povratno veljavo predpisov, torej predvsem niso navedeni razlogi, ki bi utemeljevali javno korist retroaktivnosti. Nanašajo se tudi na poseg v načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave, načelo delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave in načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Glede podaljševanja posamičnih ukrepov s sklepom Vlade ter usklajevanja hierarhično višjih aktov s hierarhično nižjimi akti. So pa določeni odstopi od omenjenih načel, ki so temu predlogu zakona lastni, na primer v 15. členu, kjer gre za novelo ZIPRS 21., 22. ali 51. členu, ki določa začasni ukrep zagotavljanja izvajanja podaljšane obravnave. V pisnem mnenju je ZPS tudi tokrat poudarila pomembnost obrazložitve namena in vsebine posameznih določb predloga zakona ter posledic in medsebojnih povezav v njih vsebovanih rešitev. Torej, to je bistveno zaradi izvajanja zakona kakor tudi v postopku morebitne presoje zakona pred Ustavnim sodiščem. V besedilu je namreč kar precej določb kjer obrazložitev zgolj povzema zakonsko določbo in nekaj takih kjer je obrazložitev celo umanjkala. Toliko z moje strani za enkrat. Po potrebi se še oglasim. Hvala.
Najlepša hvala Zakonodajno-pravni službi, ki je podala stališče k PKP 8. Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta mag. Petru Požunu, potem bom pa besedo dala gospodu Branku Mehu iz Obrtno-podjetniške zbornice. Izvolite, gospod Požun.
Peter Požun
Hvala, gospa predsednica za besedo. Spoštovani prisotni!  V pristojni komisiji Državnega sveta smo obravnavali predlog zakona in na podlagi stališč podanih na tej seji smo vam predložili sicer obsežno mnenje, ki pa vam ga bom predstavil na kratko predvsem v alinejah. Naj v uvodu povem, da kljub nekaterim pripombam, ki jih bom podal, sta komisiji predlog zakona podprli, pri tem pa posebno podporo izrekli naslednjim zakonskim določbam. In sicer ukrepu izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka polnoletnim dijakom in brezposelni osebam ter drugim ranljivim skupinam. Nadalje. Jasnejše opredeliti pogoje za izplačevanje kriznega dodatka iz 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala brez upoštevanja izplačila za poslovno uspešnost. Vključitev varoval, ki bodo zaščitile delovna mesta in preprečevale zlorabe v povezavi z ukrepom povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije delodajalcem ter ukrepu zagotavljanja podaljšanja bolnišnične obravnave, s čemer se bodo po oceni komisije v pomembni meri razbremenile patronažne službe in ostalih izvajalcev pomoči na domu, pri tem opozarjamo, da naj ministrstvi razmislita kje sploh bosta dobile kadre, ki bodo to lahko izvajali glede na že trenutne preobremenjenosti negovalnega in zdravstvenega kadra.        (Nadaljevanje) Posebej smo izpostavili naslednje tematike, o čemer je bilo danes že precej govora, to je na ne potek obravnave predloga zakonov v okviru ekonomsko-socialnega sveta, kjer je po oceni sindikatov prišlo do grobih kršitev in so napovedali tudi v proučitvi ustreznosti ukrepa subvencioniranje dela minimalne plače delodajalcem. Izjemno težke posledice epidemije COVID-19 za gospodarstvo, poziv k zagotovitvi dodatnih sredstev kmetijski dejavnosti, poziv k ohranitvi čim višje stopnje delovne in poslovne aktivnosti in posebno opozorilo o neustreznosti 16. člena Predloga zakona na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, saj gre za izredno veliko globo za prekršek, ki pa je popolnoma nejasno definiran, saj 5. člen Zakona o nalezljivih boleznih tega sploh ne opredeljuje, ampak to prepušča prosti presoji NIJZ oziroma minister za zdravje v tistem trenutku.   Dovolite mi, da na kratko povzamem predloge, ki so bili podani v obliki amandmajev za izboljšanje določb posameznih zakonov. Med drugim so podani predlogi za širitev določb v zvezi z upravičenci do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki obolelimi za COVID-19, tudi na izvajalce pomoči na domu in osebne asistente. Nadalje, črtanje odloga plačila prispevkov za zaposlene v povezavi s 67. in 68. členom Zakona o interventnih ukrepih. Za zagotovitev dodatka za delo v rizičnih razmerah iz 125. člena za glavne medicinske sestre v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih za ves ne samo za polovičen delovni čas. Črtanje 21. in 22. člena Zakona glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev, podaljšanje obdobja za pravice do koriščenja nadomestila za izvajalce mestnega prevoza do 30. junija 2021, predlog za priznanje 100 % nadomestila plače vsem zaposlenim v času epidemije, ki zbolijo za boleznijo ali se pri njih odkrije okužba z virusom od prvega dne odsotnosti z dela ne glede na to ali je do okužbe prišlo na delovnem mestu ali ne, pri čemer naj se kritje nadomestila zagotavljajo sredstva iz proračuna in ne iz blagajne zdravstvenega zavarovanja. Zagotoviti invalidskim in humanitarnim organizacijam pomoč pri izvedbi hitrih antigenskih testov ter uporabe zaščitnih mask iz zalog Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Nadalje, zagotovitev dodatka za nevarnost in posebno obremenitev v času epidemije v dejavnosti zdravstvenega in socialnega varstva tudi za zaposlene pri zasebnih izvajalcih zdravstvenega in socialnega varstva, ki dejavnost opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe in pri drugih zaposlenih v dejavnosti zdravstvenega in socialnega varstva. Znižanje pogojev za opravičenost do subvencij iz 12. člena na način, da so do subvencije upravičeni delodajalci, ki mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela najmanj 5 % in ne najmanj desetim odstotkom zaposlenih. Omejitev in skrajšanje obdobja, ki šteje kot podlaga za poročanje k davčni upravi glede morebitnih izplačil delodajalcev povezanih z dobički, lastniškimi deleži v povezavi s subvencijo skrajšanje delovnega časa. Širitev dejavnosti določb 56. člena in 33. člena na zaposlene, ki delajo na deloviščih kjer se dela opravijo z osebami pri katerih obstaja sum na okužbo, vendar pa niso zajeti v eni od enajstih taksativno naštetih točk, ki jih opredeljuje prvi odstavek 56. člena. Predlog za priznanje kriznega dodatka iz 85. člena tudi javnim uslužbencem katerih plačo v novembru 2020, ni presegla dvakratnika minimalne plače, s čimer bi se zagotovilo enako obravnavo vseh zaposlenih glede na njihov gmotni položaj. Zvišanje zneska povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije na 83,66 evra in podaljšanje ukrepa povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije do konca leta 2021 in črtanje dodatnih pogojev, ki se nanaša na vrnitev vračila neupravičeno prejetih sredstev. Zagotovitev zakonskih podlag za neupoštevanje nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v davčno osnovo, za znižanje kriterija za upravičenost do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo nad 10% upada prihodkov namesto osnove predlaganih 20%,           ter omejitev in skrajšanje obdobja, ki šteje kot podlaga za poročanje finančni upravi glede morebitnih izplačil delodajalcev, povezanih z dobički, lastniškimi deleži, nagradami, v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, kar je omejeno s 30. aprilom 2021.  Spoštovani, predlagam, da predlagane amandmaje dobro preučite in poskušate z njimi izboljšati zakon.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj pa dajem besedo vabljenemu na to sejo, gospodu Branku Mehu, iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.  Izvolite.    BRANKO MEH: Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem, pozdrav ministru in lep pozdrav vsem ostalim v tej dvorani.  Tudi mi, na Obrtno-podjetniški zbornici oziroma jaz sem dobil to povabilo na to sejo tega odbora tudi 40 minut prej, ampak bil sem v Ljubljani zaradi ene druge seje, katero bom tudi, potem tudi, ko bom to svoje izvajanje zaključil, moram oditi in se tudi te seje tudi udeležit.  Motita me dve stvari. Moti me prvo, da danes govorijo samo, da niso prisotni sindikati. Tudi delodajalce ni nobeden omenil, da niso prisotni. Jaz sem sicer predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in se mi je zdelo izredno pomembno – pomembno – tudi, kljub temu, da sem dobil 40 minut prej to povabilo, da se te seje udeležim. Zakaj? PKP8 je izredno pomemben za delovanje, se pravi, naših obrtnikov in podjetnikov in posredno tudi za, da ohranjamo delovna mesta. Veste, kar težko mi je poslušat, poslanca, kateri govori, koliko malo so dobili delavci, koliko pa je dobilo slovensko gospodarstvo. Ali ni slovensko gospodarstvo tisto, kateri zagotavlja delovna mesta delavcem? Socialno varnost in vse to? In seveda, danes, če želimo obdržat delovna mesta, če želimo obdržat socialno državo, potem še kako potrebujemo, se pravi, državo oziroma in seveda, gospodarstvo, uspešno gospodarstvo. Po tej krizi, verjemite mi, da bomo se soočali popolnoma nekaj drugega, soočali se bomo z krizo v gospodarstvu, soočali se bomo, kako zopet gospodarstvo speljat na tisto pot, katero je bilo pred korono, in seveda, vse to je povezano z delovnimi mesti, da ti ljudje ne ostajajo, se pravi, še vedno ostaja zaradi teh ukrepov, kateri so predvideni tudi v PKP8, na delovnih mestih in seveda zaradi teh ukrepov tudi marsikatero podjetje obdrži delavca, da se ga ne da na Zavod za zaposlovanje.  Veste, mogoče ni prav, ampak kljub temu, bom izrekel to – velikokrat slišimo, kapitalisti, kapitalu se je dalo to, kapitalu se je dalo ono. Veste, kateri so kapitalisti* Kapitalisti so tisti, ko živijo od svojega kapitala, ko jih imajo na banki, ko imajo kjerkoli naloženo in nič ne delajo. V Sloveniji obrtniki in podjetniki, si trdno služimo vsakdanji kruh, skupaj z našimi zaposlenimi. Zato je prav, da ta država, skupaj z ministrstvom, Vlado in seveda tudi spoštovani, z vami, spoštovani člani oziroma poslanke in poslanci, da naredimo enkrat končno takšno državo, katera bo dajala sožitje tako delodajalcem, kot delavcem. To mora bit nam tudi vsem prioriteta.  Seveda pa, smo tako na Državni zbor, na gospo Evo Irgl, tudi mi naslovili 18, teh, naših zahtev, katere bi naj PKP8 tudi obravnaval, tako na Vlado, tako na ministrstva in seveda tudi na poslanske skupine tega Državnega zbora.         Če dovolite, bi nekako sam nekatere, katere so najbolj pereče, izpostavil; čakanje na delo, država seveda krije zdajle PKP-8 tudi drugi bruto, kar pozdravljamo. Želeli bi pa, da vi veste, da država s temi državnimi ukrepi, se prav kaj, kako lahko delamo, kako ne smemo, omejuje naše delodajalce na 30 kvadratov. In podjetja, katera imajo, lahko dela samo ena oseba, imajo pa še tri ali štiri zaposlene, te ljudi na čakanju, bi bilo prav, da tudi tem ljudem, kateri so na čakanju, prizna drugi bruto. To se nam zdi pošteno, ker tudi ti ljudje, ko nič ne ustvarjajo, dejansko delodajalec nima od kod vzeti tega drugega bruta.  In seveda potem jaz se zelo nerad dotikam minimalne plače in mi je žal, da kolegov iz sindikatov tu ni, ampak kljub temu vem, da je, da smo nekako zato oziroma nekdo, saj je tudi tisti, kateri danes govorijo, da bi želeli minimalno plačo zamakni-… oziroma, da bi se nekako pozicionirala drugače, so v neki drugi Vladi to potrdili. Potrdili in seveda zdaj teh delodajalcev, kateri so bili glede na to, da je situacija v državi takšna, kot je, ni dobra za obrt in podjetništvo. Ni dobra za gospodarstvo, saj je šlo, da bi se ta zakon zamaknil za eno leto. Toda na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije imamo zelo jasno stališče do plače. Mi želimo za dostojno delo, dostojno plačilo, dostojno življenje vsakega človeka, tako zaposlenih, tako za delodajalce, ker tudi mi smo navsezadnje zaposleni. Zato je smiselno, da tudi podprete tu noter, da država subvencionira tista podjetja, katera bi pač dejansko zaradi tega ukrepov oziroma tega zakona v tem času, ko je koronavirus, utrpela škodo ali pa utrpela celo takšno škodo, da bi morala odpuščati ali pa mogoče celo katera podjetja iti tudi v stečaj. To je zaveza tako politikov, kot nas, ko delamo za ohranj-… ko delamo v delodajalskih organizacijah.  Drugo; drugo, kar bi želel tudi iz, da bi želel, da je v tem korona paketu 8, PKP-8 tudi izplačilo oziroma vračilo državne pomoči. Mi smo velikokrat dejali, da v tistem času, ko je država šla na pomoč, ko je šlo slabo, ko se je šlo tudi za ohranjanje delovnih mest, je država s subvencioniranjem, se pravi čakanje na delo in seveda tudi z drugimi ukrepi pomagala našim delodajalcem oziroma nam, da smo lahko obdržali glavo nad vodo. Toda seveda potem je prišlo poletje in seveda nekateri so dobro delali in so nekako zaključili dobro poslovno leto 2020. In seveda tem bi bilo treba ta sredstva vračati. Mi smo mnenja, da ta sredstva ni potrebno vračati, da ta sredstva naj se namenijo v razvoj in navsezadnje za dobro delo in za to so bili zaslužni tudi zaposleni v naših delodajalskih organizacijah in je prav, da je tudi treba razmisliti – mogoče bi pa ta sredstva tudi šla za te zaposlene v teh delovnih organizacijah, obrti in podjetništvu.  Potem imamo v PKP-8 bi rad izpostavil še tudi kritje poslovnih najemnin. Vi veste, da danes imamo tisti, kateri ima poslovne prostore za svoje izvajanje svoje dejavnosti, se pravi državni, kateri so ti lokali v državni lasti ali v lasti lokalne skupnosti, so danes to oproščeni. Kateri pa so ti lokali, kateri imajo pa te lokale, od tiste, kateri so lastniki teh lokalov in seveda ti pač niso oproščeni in dejansko morajo        plačevati. Tem bi bilo treba na neki način povrniti te najemnine. To pač nekako mislimo, da bi bilo prav in seveda, da bi na tak način tudi pomagali tem malemu gospodarstvu. Po drugi strani pozdravljamo tudi ta temeljni osebni dohodek za samozaposlene. Seveda pa moram reči, da se izkazuje, da je ta temeljni osebni dohodek je tudi premajhno izplačilo za preživetje teh samozaposlenih. Zakaj? Iz tega mora tisoč 100 evrov mora plačati prispevke, potem še če plača najemnino in se seveda tudi ostale stroške mu ne ostane nič tako se mi zdi, da v prvih tistih PKP ukrepih je bilo bolje, da je država direktno poravnavala te socialne stroške in da pač dobili so teh 700 evrov. O tem bi bilo treba tudi razmisliti.   Drugo, kar je, kar pa to ni bilo in se so me danes tudi prevozniki prosili, ko gremo nekako je že kar nekaj časa v zraku 33 milijonov se pravi ne nepovratnih, ampak kredita z državnim poroštvom. To bi želeli, da gre iz proračuna, če bomo čakali zopet to iz evropskih skladov bo to zopet še in še trajalo. Po tem bi pa želel tudi, da mogoče se na neki način uredi tudi to, da sredstva katerega država odobri, požegna ta Državni zbor, da ne traja to, da dobijo ti upravičenci, kateri resnično potrebujejo denar takoj, da ne traja mesec, dva meseca, ampak da se to uredi tudi, da dobijo ta sredstva takoj. To se mi zdi nekaj bistvenih teh, kar bi bilo treba izpostaviti tudi v tem PKP 8. Drugače pa minister za delo gospod Janez Cigler Kralj je povedal z nekaterimi zadevami se strinjamo in tudi prav gredo nam na roko obrtnikom in podjetnikom. Še enkrat, gre se za ohranjanje delovnih mest, gre se za ohranjanje tudi za socialo zaposlenih. Na drugi strani pa še enkrat vem želim, da nam dovolite čim prej delati, da bomo lahko delali, da bomo lahko ustvarjali. Seveda državna te pomoči so dobrodošle samo ne morejo nadomestiti dela, zato želimo, da razmislite tudi o tem kako se te dejavnosti odpirajo in apeliram s tega mesta na Vlado, da razmisli kako dejavnosti te / nerazumljivo/. Ne moremo razumeti to pa res ne moremo razumeti, da v trgovskem centru, kateri prodaja oziroma imajo živila, prodajajo živila sedaj lahko prodajajo spodnje perilo, sedaj lahko prodajajo nogavice lahko prodajajo cvetje, zraven v istem prostoru pa specializirana trgovina ne more prodajati spodnjega perila, ne more prodajati nogavic, ne morejo prodajati cvetlice in še drugih takih stvari je. Še enkrat, mnenja smo, v kolikor bomo odprli gotove dejavnosti katere bodo dejansko uporabljala vsa zaščitna sredstva, maske, vizirje, razkužila verjemite mi, da bo to samo v dobrobit za zajezitev tega korona virusa.   Hvala lepa vam za poslušanje. Upam, da s svojim izvajanjem nisem koga užalil, ampak povedal sem tisto, kar moram povedati za zaščito slovenskega malega obrtnika in podjetnika.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala lepa tudi vam. Hvala za to razpravo. Mislim, da je bilo prav, da ste določene stvari povedali.   Sedaj pa sprašujem, če želi še kdo morebiti od vabljenih, če je tukaj besedo? Če ne, potem predlagam, da obravnavo tega zakona oziroma paketa opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu posebej in glasujemo o amandmaju k tem členom. Po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj tako kot je to zapisano v 128. členu Poslovnika. Sprašujem, če kdo nasprotuje temu?         (Nadaljevanje) Ugotavljam, da ne. Torej delali bomo po pregledu amandmajev. Kot sem že uvodoma povedala, ga boste dobili takoj, ko bodo strokovne službe lahko naredile ta pregled, najpozneje pa bo to po razpravi o 1. členu. Veste, da ponavadi razprava k 1. členu malce daljša, zato ker dopuščamo neko širšo razpravo.   Tako, da sedaj odpiram razpravo k 1. členu in zraven imamo vložene štiri amandmaje in sicer poslanskih skupin koalicije, potem poslanskih skupin opozicije, stranke SNS in mislim, da je še en amandma kjer so predlagatelji različni. Tako, torej imamo te štiri amandmaje. Odpiram razpravo k 1. členu. Želite postopkovno, gospod Židan? Izvolite, v skladu z 69. členom o uporabi Poslovnika, 3 minute imate na voljo. Izvolite.
Hvala gospa predsednica. Lep pozdrav sem prisotnim!   Nisem najboljše razumel kaj ste nam povedali, ampak zdaj vsi pred sabo imamo celo goro papirjev. Verjamem, da vsem v parlamentu je v interesu, da pridemo do kvalitetnih popravkov zakona, ki ga je nujno potrebno popraviti. Ali res ne bi bilo boljše, pa vprašanje za vas, to je vaša pristojnost, da dobimo dejansko pregled amandmajev na mizo, ne pa, da v bistvu se prebijamo skozi papirje, mogoče kaj spregledamo in v dobri volji naredimo kaj napačno. In me zanima, gospa, to je postopkovno, gospa predsednica, ali lahko službe našega parlamenta pripravijo ta pregled, da bomo lahko delali nekoliko bolje?   Hvala.
Najlepša hvala gospod Židan. Čisto razumem vašo skrb, ampak je povsem odveč. Že prej sem povedala, da tekom 1. člena, ko se bo sedaj odvijala razprava, ta je ponavadi zelo dolga, precej dolga in predvidevam, da bo tudi sedaj oziroma tajala bo sigurno nekaj časa in v tem času bodo pripravili ostale amandmaje, amandmaje k 1. členu, ki sem ga ravnokar odprla, pa imate že pred seboj. Tako da, ni nobenih težav glede tega. Tako smo delali vedno na teh odborih in mislim, da je tudi najbolj sistematično, da tako delamo še naprej. Tako, da upam, da se vam odgovorila na vaše vprašanje.   Sedaj odpiram razpravo k 1. členu in prvi se je prijavil k razpravi in tudi k tem amandmajem, ki so vloženi, gospod Andrej Černigoj. Izvolite.   Tukaj naj samo opozorim, da dovolim malce širšo razpravo, ne pa zdaj seveda govoriti o kvantni fiziki pa ne vem, svinčnikih, ki jih izdelujejo ne vem kje, ampak se osredotočimo torej na to kar je paket PKP 8. izvolite gospod Černigoj. To velja za vse.
Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.   Poskušal se bom držati vašega navodila, ki verjamem, da je zelo dobronamerne narave.   Spoštovani gospod minister, Janez Cigler Kralj, spoštovana državna sekretarja, spoštovani predstavnik Državnega zbora in spoštovani gospod Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, kolegice in kolegi!   Najprej moram izpostaviti to, da me zelo veseli, da imamo ponovno, ponovno gospoda ministra Janeza Ciglerja Kralja med nami. Priznati moram, da kar veliko časa preživite med nami v hramu demokracije in moram reči, da ste eden izmed ministrov, ki največ časa preživite z nami in moram reči, da vaša prisotnost in vaša razprava je zmeraj dobrodošla in dobra. Priznati moram, da ste presenečenje, pozitivno presenečenje te koalicije in to moram dodati, ni nič narobe. Vodite socialni dialog, zelo dober socialni dialog, ki v preteklosti se ga je včasih kar malček pozabilo in moram reči, da z veliko socialnimi partnerji, ki jih poskušate vključiti. Kot smo vsi seznanjeni, nobeden ni popoln. Moram reči, da sem zelo ponosen na vas, ker na vas je ogromna skrb in odgovornost in kar se tudi, da to odgovornost ste zelo dobro, v bistvu se kaže v zelo dobrih rezultatih in lahko tudi vidimo dobre rezultate,         ki jih kaže sama država napram borbi proti nevidnemu sovražniku COVID-19. Jaz moram reči, da vsi vaši napori in trudi se kažejo tudi v sliki v tujini, kjer nas druge države in drugi voditelji pozdravljajo in pravijo, da smo zelo uspešni proti boju z nevidnim sovražnikom. Bi vzpostavil še nekaj preden grem k samemu Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, bi izpostavil tudi to, da brez vas tudi država se ne bi zadolževala tako kot se je v kratki preteklosti, zadolžitev z dolgoročnimi evropskimi obveznicami izvedena po negativni povprečni obrestni meri 0,005 % s povprečno / nerazumljivo/ izdanega dolga 12,2. Verjamem pa, da vam v Republiki Sloveniji doma ni lahko, saj je en tak znan rek, ki ga mi na Primorskem zelo dobro poznamo, da težko je biti prerok doma.   Ampak, gremo naprej. Glejte, gremo k samemu PKP. Jaz moram pozdraviti tukaj in se iskreno, iskreno zahvaliti za razpravo gospodu Branku Mehu, njegova razprava je bila zelo precizna, natančna, vsebinska in jaz verjamem, da je bila v tej dvorani tudi slišana. V Novi Sloveniji-Krščanski demokrati nam mnogokatere strani v Sloveniji priznavamo, da imamo najboljši gospodarski program, smo vam vedno prisluhnili in vas tudi razumeli. Strinjamo se z vami, da je potrebno obrtnikom in podjetnikom predvsem dati pozitivno delovno okolje za njihovo delo, s tem bodo lahko tudi bila zagotovljena delovna mesta in bodo uspešno konkurirali. Se pa tudi strinjam s samimi besedami, ki jih je izrekel na začetku, da jih ni potrebno / Nerazumljivo./  Kar se tiče pa spinov, jaz se že veselim, da smo po skoraj dveh urah razprave prišli do razprave in zelo obžalujem vse te proceduralne sklepe, ki smo jih bili deležni. Jaz nekako opozicijo razumem, da ima stisko in to spet ni nič narobe, ampak tukaj državljanke in državljani vidijo jasno sliko kaj je boljše za obrtnike in podjetnike in posledično tudi za same delavce, da tukaj imamo boljšo razpravo, ne proceduralnih sklepov in ta razprava bo vodila v še boljši ukrep in še boljša dejanja na samem terenu. Zaradi tega jaz mislim, da bolj, ko bo živahna debata, več kot bo različnih mnenj in predlogov in čim manj proceduralnih sklepov tem bolj se bo godilo za naše državljanke in državljane. Jaz moram reči, da večina ukrepov v preteklosti deluje, kar se tudi kaže v izplačilih same države gospodarstvo.   Jaz bi pa zdaj pri samem Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 PKP8, sem zelo vesel, da je, jaz bi na tem mestu pohvalil tudi vse zaposlene na ministrstvih tako tiste, ki so zaposleni na zaupanje ministra kot tisti, ki so zaposleni drugače, jaz verjamem, da oni dajejo vse od sebe, ampak moramo se zavedati, da tisti, ki dela tudi greši in jaz mislim, da bomo vse te morebitne napake, ki jih bomo tekom današnje razprave tudi odkrili, spoznali še dodatno, jih bomo tudi odpravili. Jaz moram priznati, da sem zelo dobro preštudiral zakon in ga podpiram v celoti, bi pa izpostavil mogoče par zadev, pri 1. členu je mogoče malo širša razprava in zaradi tega bom šel čez         celoten zakon. V nadaljevanju, če bo potrebno, se bom pa potem še javljal k dodatnim členom. Zelo me veseli, da se v tem paketu določa se izplačilo sorazmernega dela solidarnostnega dodatka za upokojence, tudi za delovne invalide. Tukaj je ta dikcija, ki delajo krajši čas in za preostanek prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja tudi v primeru, če niso brezposelni in so na čakanju. To bi pozdravljal. Moram reči, da v naši družini je tudi kar nekaj športnikov in odločitev države, da bo financirala testiranje športnikov na prisotnost virusa podaljšuje do konec leta, to se pravi do 31. 12. 2021, zelo, zelo podpiramo. Ker morate se zavedati, da to zna biti za neko nogometno društvo, za nogometno, za kakršnokoli pač tam kolektivne športe, da je ta znesek zelo, zelo velik.  Če gremo naprej; glejte, že sami odpravljamo nekatere napake in tukaj bi poudaril, da popravlja se določila o izplačilu kriznega dodatka v višini 200 evrov, kar pozdravljamo. Do njega so upravičeni zaposleni, katerih mesečna plača za november, za november ni presegla dvakratnika minimalne plače. In v plači se pri tem ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost. To so ti argumenti, ki jih je gospod Branko Meh nagovarjal in vidite, da znamo obrtnikom tudi prisluhniti.  Če gremo naprej; jaz se zelo veselim, sam prihajam, kjer ogromno ljudi tudi kot poslanca me kontaktira, da bi radi nekaj zgradili, ampak zdaj v taki situaciji kot smo, je to zelo otežkočeno. Zaradi tega pozdravljamo, pozdravljamo, to bo velik napredek, ker upam, da bo ostalo to tudi po covidu-19 v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja se lahko ustna obravnava opravi preko videokonference. A veste, mi živimo, mi si predstavljamo digitalizacijo kot nek razvoj in to so ukrepi, ki gredo v to smer in to kot v Novi Sloveniji – Krščanski demokrati zelo pozdravljamo in upamo, da se bodo teli ukrepi ohranili tudi v nadaljevanju.   Zdaj, če grem – čisto malo se dotaknem zdravstva. Do konca leta 2021 je možno enkrat koristiti kratkotrajno odsotnost dela zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila do tri zaporedne dni skupaj. Jaz mislim, da to je ukrep, ki bo olajšal delo. Vemo, da so zdravstveni domovi, bolnice preobremenjeni in jaz verjamem, da se ta ukrep ne bo zlorabljal in upam, da bo izplačano nadomestilo za časa odsotnosti z dela, delodajalcu v bistvu bo povrnil ZZZS.  Zdaj pa gremo naprej; jaz moram povedati, da moj kolega Aleksander Reberšek se je pri tej točki zelo zavzel in mu pohvale. Tako da, jaz sem bil vesel, da je Vlada v bistvu prisluhnila, da se enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejmejo tudi invalidi z izredno nizkimi dohodki. Tukaj se dodajajo tudi tisti, ki prejemajo veteranski ali družinski dodatek, kot edini, edini prejemnik in v bistvu upravičenci do nadomestila za invalidnost so pa Zakoni o socialnem vključevanju in invalidov. Tukaj jaz se imam še za mladega po duši in moram reči, da podpiram enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov, ki ga prejemajo dijaki s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dopolnili, ki so 18 let dopolnili pred 19. oktobrom 2020. Glejte, živimo v zelo resnih časih, kjer borba, boj z navideznim sovražnikom covid-19 ni lahek, ni enostaven, nimamo še vseh odgovorov. Na drugi strani so pa stiske zmeraj večje, zato pozdravljamo, da se Rdečemu križu in Karitasu v času epidemije, ki beležita bistveno, bistveno povečan obseg aktivnosti in potreb, da se jim za to obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 namenijo dodatna sredstva za izvajanje dodatne pomoči prejemnikov hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabnikom. Jaz moram reči tukaj, poznam kar nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s tem področjem, ki so prejemniki hrane iz sklada za evropsko         pomočjo. Tukaj bi poudaril gospo Jožico Ličenj iz Vipavske doline, ki vem kako lahko ljudje s takim majhnimi zneski kaj lahko veliko naredijo in koliko ogromno družinam lahko pomagajo da si te družine zagotovijo neko dostojno življenje. Gospod Meh je bil predvsem ekspliciten na področju gospodarstva. Naslednje točke bi namenil tej tematiki. Še enkrat bi poudaril gospod in pozdravil gospoda Janeza Ciglerja Kralja, ki je do sedaj uspel ohraniti 300 tisoč delovnih mest in ukrepi začasnega čakanja na delo, višina delnega povračila, delodajalci pri katerih skupni znesek javnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči ne presega 800 tisoč na posamezno podjetje in tako naprej tu so ukrepi vsi, ki so in bodo zagotavljali, da obrtniki in podjetniki skupaj z njimi pa tudi delavci bodo imeli svetlo prihodnost in da se v bistvu kaže neka luč na koncu tunela. Jaz moram reči, da zelo pozdravljam in tukaj, da ker ta ukrep je tudi gospod Meh omenil, da se delodajalci, ki jo prepovedano opravljanje dejavnosti, zaradi vladnega odloka v bistvu je nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca tukaj bruto oziroma bruto dva plača. Ogromno ukrepov je tudi na področju kmetijstva, kar jih zelo pozdravljam.   Čisto za konec, dovolite mi predsednica malce sem že dolg, ampak je ogromno ukrepov, ki jih je treba pohvaliti in tudi povedati občankam, državljankam in državljanom RS, da …     PREDSEDNICA EVA IRGL: To se strinjam, ampak vendarle posamezni členi bodo še posebej odprti tako, da bomo o vsem tem lahko še govorili o posameznih členih in pa amandmajih, ampak izvolite nadaljujte.     ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Tako, da končujem. Samo še eno stvar brezposelne osebe tukaj me veseli, ki so zaposlile zaposlitev od 12. marca do uveljavitev tega zakona to se pravi v obdobju med obema pandemijama lahko zaprosijo za enkratni solidarni dodatek v višini 150 evrov. To se pravi naša Vlada, naša koalicija zna prisluhniti ljudem. Vemo, da ne znamo vsem, se dopolnjujemo, popravljamo zadeve in tu so v bistvu koraki v pravo smer.  Še ena zadeva. Študentje, ki se izobražujejo v tujini tudi njim bo v bistvu s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se izobražujejo na tujem bo dodatek 150 evrov.   Čisto za konec bom pa takole rekel. Jaz podpiram Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 in bom to z veseljem podprl, ker kot sem že omenil podpiramo gospodarstvo, kmete, mlade, podpiramo invalidne osebe si pa želim, da v nadaljevanju in upam, da sem bil spoštljiv do vseh si želim, da bi v razpravi v nadaljevanju kolegice in kolegi ne bi uporabljali razne spine, ki zbujajo čustva pri državljanih in državljankah Republike Slovenije predvsem, da bi argumentirano razpravljali na vse zakone in amandmaje v tej dvorani.   Najlepša hvala in hvala za pozornost.
Najlepša hvala tudi vam. To že ves čas želimo usmerjati, da se dejansko govori na odborih tudi na tem odboru o vsebini in se argumentirano poda stališča do obravnavane teme in verjamem, da bo oziroma vsaj upam, da bo tako tudi v nadaljevanju še naprej.   Sedaj pa je želel besedo gospod Marijan Pojbič. Še prej naj povem, da če bi se slučajno zgodilo, da po končani razpravi k 1. členu ne bi še imeli pregleda amandmajev v celoti, potem bomo naredili pavzo, da pridobimo ta pregled drugače pa poteka to po ustaljenih postopkih. Sedaj ima razpravo gospod Marijan Pojbič k 1. členu in še tudi amandmaji štirje so zraven.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica.   Najprej bi rad na začetku moje razpravo, ki bom poslušal se osredotočiti in biti kratek povedal naslednje.   Danes na začetku te seje moram reči, da sem bil sam zelo prizadet         (Nadaljevanje) z nekaterimi proceduralnimi, ki so šli v smeri napada na našo predsednico Evo Irgl. Meni se zdi, da je to bilo nesprejemljivo, zardi tega, ker če kdo v tem Državnem zboru vodi odbor maksimalno demokratično in v skladu s Poslovnikom, potem je to naša predsednica, gospa Eva Irgl. In če je kdo v tem Državnem zboru tisti, ki začuti, da možnost vsem razpravljavcem, nobenega ne omejuje, če kdo pač ne krši Poslovnika Državnega zbora, ki je mala ustava delovanja odborov in delovanja Državnega zbora. Zato tudi v bodoče prosim, vsi tisti, ki želimo in smo, imamo v sebi nek pritisk, ki ga moramo izraziti, da ga izrazimo kje drugje, ne pa na napačnega človeka, torej predsednica Evo Irgl. Zato je tukaj zaščitim na tak način, ker se mi zdi, da je to pravično in pošteno.   Sedaj pa bi rad uvodoma povedal, da bom sam ta KPK 8 podprl, tako kot sem tudi vseh ostalih sedem, še posebej zato…
Jaz bi vas samo prosila zadaj, če lahko pogovore opravite zunaj in da dopustite, da poslanec lahko svoje stališče do predlagane zakonodaje pove tako, da se ga ne moti.   Izvolite gospod Pojbič.
Hvala lepa. Še posebej zato, ker se mi zdi, da v teh danih okoliščinah v katerih smo se znašli in to ni krivda Vlade, ampak je to svetovna situacija, ki se je zgodila, da odreagiramo tako kot je potrebno in tukaj moram izreči najprej zahvalo predsedniku Vlade gospodu Janezu Janši, vsem ministrom te Vlade in celotni ekipi, ki dela in se trudi za to, da imamo že 8 KPK na mizi. Delajo noč in dan in zdi se mi prav, da jih tudi takrat, ko ugotovimo, da delajo dobro in ta Vlada dela in koalicija dela dobro, je prav, da jih tudi pohvalimo. Prav tako med nami moram pohvaliti tudi Janeza Kralja Ciglerja, resornega ministra in celotno njegovo ekipo, s katero moram reči, da zelo dobro sodelujemo, smo zelo operativni in rešujemo stiske ljudi. To je pa v teh danih okoliščinah po moji oceni ključno in najpomembneje.   Da nadaljujem. Danes smo vsi skupaj lahko poslušali gospoda Meha, predsednika Obrtniško-podjetniške zbornice, ki nam je nalil čistega vina. Danes tukaj zganjati demagogijo in zaradi neke demagogije poskušati ta zakon in njegovo uveljavitev ustavljati, je skrajno neprimerno. To je moja osebna ocena. Skrajno neprimerno. Dejstvo je, da če smo s prejšnjimi sedmimi in tudi s tem zaščitili vsaj 300 tisoč delovnih mest, potem ni ga človeka v tem Državnem zboru in na tem odboru, ki bi lahko trdil, da se nismo maksimalno vsi skupaj potrudili, da bi zaščitili pravice delavcev. Ampak dragi moji, brez delodajalcev in sodelovanja politike Vlade, takih rezultatov ne bi bilo. Poglejte si na zemljevid Evrope, kjer smo potem kolikor imamo brezposelnih ljudi na zavodu za zaposlovanje in vam bo vse jasno. upam, da gledate ali da to berete. Smo na prvem mestu o zaščiti zaposlenih in odstotkih. Jaz sem na to ponosen. Se pravi, ta Vlada, ta ekipa dela dobro. Še posebej je pomembno, da delamo za ljudi, da nam ni pomembna ideologija, ni pomembna barva. Nasa zanimajo problemi in rešujemo probleme ljudi, da je 8 KPK že v tem času na mizi. Zato. Ker nas ne zanima kateri je bil bolj uspešen pri tem, da je pomagal pri reševanju problemov. Ali so to bili sindikati? Ali so to bili delodajalci? Ali je to bil predsednik Vlade? Ali so to bili ministri? Ali smo bili to poslanci? Zame to ni ključno. Zame je pomembno, da stopimo čisto vsi skupaj in socialni dialog. Veste kaj pomeni? Zakaj imamo sploh socialni dialog? Zato, da se te skupine, ki sem jih zdaj omenil, usedejo za isto mizo in rešujejo probleme ljudi, ne rešujejo osebne probleme. Seveda rešujejo tudi hkrati osebne probleme, ker je logično, saj so državljanke in državljani te države in to mora biti naša intenca, to mora biti naš cilj in v tem smeri delamo in s tem KPK 8 tudi temu sledimo. In cilji, ki so zapisani v zakonu, jih ne bom posebej našteval, ker imamo potem možnost razprave še pri vsakemu členu.        Gospod minister je seciral zakon od praktično od člena do člena, ko je predstavljal, po vsebini. Slišali smo tudi pripombe. Zagotovo skozi amandmaje, bomo danes razpravljali tudi o teh pripombah na ta zakon. Ampak moja osebna ocena je, da zakon v osnovi je dobro pripravljen. Seveda, zagotovo bo prišla še s kakšnim, torej bomo uveljavili še kake spremembe, s temi amandmaji, ki so bili vloženi, ampak o tem bo odločal ta odbor, kateri je tisti, ki ga bomo podprli in kateri pač tisti, ki ne bo dobil podpore.  Vlada je v glavnem svoje povedala, kar se tega zakona tiče, pri samem, posameznem amandmaju bomo pač razpravljali in se na koncu odločili. Sam osebno mislim, da je zakon prišel ob pravem času in seveda ga bom osebno podprl, tako kot lahko povem tudi, v Slovenski demokratski stranki, tako kot smo vseh sedem do tega trenutka, ker nam gre za ljudi. Ne gre nam za neke osebne interese, ampak gre za ljudi. Ne glede na to, kdo je iz katere politične opcije, kdo pripada komu, ali je sindikalist ali ni, ali je delodajalec ali je delojemalec. Vsi vemo. Delovna mesta brez delodajalcev enostavno ne obstajajo, jih ni. Sodelovanje, dogovarjanje, pomoč drug drugemu, pa je ključno.  In, v tem zakonu je tudi ena zelo dobra stvar, poleg vseh ostalih, je to subvencioniranje minimalne plače. Vsi, ki sedimo tu noter, torej, ne, ni res, se opravičujem, večina, ki sedimo tu, v tej sobi sedaj, smo takrat, ko smo ta zakon o dvigu minimalne plače potrdili. In seveda, nihče ni predvideval te situacije, ki se nam je zgodila, ampak, kljub temu, je Vlada sprejela pametno, odgovorno in kvalitetno odločitev, da bo subvencionirala povišanje minimalne plače za določen odstotek in s tem pomagala obdržati delovna mesta, o katerih danes govorimo. To je ključno. In gospodarstvo, gospodarstvo se mora razvijat. Brez gospodarstva, sem že prej povedal, bomo… Ne moremo enostavno funkcionirat. Realni sektor in gospodarstvo je tisto, ki ustvarja. Vsi ostali smo soustvarjalci in na tem je treba delat in od tega imajo vsi več, imajo delodajalci več, imajo delavci več in vsi tisti, ki o tem odločamo in jaz mislim, da moramo v tem vztrajat in držat skupaj, si drug drugemu pomagat, ne pa se it ideologije, ali je sindikat bolj pomemben ali je bolj pomemben delodajalec ali je bolj pomemben delavec. Vsi smo pomembni.  Vsak mora svoj delček prispevat, če hočemo imeti uspešno, visoko tehnološko družbo in to mora biti naš skupen cilj. Ne pa nagajanje, pa metanje polen pod noge, zato, ker neke stvari pač nekomu niso všeč. Nikoli nam vsem vse ne bo všeč. Če pa imamo jasen cilj v glavi, da nam gre za ljudi in da je to naša prednostna naloga, potem bomo lahko sledili tistim plemenitim ciljem, kot jaz velikokrat rečem – od ljudi, za ljudi, oziroma, za ljudi, od ljudi. Lahko obrnemo kakorkoli hočemo, si lahko razlaga, kakorkoli kdo hoče, jaz vem, kaj sem hotel s tem povedat in s tem tudi zaključujem razpravo.  Hvala lepa, predsednica.
Najlepša hvala tudi vam, za vašo razpravo, k 1. členu.  Sedaj pa je želel besedo oziroma imam prijavljenega k razpravi gospoda Miho Kordiša. Govorimo torej o 1. členu in o amandmajih k 1. členu.  Izvolite.
Od svojega prvega dne, je vlada Janeza Janše pokazala, kako razume epidemijo Covida-19. Ne kot najhujšo zdravstveno krizo v zadnjih 100 letih, ampak kot priložnost za udar na državo in za popolno oblast in hkrati za drugič, prenos bogastva od delavskega h kapitalističnemu razredu. Velik del te agende se piše ravno v tako imenovanih proti korona paketih, 8. je tokrat na vrsti.  Primer prvega, torej, kako želi v epidemiji vlada Janeza Janše situacijo izrabiti, zato, da se zabetonira oblasti, so tako imenovani Hojsovi »podtaknjenci«. To smo v preteklosti lahko spremljali podeljevanje akreditacije Jambrekovi oziroma kar SDS univerzi, pa dodatno opremljanje represivnih aparatov za totalen nadzor nad državljani in podobno. Marsikaj od tega je tudi na Ustavnem sodišču.  Primer drugega, se pravi prenosa bogastva od delavskega h kapitalističnemu razredu, pa najbolje podčrtavajo konkretne številke. Z dosedanjimi ukrepi, je vlada Janeza Janše ljudem namenila zgolj 370 milijonov evrov pomoči. Kar petkrat več, 1,7 milijarde evrov, pa je šlo denarja za kapital in za kapitaliste. Posledice tovrstnega ravnanja so jasne in so strašljive. Dolgovi države se kopičijo, brez, da bi se sredstva, za katera se je država zadolžila, smiselno investirala in krepila družbeno odpornost pred neogibno naslednjo krizo        kapitalizma. Ljudje ukrepom Vlade ne zaupajo, ne vedo kako naj ravnajo v epidemiji, ne vedo kaj lahko počnejo, česa v resnici ne smejo, kar ni priporočljivo za njihovo zdravje. Tudi komunikacija Vlade je s tem povezana, je naravnost nora, tako kot so nori njeni ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan.   Ena izmed posledic je tudi – morda celo najhujša – prezentizem na delovnem mestu. Ljudje so okuženi, ljudje so bolni, ampak ker je ogroženo njihovo preživetje, ker že tako s svojim plačilom za svoje delo hodijo po robu revščine, na delo prihajajo bolni. Delodajalci jim grozijo s tem, da jih bodo odpustili, če tega ne storijo, Vlada pa to situacijo še poglablja s tem, da jim ne namenja 100 odstotnega nadomestila njihove plače v primeru, da so okuženi, v primeru, da gredo na bolniško zaradi okužbe, ampak to številko pušča nižje od plačila, ki ga prejemajo na delovnemu mestu. In seveda so za to ljudje prisiljeni, da tudi bolni hodijo na delovna mesta, čeprav bi morali ostati doma, zavarovati svoje zdravje, zdravje svojih bližnjih, ampak kontekst kapitalizma in Vlade Janeza Janše, ki ga še pospešuje in stopnjuje, jim žal tega ne omogoča.   Direktno posledica tovrstnih vladnih prioritet, ki nimajo veze z epidemijo, še enkrat poudarjam, so življenjske tragedije ljudi na nacionalni ravni. Tu so psihični zlomu, tu so socialne stiske, navsezadnje tu je več kot 3 tisoč mrtvih. Slovenija je po številu smrti tretja država na svetu. Tudi zgodbe, njihovo odpiranje, zapiranje, ne odpiranje, ne zapiranje je v tem kontekstu. Šole so zaprte, industrijske cone delajo dalje. Čeprav bi moralo biti ravno obratno. Šole se zaprejo zadnje in odprejo prve. Industrijske cone pa tam, kjer se zares širijo okužbe in navsezadnje je to pokazala tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je podatke obelodanila v lanskemu mesecu novembru. Take industrijske cone pa bi se morale zapreti. Ampak tega filma seveda nismo videli in ga ne bomo videli, ker se Vlada Janeza Janše ozira na dobičke kapitalistov, za zdravje ljudi pa ji je v resnici vseeno. To je neka logika, s katero tudi protikorona 8 nadaljuje. 1,7 milijarde, kolikor je sedaj šlo v ukrepe za kapital in kapitaliste, očitno ni dovolj. Sedaj bi kapitalistom še zniževali prispevke, ki jih odvajajo v pokojninsko in v zdravstveno blagajno in na ta način znižali sredstva, ki so na voljo slovenskim bolnišnicam, zdravstvenim domovom, inštitucijam, ki jih najbolj rabimo za boj proti epidemiji, samo zato, da bodo določeni izbranci, ki imajo že sedaj vsega dovolj, lahko še bolj zaslužili. In drugo, subvencioniranje minimalne plače.   Naš denar, proračunski denar, denar, ki ga vplačujejo vse državljanke in državljani v državno blagajno bo šel sedaj za subvencije minimalne plače, se pravi kapitalistom, zato da bodo delali dobiček v korist samega sebe seveda. Kot da ni dovolj že to, da je minimalna plača po mojemu mnenju prenizka in se z njo ne da normalno preživeti. Poleg oproščanja prispevkov bo Vlada Janeza Janše in zanjo očitno minister Cigler Kralj kapitalistom subvencioniral izplačevanje minimalne plače.   Na drugi strani kot zrcalno sliko teh prioritet lahko vidimo vladni odnos do delavcev. Neustrezna nadomestila za okužene, še naprej lahko pričakujemo nadaljevanje prezentizma, torej da bodo ljudje odhajali na delo tudi takrat, ko so bolni, ker bodo pod pritiskom golega preživetja. Že v osmo v Levici poskušamo popraviti, kar se popraviti da. S serijo amandmajev, ki smo jih predložili, naslavljajo         te točke, ki sem jih izpostavil in še odsotnost podpore za različne druge družbene skupine, ampak zakona, ki je v konceptu popolnoma zgrešen in odraz vladne nesposobnosti pa iz njenih zgrešenih prioritet in zgrešene politične volje tudi, se pač ne da na novo napisati. Zagovarjal bom v nadaljevanju razprave amandmaje Levice v upanju, da Odbor za delo premore dovolj modrosti in sprejmejo vsaj kakšnega in ljudem pomaga, ampak celo celoten nabor teh amandmajev ni dovolj, da bi zakon lahko na koncu podpri. Kot rečeno Vlada zdravstveno krizo obravnava kot priložnost zato, da zabetorina samo sebe na oblasti in da pretovori javni dobro v proračunu Republike Slovenije v žepe posameznih kapitalistov.   Zaključim naj pa z naslednjim. Pred svojo razpravo sem zapustil dvorano in odšel na stranišče, pred dvorano so me ustavili novinarji z vprašajem kdaj se bo današnja seja končala in če smo kaj blizu konca, lovijo namreč ministra Ciglerja Kralja v zvezi s tem, da je ne le njegovo ministrstvo stranki Nove Slovenije oziroma hišnemu zavodu stranki Nove Slovenije namenilo 130 tisoč evrov preko razpisa, govorimo o zavodu Iskreni, ampak povezano z današnjo zgodbo, ki jo je razkrilo Necenzurirano, sicer da je Ministrstvo za delo direktno za potrebe ministra Ciglerja Kralja vrglo 20 tisoč evrov, da mu je kupilo družinskega enoprostorca.
Najlepša hvala.   Sedaj pa dajem besedo gospodu Marku Bandelliju, še prej pa naj povem, da to ni predmet današnje razprave kar smo sedaj slišali. Gospod Bandelli, izvolite. Razprava poteka k 1. členu, imamo nekaj amandmajev, tukaj dovolim širšo razpravo, ampak vendarle se osredotočimo res na to kar je vsebina tega paketa, ne pa na vse drugo, ker za to so priložnosti še kje druge, da se pogovorimo o kakšnih drugih stvareh. Izvolite, gospod Bandelli.
Hvala, predsednica. Ste me obtožila argumentov, ki jih sploh še začel nisem, naj se držim okvirov, pa niti začel še nisem. Če bom končal in boste videla, da sem šel ven iz teh okvirov, pač hvala, da boste opozorila, da to ni prav, pa tudi na polovici, mene ne moti, če me daste spet v tirnice.   V glavnem ne bom dosti kompliciral tukaj, ker itak, glejte, zdaj sprejemamo nekako, prvo kot prvo ne razumem zakaj smo na Odboru za delo, po navadi bi mogel biti Odbor za finance, ker sprejemamo pred Državnim zborom, ampak naj bo tako, če ste se odločili, da je to prav.
Naj vas samo opozorim, gospod Bandelli, samo zato, da boste vedeli, da ne drži, mi smo obravnavali štiri ali pet protikoronskih paketov naš odbor, finance pa samo tri, tako, da ne bo kakšne druge interpretacije. Izvolite, nadaljujete.
Mi smo tukaj, da sprejemamo protikoronski paket 8. Veliko sprememb v tem zakonu ni, če tako rečemo, mi tukaj nadaljujemo neko prakso od prej, dosti veliko jih ni, kljub temu pa kot vedno se dobi nekaj notri vmes nekaj kar ne spada zraven in se sprašujemo vsi sploh zakaj. Zdaj, spremembe, ki bi mogle biti tukaj ali pa pomoč, ki bi mogla biti tukaj, bi morala biti prevalentno za gospodarstvo, ki je popolnoma na tleh, popolnoma na tleh, mi se tega ne zavedamo. Tri mesece in pol so zaprti gostinski obrati, trgovine so zaprte od polovice novembra, kompletno. Zdaj se hvali premier, ki je odprl za štumfe trgovino. In kaj nam to pomaga? Kaj nam to pomaga, ali pa za najlonke. Tu pa je res dobro potezo napravil. V glavnem podjetja niso potrebna tukaj, ne gre samo za nadomestilo plač in prispevke, to kar je notri tudi hvale vredno in tudi dobro, da je napisano notri, ampak podjetja, tista, ki trpijo, zdaj v tem trenutku velike stroške s škodo, ki trpijo, ki so na tleh, ki so tik pred stečajem, marsikatero je tik pred stečajem, mi se tega ne zavedamo zdaj v tem trenutku. Od koga bomo mi jutri živeli? Oni so potrebni, da dobijo drugačna nadomestila, da jim pride pomoč finančna z drugačnih strani, če bi tako rekel. Likvidnostni zakon smo videli, da je tu bil flop(?) totalen, nič, nič od niča, nič. Jaz sem to govoril že maja meseca, da tisto ne bo funkcioniralo, zdaj smo februarja naslednje leto pa še vedno zakon ni zaživel, ni zaživel, ker ne more zaživeti s tistim pogoji, ki so notri in na tak način kot je pisan, ker pišemo in delamo in zgubljamo čas z določenimi zakoni, ki potem sploh ne pridejo v poštev.        (Nadaljevanje) Saj to smo tudi dokazali tukaj. Firme imajo potrebo drugega denarja, svežega denarja. Tiste par tukaj amandmajev sem videl tukaj, da bo šel tudi na drugi bruto. To bomo vse potrdili, saj to je vse pametno. To je samo pametno. Ampak so drugi stroški, ki rabijo podjetja. Na primer, varstvo pri delu. Firme so zaprte, ampak plačujejo, morajo napraviti varstvu pri delu pri vseh delavcih. Ali se zavedamo mi tega? Tri mesece in pol so gostinski obrti zaprti, varstvo pri delu morajo napraviti vsi. Zakaj ne sofinancirate te zadeve tukaj? Stroji, na primer. Vse firme in podjetja imajo stroje viličarje, tovornjake, reči ki morajo biti vse pregledane s certifikati zanesljivosti. Ne delajo, so zaprti, firme so zaprte, ampak vse te certifikate je treba narediti. Zakaj tukaj ne stopite malo naproti ljudem? Te tehnične brezhibnosti, to je treba vse napraviti. Ne razumem zakaj občine ne pridejo malo naproti, NUSZ, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, če ne veste kaj to je. To je strošek, blazen strošek za vsako firmo, ki ima lastnino. Zakaj občine ne prestopijo na 50 % tukaj, ker je vendar kriza pri vseh teh, ker je prihodek občine, zato ne bodo občine tega naredile, ampak Vlada bi lahko to naredila, pa vsaj 30 % bi prišli na proti. Tukaj so velika bremena za podjetja, ki ne delajo, ki so zaprta, ampak so zaprta, ker je Vlada to hotela. Je brutalno z zakonom ustavila dejavnosti. Ali mi to razumemo ali ne? Vlada je brutalno ustavila vse dejavnosti. Vse. In kje je odprta trgovina za / nerazumljivo/ in take reči, kjer moraš iti notri z vozičkom, pa prav tako bi lahko šli v tehnične trgovine, na isti način z istim principom. Še manj ljudi, ker v trgovine gredo vsi, v tehnične trgovine pa ne gredo vsi. Pa zakaj ta Vlada ne razume, kaj je treba to povedati vašemu strokovnjaku Lahovniku. Kaj je treba njemu dopovedati to reč tukaj. Da ga ni sram. Ko mu pišemo, vsi mu pišemo, vse inštitucije mu pišejo, vsi, vse možne zbornice, pa ne razumem da največji problem je v srednjem sloju, v podjetjih, mala in mikro podjetja, to je največji problem, ki je tempirana bomba. Tega ne razumem in ne bom nikoli razumel. Zakaj ne upoštevajo tudi ljudi, ki vedo nekaj o temu.   Tukaj ta PKP 8, ki je bil mišljen tudi za ublažitev. Ja, seveda. Če so zakoni, je situacija katastrofalna. Ti zakoni v PKP sicer bi morali biti namenjeni v tej situaciji takega gospodarstva kot jo vidimo zdaj in potem ne razumem zakaj je notri v tem zakonu, slučajno, evo, ker to je res kriza, tukaj moramo pa pomagati, vtakne en 32. člen, namesto, da bi se Vlada ukvarjala z epidemijo, vztrajno podeljuje odpustke in bonitete katoliški cerkvi. Povejte mi kaj ima to veze z ublažitvijo gospodarstva? Katoliška cerkev je res potrebna. Vlada je trajno zvišala državno kritje socialnih prispevkov verskim uslužbencem. Ali se mi to zavedamo ali ne? Trajno. Samo, da bi jim potem zagotovila v končni fazi višjo pokojnino. In to je to. Ne mi govoriti, Černigoj, ne meni govoriti, ki vem točno za kaj se gre. / oglašanje iz ozadja/ Za trajno. Za trajno. Neupravičeno. In na tak način bo tudi bremenila vso pokojninsko blagajno, ker zdaj je dajala približno 200 evrov in zdaj bo 400 evrov, se pravi, 100 % več bo bremenila blagajno. Ja, ker Vlada potem piše in tukaj, ko berem vse kar je, se je sklicevala na ustavno načelo enakosti. Kakšno načelo enakosti? Ja, da se zgolj izenačuje s samozaposlenimi v kulturi. Boste enačili za samozaposlene v kulturi z župniki. Kje se je to videlo? Samozaposleni v kulturi morajo izkazovati izjemne dosežke, opravljati določene deficitarne poklice na področju kulture, vse reči, kar je, morajo redno se dokazovati. Mislim, kaj mi delamo tukaj? Na koncu pa imamo protikoronski ukrep za ublažitev gospodarstva, RKC ali kaj. 2 milijardi so pustili luknje z zvonovi. 2 milijardi. Spodrsljaj, je rekel takrat Škof, to je majhen spodrsljaj, 2 milijardi, ki smo morali davkoplačevalci plačati potem na koncu, da smo se zakreditirali tudi za to. Da smo sanirali banke, ki so ostale brez likvidnosti zaradi te luknje.         Non stop skozi neka darila katoliški cerkvi, skozi. Poleg tega moramo vedeti, cerkev je v končni fazi lastnica gozdov, je deležna itak subvencije na področju kmetijstva. Zato smo tudi predlagali ta 32. člen, da se ga črta, ker mislim, da edino pametno je tukaj, jaz predlagam in dam roko na srce tudi tistim, ki malo razumejo od Desusa tukaj, SMC-ja, da vidijo, da to je nepošteno do drugih, do vseh ostalih. Zelo nepošteno in da se ta zadeva tukaj črta.  Pol so izplačila dodatkov. Ta izplačila dodatkov, ste videli, danes je v Mladini pisano, noter je cel spisek. Danes sem gledal, slučajno sem videl, pa sem na hitro pregledal noter kdo vse dobiva dodatke. Ma mislim, saj to je tudi prav, da dobivajo dodatke tisti, ki so potrebni, ki resnično delajo v prvi liniji in ki so noter. Še premalo zame, ker res tvegajo življenje, če bi tako rekel, ali kar je. Ampak veste kaj je problem? Problem je, ker ti dodatki so čisto, je čisto arbitrarna in politična odločitev, individualna, ki je točno določena določenim skupinam to. Saj glejte, ugotoviti moramo, če so v to upravičene vse te skupine, ki dobivajo dodatke. Ne po defoltu, določene skupine po defoltu in druge pa nič. Verjetno so tudi kakšne druge skupine, ki so potrebne, da bi dobivale te dodatke. Jaz bom dal primer na občinah. A je to res upravičeno, da na občinah dobijo dodatek? Dam primer, pa sem bil jaz župan, vam lahko povem. 50 procentov ljudi, ki je na občino hodilo dela od doma in tisti, ki je doma, ki dela, mora dobiti dodatek. Gozdarji morajo dobiti dodatek na odprtem, sami ki delajo. Oni pa res so v nevarnosti. Ma ne bit jezni name, če to rečem. Jaz govorim pošteno. Ma to je treba razumeti, ma to ne more razumeti človek, ki ni nikoli delal v svojem življenju, ki je vedno dobil en evro, ga ni nikoli zaslužil en evro. Če bi zaslužili enkrat en evro, pa bi videli kaj to pomeni. Pa od Lahovnika dol vsi po vrsti, edino do Simiča eno spoštovanje, ki razume za kaj se gre, ampak je fasal parkrat, zato je tudi razumel zakaj je, kakšna je razlika tukaj.  Dodatki; upravičeni seveda, če so, morajo biti. Zdaj tukaj Ministrstvo za finance, ki ga nimamo, ali ne vem, če je kakšen predstavnik sploh tukaj zraven ali ne, ampak nima pomena to. Mi čakamo, pa zdaj smo že pri osmem paketu in čakamo, da pripravi eno strategijo za zagon gospodarstva. Mi samo talamo bonbone, vreča je zmeraj polna. Zdaj jaz čakam mesec za mesec, ali pa teden za teden, da bo prišel spet Fiskalni svet in bomo spet naredili in bomo mogli sprejeti nov odlok za kakšno milijardo pufa, ker za to se gre, ki bodo plačevali naši otroci, ki nič se ne zavedamo mi vsega tega. Ker bo spet fiskalno pravilo, ker to bo ratalo čez eno leto, čez dve leti, ali kar je. Se bo treba tega držati. Tega se bo treba držati. Obresti bo treba plačevati. Se hvalimo, ker so nizke obresti zdaj, celo negativne, ampak ni to to. Mi moramo napraviti in če upam, da je kakšen od Ministrstva za finance tudi posluša, je treba napraviti novo davčno reformo kompletno, novo davčno reformo za podjetnike, ki so 30 let garali, da so spravili v pozicijo to državo. Ki tudi kadar je bila kriza od 2008 do 2012 niso dobili nič in naj bo jasno to. Samo njihova marljivost in dobra volja, njihova vztrajnost, njihova vizija, to je dalo naprej zagon državi. In na koncu pol pridejo in še obdavčijo jih po vrhu vsega. To gre napraviti eno davčno reformo, da razbremeni gospodarstvo, ker samo na tak način bomo mi pospešili zagon države. Samo na tak način.   Jaz vem, spoštovani kolegi, da vi Marko govori, Marko reče, ma Marko zna, kar govori. Jaz vem kaj govorim, o gospodarstvu pa res vem. V 30-ih letih sem dal skozi marsikaj, marsikaj, pa ne govorim, da smo imeli mi enega, dva zaposlena. Imamo in trgovinski del, imamo tri proizvodnje, imamo inovativni del, pa v vsaki kategoriji vidim kje so težave. Vidim osebno kje so težave povsod. Ampak ne poslušajo ne gre v uho noter, ne gre in ne gre. Ne gre. Je važno je 32. člen, da damo zdaj spet župnikom plačo in plačamo vse davke in prispevke, kar je treba. To je pomembno, to je pomembno.         Spoštovana Vlada, bom rekel na splošno, ste nas vprašali pri paketu že 7 ali pa že 6, ne vem kdaj je bilo to, da nam ponudite možnost, da damo tudi mi naše predloge / nerazumljivo/. Ampak glejte vsi amandmaji, ki so zdaj tukaj na mizi, jaz se sprašujem, če bo kakšen šel skozi, kot vedno, ker vi imate komando od Vlade, da se ne sprejme nič in vse minus in je takoj rešeno in smo tukaj, ki razsajamo in govorimo v prazno, ampak vsaj povemo tisto kar vemo, da je prav, ker smo prepričani v to in verjamem in roko mi ponujamo vsakič, vsakič ponujamo roko, ne bi bili tako agresivni in tako čustveni pri takih zadevah, če ne bi vedeli za kaj se gre. Meni je res žal, kolegi in predsednica tudi, mi nismo poslanci tukaj dajmo usta, da jih napolnimo, mi nismo poslanci tukaj, da jim usta napolnimo, mi bi lahko rekli, da smo batli, ki smo potrebni, da jih vžgemo in to delamo in to moramo delati. Zato smo mi tukaj in to moramo tudi držati naprej. Da ne govorim o pravni službi, ki so ugotovili, da je praktično vse protiustavno. Zdaj jaz ne vem kako boste popravili te zadeve tu, ampak to je eno vprašanje veliko zame. O drugih amandmajih bom govoril sproti, če bo še kaj, če bom imel sploh še malo želje, da bom to povedal, če vidim, da bo smisel za kar je, ker tudi mi smo dali par amandmajev, mi ne damo 40 amandmajev, ne damo, ker vemo, da je brez zveze, kot dajo kakšne druge stranke, mi damo dva ali tri amandmaja, štiri amandmaje, ki vemo točno za kaj se gre. In tiste amandmaje bi želeli, da bi bilo nekaj iz njih narejeno, pa niso tu finančno, k večjemu bi razbremenili zadeve. Hvala.
Najlepša hvala tudi vam za vašo razpravo in prispevek k 8. protikorona paketu.   Gospod Černigoj, vi pa želite repliko, ste bili napačno razumljeni. Izvolite, tri minute.
Predsednica, najlepša hvala za besedo. Jaz bi res izrabil repliko, da poskušamo, da ta čustva, ki jih nekateri, kar sem že prej govoril, da se poskušamo res držati pri argumentih in pri realnih, tako da tukaj se moram res javiti, da to kar pravite, gospod Bandelli, da se prispevki za verske uslužbence povišujejo trajno. Jaz moram reči, da kot sem sam prebral, ne, ne drži, v 32. in 33. členu zakonu, ki ga imamo danes na mizi, prispevki za socialno varnost za vse verske uslužbence vseh verskih skupnosti, ni samo krščanstvo v Sloveniji, izenačijo za samozaposlene v kulturi samo do 30. aprila 2021. To določa drugi odstavek 33. člena. Jaz verjamem, da je zdaj pompozno in da srčni utrip naraste / nerazumljivo/, ampak dajmo se res držati dejstev, zardi tega sem tudi repliciral, da lahko državljanke in državljani to vedo. Hvala.
Najlepša hvala tudi vam. Preden dam besedo gospe Andreji Zabret, naj povem, da gospoda Primoža Siterja sedaj nadomešča gospa Violeta Tomić, ki jo lepo pozdravljam na naši seji odbora. Gospa Zabret, izvolite, beseda je vaša. Razpravljamo k 1. členu še vedno. Tukaj dovolim malce širšo razpravo. Izvolite.
Hvala, predsednica, za besedo. Lep pozdrav minister, državni sekretar, kolegice in kolegi! Se bom navezala na dinamično razpravo mojega predhodnika Marka, ki pravi, da Vlada ne sliši in tudi jaz sem mnenja, da je sedanji PKP8, ki ga danes obravnavamo, po eni strani tudi samo razočaranje in predvsem tudi zaradi tega, ker niso naslovljeni vsi potrebni ukrepi, ki bi morali biti in kot vedno Vlada predno že sprejmemo recimo danes PKP8, že pravi, da je v pripravi deveti PKP in da v naslednjem bomo pa res vse naslovili. Tako, da Vlada bi se po moje res morala že zavedati, da ima vsaka stvar svojo ceno, tako zdravje državljanov in državljank, cepivo in pa tudi sam lock down in vse to se pozna na         naših javnih financah, zato je zelo pomembno, kdaj in kakšne ukrepe sprejemamo. A na žalost lahko govorimo o modusu operandi te Vlade, ki je nekako sledeč; s prelaganjem bistvenih ukrepov na naslednji PKP, se Vlada vsakič izogiba odgovornosti. PKP-je sprejema brez soglasja ključnih deležnikov, predvsem sindikatov, ki kakorkoli, za, minister to zatrjuje, ampak vedno kaže, vedno znova, da, za našega ministra za delo, očitno sindikati niso kompetenten sogovornik.  Vlada samovoljno posega v delavsko ustavo, s trajno sprememba Zakona o delovnih razmerjih, gre za prisilno upokojevanje, kar bo povzročilo velike sistemske težave in pa tudi ogrozilo vzdržnost javnih financ v prihodnje. Na to je resno opozoril tudi Fiskalni svet in pa tudi na to nas vseskozi opozarja Evropska komisija in tako tudi OECD.  Če govorimo naprej, je, v vsakem zakonu se znajdejo tako imenovani »podtaknjenci«, ki praktično nimajo nobene veze s Covid krizo in tudi ne reševanjem epidemije. Vlada očitno ne razume, kaj pomeni interventnost, saj v interventno zakonodajo, v kateri bi morali biti začasni ukrepi, za hitro in nujno reševanje krize, vedno znova tišči, v zakonodajo, trajne sistemske rešitve, te pa bi morali reševati na drugačen, predvsem pa ne na hiter in interventen način, brez kakršnihkoli posvetovanj in vključenosti vseh deležnikov.  In če še povzamem mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se že praktično od prvega PKP-ja naprej ponavlja, to so resna opozorila, da je zakonodaja nepregledna, nerazumljiva, nejasna in povzroča pravno nevzdržno stanje. Zato v LMŠ že od prvega PKP-ja naprej opozarjamo na iste težave in poudarila bi štiri ključne točke.  Prva je, da so ukrepi neučinkoviti, administrativno prezapleteni in pa prepozni. O tem bom nekoliko kasneje še povedala par besed.  Druga zadeva je, da bi Vlada morala ukrepe sprejemati selektivno. To pomeni, da bi morala sprejemati ukrepe za podjetja, ki so zaprta z odlokom Vlade in so zaprta že več mesecev in potem za podjetja, ki delajo v zmanjšanem obsegu in imajo zaradi epidemije nižje prihodke. Ukrepe bi morala prilagoditi tudi posameznim dejavnostim. Namreč, če pogledamo, povračilo fiksnih stroškov za recimo industrijo srečanj ali nekim salonom vozil, ni enako.   Tretja točka je, da je Vlada spet spregledala – na to ves čas opozarjamo – težave in stiske mladih, študentov in pa prekarnih delavcev.  In pa četrta točka, ki se nam zdi tudi zelo pomembna, na katero tudi opozarjamo, pa je, da še vedno ni jasnega načrta, kako naprej po koncu epidemije. Vlada bi morala razmišljati o tem, kako bodo podjetja po dolgem zaprtju lahko spet začela delati, kje in kako bodo dobila zagonska sredstva, kako se bodo prestrukturirala, da ne bodo odpuščala ali šla v stečaj. Od tega bo v veliki meri odvisno, kako se bomo izvlekli iz te krize.  Vemo, da v tem času, ko deluje državna pomoč, nastajajo tako imenovana, »zombi« podjetja, ki bodo potem, ko ukrepi ne bodo več veljali, brez ustrezne podpore odpuščala ali šla v stečaj in če povzamem napoved vodje vladne skupine za pripravo ukrepov, gospoda Mateja Lahovnika, bo po njegovem očitno krize že konec marca. Upam, oziroma, še to, več, v drugi polovici leta, naj, on pričakuje že močno okrevanje. Upam le lahko, da se njegove besede uresničijo. Vendar, njegova napoved, da boste reševali zagon podjetij po končanju ukrepov, le z razpisi MGRT-ja        ali posameznih ministrstev se bojim, da pomoč ne bo učinkovita predvsem pa iz tega razloga in tudi nepoštena, da bodo razpisi narejeni tako kot že sedaj številni ukrepi, da bodo le za določena podjetja ali določene panoge in to ne bo rešilo našega gospodarstva. V LMŠ ves čas opozarjamo pa ne samo mi tudi sami podjetniki, da so ukrepi neučinkoviti, prezapleteni in prepočasni pa poglejmo nekaj dejstev.   Skupna vrednost vrednosti vseh PKP je do sedaj približno 6,3 milijarde evrov. Če dodamo še 2 milijardi vredno poroštveno shemo za likvidnosti podjetij govorimo o 8,3 milijarde. Do konca novembra je bilo izkoriščenih 2,1 milijarde do sredine januarja pa 2,3. morda lahko razumemo, da je bilo na začetku večina sredstev namenjenih raznim solidarnostnim dodatkom, vendar Vlada bi morala že zdavnaj najkasneje pa ob začetku drugega vala dojeti, da mora poskrbeti za gospodarstvo, ker prav ta ustvarja delovna mesta in nič nam ne pomaga samo reševanje delovnih mest, če bodo šla podjetja v stečaj tako tudi delovnih mest ne bo. Ta Vlada je tudi popolnoma pozabila na manjše podjetnike, obrtnike, samozaposlene. Lahko bi se zavedala, da je malih in srednje velikih podjetij, kar 99,8 odstotka vseh podjetij v Sloveniji in so hrbtenica našega gospodarstva in ustvarijo 65 % odstotkov prihodkov vseh podjetij. Po zadnjih podatkih AJPES, ko sem pogledala je bilo vpisanih 223 tisoč podjetij od tega je 44,7 odstotka samostojnih podjetnikov in ravno na te je Vlada pozabila. Namreč vse več oziroma vsi ukrepi so naravnani tako, da so bolj namenjeni večjim podjetjem. Naslednja zadeva, ki je shema za likvidnost podjetij. Do januarja je bilo izkoriščenih le 71 milijonov od skupno 2 milijardi to pomeni, da je postopek pridobivanja kreditov s poroštvom države prezapleten in podjetja se raje poslužujejo drugačnih poti. Vemo tudi kako je bilo z dodatkom 200 evrov k decembrski plači iz PKP 7. Ker Vlada hiti z ukrepi in ker nikoli ne posluša amandmajev in predlogov opozicije so se spet pojavile nepotrebne težave in slaba volja. Glede na to, da so se v plače vštevala tudi poslovna uspešnost in božičnica veliko zaposlenih ni bilo upravičenih do dodatka. To vemo, da danes koalicija popravlja z dodatnim amandmajem. Vse to bi bilo že v PKP 7 lahko urejeno, če bi se poslušali. Vemo tudi kako je s podjetniki, ki so se pravzaprav v skladu z veljavno zakonodajo dogovorili s Fursom za plačevanje davčnega dolga po obrokih. Ti se obravnavajo kot davčni dolžniki in na podlagi tega pač niso bili deležni ukrepov po PKP-ju in nekateri so za obroke se dogovorili ali prosili prav, zaradi tega, ker jim je Vlada prepovedala z odlokom poslovati.   Naslednja stvar, ki je tudi že vseskozi opozarjamo so tudi povračila fiksnih stroškov. Samozaposlenim se je prihodek, ki so ga temeljni dohodek, ki so ga dobili štel kot prihodek in v sled tega niso mogli prikazati izgube in zaradi tega niso bili upravičeni do povračila fiksnih stroškov, zaradi tega tudi v LMŠ danes vlagamo amandma, kjer bi poslušali to krivico popraviti.   V samem PKP seveda je tudi nekaj dobrih predlogov kot je podaljšanje ukrepa čakanje na delo in pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevka za socialno         varnost zaradi zvišanja minimalne plače. Vendar tudi tu se pojavljajo določene težave, predvsem pri plačilu prispevkov, ki se bodo plačevali za delodajalce oziroma zaposlene od minimalne plače. Samozaposleni bodo pa še vedno plačevali od povprečne plače, zato bodo zaradi tega plačevali višje prispevke. Zaradi tega tudi v LMŠ vlagamo amandma, kjer bi to popravili.   Zdaj kar se tiče minimalne plače moram povedati, ki smo jo sprejeli v prejšnji Vladi Marjana Šarca, smo se vsi strinjali, da je to potrebno. Nihče pa takrat ni vedel, da se bo zgodil covid in da bodo podjetja za več mesecev morala zapreti svoja vrata in zato bi bilo res neetično, da bi kot je Vlada v PKP-7 želela zamrzniti minimalno plačo, tudi v Nemčiji niso zniževali ali zamrznili minimalne plače, ampak so se zavedali, da ljudje rabijo prihodke, zato se strinjamo, da Vlada subvencionira in pomaga delodajalcem pri subvencioniranju razlike v minimalni plači, vendar le kot začasen ukrep.  V nadaljevanju bom več povedala tudi pri samih amandmajih, kjer smo jih skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vložili. Bi pa na kratko, da zaključim, predvsem glede tega, da Vlada ves čas ponavlja kako dobre bonitetne ocene imamo in da se zadolžujemo po zelo nizkih cenah oziroma obrestih, celo negativnih, kar trenutno to res drži. Vendar pa je treba ljudem tudi odkrito povedati, da tega ne daje teh vseh dodatkov in bombončkov Vlada, ampak da bo ta dolg nekoč potrebno odplačati. Vedeti moramo tudi, da mora Slovenija praktično vsako leto refinancirati 2 do 3 milijarde evrov že pred leti izdanih obveznic. To pa pomeni, da ko bomo morali refinancirati te dolgove, denar verjetno ne bo tako poceni. Zato je potrebno vedeti, da po epidemiji, ko bomo pogledali nazaj, naredili rezime dogajanja in vseh ukrepov, in ko bo tudi Evropska komisija pogledala kako učinkovito je Slovenija porabila evropska sredstva, ki so bila namenjena za odpravo pomoči in omilitve posledic epidemije, bomo takrat videli kakšen račun bomo plačali.   Zato v LMŠ vseskozi opozarjamo, da bi morali biti ukrepi domišljeni, učinkoviti in bolj usmerjeni, predvsem v gospodarstvo in tiste dejavnosti, ki so zaradi vladnih odlokov zaprti. Vemo v kakšnih stiskah so podjetja. Praktično so brez prihrankov, večji del so že porabili vsi v prvem valu. Tudi lahko smo iz medijev slišali kako podjetniki, predvsem industrija srečanj delajo dobrodelne koncerte. Če smo pred nekaj dnevi videli kako je DJ Umek naredil koncert in ves spletni koncert in ves izkupiček bo namenil za podjetja, ki … predvsem iz industrije srečanj za pomoč tem podjetjem. Tako da vidimo, da lahko vidimo, da je Vlada na ta podjetja praktično pozabila in da so zaprti že več mesecev in da se praktično nimajo od česa več financirati.  Poleg tega so tudi vladni ukrepi naravnani tako, da mora podjetje samo zalagati državno pomoč in potem kasneje šele čez 2, 3 mesece dobi povrnjena sredstva in pri tem imajo pač velike težave, ker podjetja ne morejo več zalagati, ker tudi nimajo prilivov, kreditov pa tudi ne dobijo. Tako da, kot sem že omenila, ves čas opozarjamo na stiske podjetij, v katerih so se znašli.         Vendar upam, da bo Vlada oziroma opozicija, koalicija danes sprejela vsaj kakšen amandma opozicije, s katerim poskušamo omiliti in pomagati konkretno določenim dejavnostim in podjetjem.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Preden dam pa besedo naprej gospe Bojani Muršič, naj povem, da gospoda Marka Koprivca sedaj nadomešča gospod Jani Prednik, ki ga lepo pozdravljam.  Gospa Bojana Muršič, izvolite. Še vedno smo pri prvem členu.    MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa, predsedujoča oziroma predsednica. Spoštovani minister, državni sekretar sicer je zgleda da malce nas zapustil, ampak se bo vrnil. Kolegice in kolegi!  Zdaj danes imamo v obravnavi deveti PKP v slabih 10-ih mesecih. Torej … mislim osmi PKP v devetih, desetih mesecih. Danes smo sicer slišali, da smo lahko na to ponosni. Jaz moram reči, da ravno nisem ponosna zaradi tega, ker je opozicija že nekajkrat opozarjala, da je potrebno sprejemati premišljene ukrepe, ki bodo dolgoročni in tudi naši predlogi, ki so bili v preteklih PKP-jih v amandmajih se odražajo sicer vedno z zamikom v naslednjem PKP-ju. Tudi v tem PKP-ju vidimo, da smo slišani, ampak od PKP-jev 6, 7, tako da tukaj res bom rekla sem zaskrbljena, da v bistvu nismo slišani takrat, ko je to potrebno. Pa danes bi po vsej verjetnosti lahko kakšnega manj sprejemali in tudi Zakonodajno-pravna služba bi lahko imela na ta način tudi manj težav in manj zmede bi se lahko vnašalo.  Dobro bi tudi bilo, da bi na tem odboru bili prisotni tudi ostali ministri, na katere se pač nanaša ta PKP. Pa zakaj danes tudi govorim o tem – zaradi tega, ker prejšnji PKP-7 je bil v obravnavi na matičnem delovnem telesu Odbora za finance. Pokrival ga je minister za finance. Takoj, ko sem jaz ugotovila, da so polnoletni dijaki izpuščeni iz PKP-7, sem nanj naslovila vprašanje in ga vprašala kaj se je zgodilo s temi otroci, ali so to drugorazredni otroci oziroma dijaki in da prosim za odgovor. Kot nosilec tega PKP-7 bi pričakovala, da bi minister mi na to znal tudi odgovoriti. Absolutno se mu zahvaljujem, da je vljudnostno odstopil vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve in se tudi zahvaljujem, da smo bili slišani in da so ti otroci oziroma dijaki vključeni v ta PKP-8. Ampak bi pa pričakovala od ministra, ki je tisti, ki je zadolžen, ki ga pokriva, da zna tudi odgovorit na vprašanje oziroma bi lahko tudi bil odgovor – ja, poglejte, z vašim predlogom se strijam, bomo delali naprej in to tudi vključili. Zato bi bilo toliko pomembneje, da bi sodelovali pri tej pripravi oziroma pri tej razpravi, ki poteka brez socialnega dialoga na katerega vsi izjemno dosti damo, kajti le tako lahko vidimo kaj je prav in kaj narobe. Se pa zahvaljujem predstavniku gospodu Mehu, ki nam je danes tudi malce razsvetlil zadeve, ki tudi grejo in opisujejo težave s katerimi se soočajo gospodarstva. Tako da tukaj bi resnično potrebovali socialni dialog in ti PKP-ji, ki se sprejemajo brez tega, to ni dobro. In res apeliram na Vlado, da začnejo peljati ta socialni dialog, kajti vedno je pogovor, dogovor bistveno boljše, kajti nismo vsi vsevedi.   Pa zdaj bi se dotaknila malce tega uvoda v PKP. V ta PKP, s tem PKP-jem se posega v več že predhodnih interventnih        zakonov, ki so pač povezani z omilitvijo covida-19. Kot je Zakonodajno-pravna služba povedala, se določeni členi celo v nomotehničnem pogledu odstopajo od veljavne ureditve. Danes sicer koalicija vlaga amandmaje, katere bomo v nadaljevanju poskušali pogledati, ampak glede na to, da pride tole na mizo takrat, ko se že začne seja, bomo zelo, zelo težko pogledali celotno vsebino in tudi konstruktivno o njej odločali. Je pa res, da kot sem že govorila o tem, takšen pristop predstavlja zmedo, nepreglednost in težje razumljeno zakonsko dikcijo oziroma urejanje. Mi jih ne razumemo povsem, vprašanje pa tisti, na katere so ti zakoni naslovljeni, kakšne težave se bodo povzročale kasneje.  O kazenskih določbah bom govorila pri samem členu, kajti na to nas je tudi opozorila Zakonodajno-pravna služba, da niso ustrezno naslovljeni. Zakonodajno-pravna služba nas nenehoma opozarja. Njihovo mnenje je pripravljeno na 25-ih straneh, v 44. členov posega od 60-ih členov. Tudi to veliko pove, tako da … ampak to smo že tudi pri teh PKP-jih navajeni. Pa razumem, to so neke nove vsebine, na kateri (?) na koncu koncev nismo jih poznali, situacija nas je prisilila do tega. Ampak v naših stališčih Socialnih demokratov smo vedno poudarjali, da potrebujemo dolgoročne rešitve, tako za pomoč gospodarstvu, za ohranjanje delovnih mest in tudi takšne, ki bodo krepile zaupanje in motivirale podjetja in posameznike k spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja virusa.  In ja, tudi v tem PKP-ju ponovno imamo – zdaj jim že govorimo kar potaknjenci, ki vznašajo zmedo v to zakonodajo. Opozarjali smo pri prejšnjih PKP-jih na podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom, kar je tudi ustavno sodišče odločilo oziroma do dokončne odločitve zadržalo izvajanje tega. In če bi bili slišani takrat, ko smo na to opozarjali, tudi ustavne presoje ne bi bile potrebne. Naloga te Vlade in koalicije bi morala biti, da sprejema odločitve in ukrepe, ki v krizi prispevajo k predvidljivosti, zaupanju in tudi varnosti. To je ključno. Ampak kot sem omenila, Vlada z načinom sprejemanja ukrepov preko PKP-jev in načinom odločanja o omejevalnih ukrepih za zajezitev širjenja virusa, žal mene žalosti, da se to dogaja. Vznaša zmedo med državljani in tudi nezadovoljstvo, da ne omenjam psihičnih travm, ki bodo na področju zdravstva eskalirale v prihodnjem, pa ne v dolgoročnem časovnem obdobju, ampak mislim, da bo to kar kratkoročno.   Pa če lahko zgolj navedem nekaj, vrtce, šole v nekaterih regijah odpre za en teden, drugi teden jih ponovno zapre, potem pa imamo takšno situacijo, kot imamo. Kljub temu, da stroka temu nasprotuje, kajti stroka meni, da je potrebno v regijah, kjer je pač potrebno te šole zapreti, kjer se širi hitra rast okužb, jih šole zapirati naj tazadnje in tudi odpirati najprej. Tudi pri tem odpiranju gospodarskih dejavnostih kot je bilo danes povedano, se nam postavlja veliko, veliko vprašanj. Gostinski lokali so zaprti več kot 3,5 mesece. Tudi turizem je popolnoma na psu in ne vem kako se bo turistična         dejavnost pobrala v nekem doglednem času. Problem so majhni samostojni podjetniki, ki se preživljajo iz dneva v dan z izbiranjem evro na evro / nerazumljivo/ ti ne delajo. Res je, da s temi ukrepi, ki jih pač sprejemamo se blaži delno njihovo tegobo, ampak to še zdaleč ni dovolj. Ko se pogovarjam s samostojnimi podjetniki, kjer imajo zgolj eden ali mogoče dva ali tri zaposlene nam pravijo sam odprite nas mi bomo vse ukrepe upoštevali samo, da lahko delamo. Med drugim so to pedikerji, potem kozmetičarke, cvetličarke. Cvetje lahko kupimo v velikih trgovskih centrih a cvetja ne moremo kupiti v cvetličarni. Mislim to so res zaskrbljujoče stvari, da ne omenjam tehnične trgovine, o čemer je danes zelo nazorno povedal pa slikovito predstavil kolega Bandelli. Težave so pa tudi na delovnih mestih, kjer je Vlada v preteklih pa pri PKP 8 ignorirala dejstvo, da je glavni vir okužb delovna mesta. Zaposleni, ko zbolijo ali so bili v tveganem stiku z okuženim namreč niso motivirani, da bi ostali doma, saj niso opravičeni do 90 % oziroma 80 % nadomestila plače, s tem, da če ostanejo doma izgubijo tudi del dodatka za prehrano in prevoz ostanejo in hodijo na delo pa tudi delodajalci velikokrat več nimajo posluha, kajti se dogaja, da pridejo sedaj v karanteno, potem v izolacijo, potem so v visoko rizičnem stiku in to se dogaja in delovni proces mora potekati še posebej, če govorimo tukaj o proizvodnem procesu za trakom, kjer je potrebno nadomeščati delavca in ljudje se bojijo ostati doma. Ko pa pride do tega pa je že vse skupaj prepozno, ko se ugotovi, da so bili v visoko rizičnem stiku in imamo okužb, potem bistveno več. Pa ne govorim to na pamet to je poročal Nacionalni institut lani novembra tako, da je četrtina vseh okužb izvirala iz delovnega mesta. V Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem so takšne težave rešili. Jaz mislim, da se mi tudi zgledujemo po sosednjih državah in bi bilo dobro, da se tudi res zgledujemo in tudi pogledamo kaj so v teh državah naredili. V teh državah so naredili tako, da če zaposleni, ki zbolijo so opravičeni do nadomestila v višini celotne plače. Dobijo jo ne glede na to ali so bili okuženi na delovnem mestu ali drugje ali, če se sumi, da so kužni ali pa jim je bila odrejena karantena ali izolacija. Šele po šestih tednih nastopi režim bolniške višina nadomestila se jim takrat zniža. Na tak način so samozaposlene oziroma zaposlene spodbudili k odgovornemu ravnanju, saj je njihov finančni status jim ni pomemben ali zbolijo ali ne pomembno je, da se okužbe ne širijo. V Sloveniji tako kot sem že v prejšnjem tudi povedala sistem, zaradi ekonomskih razlogov še vedno ljudi sili k temu, da delajo pa, če tudi imajo simptome, ker če zaposleni dobijo le polno nadomestilo takrat, ko so okuženi na delovnem mestu pa še to je celotni postopek dolgotrajen preden do tega sploh pridejo. Tudi v Sloveniji v domovih za starejših, zaradi strahu pred poslabšanjem socialnega statusa in groženj z inšpekcijskimi nadzori niso prijavljali okužb in tudi tveganih stikov in tudi tukaj je prišlo do krepkega povečanja širitev Covid-19 žal v naših domovih,         kjer imamo najranljivejšo populacijo in kjer smo bili priča največjemu davku. Na to so opozarjali v Sindikatu zdravstva in tudi socialnega varstva tako, da resnično tukaj se moramo vprašati kaj gre narobe. V Sloveniji smo glavnino denarja v korona krizi namenili za pomoč podjetjem, ki so zaradi zaprtja sicer ostala brez prihodkov in solidarnostne dodatke za različne ranljive skupine namesto, da bi v gospodarstvu tudi finančno spodbudili k odgovornemu ravnanju med epidemijo. Jaz upam, da se bo to čim prej spremenilo kajti kot kaže epidemiji še ni konca, cepljenje je v zaostanku in tudi cepljenje se kaže, da nam tudi vseh težav ne bo rešilo. Tako kot sem rekla v PKP imamo potaknjenca to je novi prekršek, o katerem bomo govorili pa bomo govorila pri samem členu tudi 32. in 33. člen socialni prispevki za verske uslužbence. Najbolj problematično pa se nam zdi ta minimalna plača, prispevki. Socialni demokrati predlagamo črtanje tega člena, ki zaradi dviga minimalne plače, ki jih delodajalci izplačujejo delavcev od julija do decembra 21 določa nižjo osnovo minimalna plača namesto sedanje 60 % plače, ampak o tem tudi kasneje v nadaljevanju pri samem členu.   Če pa mi še dovolite, kajti o tem pa po vsej verjetnosti kaj dosti ne bo govora kaj pa pogrešamo pri PKP: 100 nadomestilo plače, zaradi odsotnosti od dela, solidarnostni dodatek za starejše brezposelne osebe, kajti vemo, da so dobili določene skupine tudi danes imamo invalide, ki bodo prejeli ta solidarnostni dodatek, kar je vsekakor za pohvaliti, ampak imamo starejše brezposelne osebe, ki so enako ranljiva skupina kakor tudi upokojenci, ki so prejeli solidarnostni dodatek na mesec prejema ta najbolj ranljiva skupina med 300 in 450 evrov nadomestila za brezposelnost. Prepričana sem kot sem že ministru v svojem poslanskem vprašanju povedala, da so pošteno delali 35 let, plačevali prispevke, do upokojitve jim pa manjka zgolj še leto ali dve in menim, da bi takšnim morali omogočiti in jih enačiti z vsemi ostalimi vsaj v višini 150 evrov dodatka.   Jaz moram reči, da je prav, da se daje denar za rešitev težav, ki se pojavljajo v gospodarstvu, ampak mi rabimo dolgoročno strategijo za razvoj gospodarstva tudi po krizi. Jaz mislim, da bo takrat še huje kot je danes in če ne bo narejena neka dolgoročna strategija kako bomo pomagali pa kasneje se res naši generaciji zanamcev slabo piše. Še enkrat, vsi ukrepi morajo biti premišljeni in tudi obravnava, če gremo lepo nazaj v sredo je bil skrajšani postopek potrjen danes v petek ob 13.21 je bil sklic tega odbora, seja PKP 8 Državnega zbora je jutri res je izjemno kratek čas, če hočemo pripraviti kvaliteten predlog, ki bo pomagal gospodarstvu, kar pa se bo danes tudi izkazalo kasneje pri obravnavi teh amandmajev, ki jih imamo na mizi in upam, da bomo dobili pregled amandmajev, kajti sedaj je res nastala ena nepregledna situacija teh amandmajev, ampak kot ste predsednica omenili, v kolikor bo potrebno boste ravnali v skladu s Poslovnikom prekinili sejo dali dovolj časa, da si bomo pogledali in da bomo lahko, potem tudi ustrezno nadaljevali.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Tako je kot vedno ravnam v skladu s         Poslovnikom in bom tudi tukaj, čeprav ta zadeva ni po Poslovniku, ni poslovniško določilo to pa moramo vedeti, ampak se mi zdi pa pametno, če ni pregleda amandmajev, da naredimo neko pavzo in potem celoto dobimo predse. Sedaj pa preden dam besedo naprej poslanki Jerci Korče je želel besedo minister za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti.   Gospod Janez Cigler Kralj, izvolite.     JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci!  Nekaj vprašanj, komentarjev se je nabralo in ocenjujem, da je prav, da nanje odgovorim.   Slišal sem, da naj bi se aktivno zavzemal za zamrznitev minimalne plače. Naj rečem, da težko sprejemam to trditev, ker nič takega niti podobnega ni res. Od začetka mandata se zavzemam in pozivam socialne partnerje mimogrede več jih je sindikati, delodajalci in Vlada tripartitni socialni dialog imamo pozivam oba socialna partnerja, da se bi usedla in dogovorila o razmerah. Namreč priča smo korona epidemiji, s katero se prvič srečuje ves svet, Evropa in tudi Slovenija in sam verjamem v to, kar je bilo večkrat izpostavljeno v dialog, dogovarjanje, v socialni dialog še posebej, ker rešitve dogovorjeno v okviru socialnega dialoga so bolj kvalitetne in tudi trajnejše, bolj trdne in ob tem pa zelo občutim tudi kot minister za delo, da so za dialog potrebna dva oziroma tri, če je tripartitni socialni dialog torej vsi se moramo truditi za partnerski odnos. Glede obravnave interventne zakonodaje na Ekonomskem socialnem svetu je bilo ravno, zaradi teh vzrokov, ker pač je korona epidemija eden poseben izziv, s katerim se želi Vlada hitro in učinkovito spopasti in se hitro in učinkovito spopada, zato tudi že 8 proti korona paket je bil sprejet in dogovorjen protokol obravnave teh interventnih zakonov, ki se ga tudi držimo po najboljših močeh. Ta protokol pravi, da pred obravnavo na Vladi osnutek gre na ESS, socialni partnerji imajo 48 ur, da se z njim seznanijo, potem pa do 72 ur za obravnavo usklajevanje rešitev. Nikjer ne piše, da morajo biti vse rešitve 100 odstotno usklajene, čeprav lahko rečem, če sem ponosen, da je veliko rešitev predvsem s področja Ministrstva za delo bilo v preteklosti v veliki meri usklajeno in sem hvaležen za vsak napor, za vsako pripravljenost dialoga, ampak nikjer ne piše, da morajo biti vse rešitve usklajene do konca do 100 odstotkov. Mislim, da je to v interventni zakonodaji, ko smo vsi pod pritiskom časa in tega, da se odzivam na hitro spreminjajoče se razmere v državi tako zdravstvene kot v gospodarstvu kot pri prebivalcih psihosocialna kriza in nenazadnje na trgu dela. Sam bom še naprej delal v tej smeri in delal vse, da bi zadeve tekle čim bolj dialoško.   Bil je očitek, da se že pripravlja PKP 9. Lahko rečem, da jaz slišim obratno priznanje, da že razmišljamo o PKP 9 in kot smo že napovedali PKP 9 bo izhodna strategija.         Mi sedaj že od marca 2020 pomagamo gospodarstvu pri ohranjanju delovnih mest in pri ohranjanju svojega tudi poslovanja, kjer je to mogoče. Naj spomnim, da Vlada Republike Slovenije ni zapirala generalno gospodarstva. Z vladnim odlokom je prepovedano delovanje samo tistim panogam, kjer bi, zaradi obratovanja prihajalo do večjih zdravstvenih tveganj pri delovanju. V izogib nepredvidljivosti in negotovosti smo tudi pripravili vladni semafor glede ukrepov tako uvajanja kot sproščanja ukrepov, poskušamo biti fleksibilni, gledamo generalno sliko in potem tudi po regijah in v skladu s tem semaforjem tudi poskušamo čim bolje delovati, da je slika predvidljiva. Ob enem se nam tudi očita, da tedensko sporočamo spremembe, ampak tudi to ni naša odločitev, ampak nam je to naložilo Ustavno sodišče. Bilo je nekaj trditev glede ukrepov za trg dela in za gospodarstvo in za solidarnostne dodatke in druge pa bi samo nekaj številk prebral. Torej glede socialne varnosti prebivalstva je enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejelo 49 tisoč 700 prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, 287 tisoč 480 prejemnikov pokojnin pod 700 evrov je prejelo solidarnostni dodatek za upokojence, slabih 30 tisoč velikih družin je dobilo višji dodatek za veliko družino 100 oziroma 200 evrov. 222 tisoč oseb najranljivejših skupin z nizkimi prejemki je prejelo solidarnostni dodatek v višini 150 evrov so družinski pomočniki, upravičenci do dodatka za nego in varstvo otroka, do materinske in starševskega nadomestila in 191 tisoč 200 staršev je prejelo v lanskem letu 30 evrov višji otroški dodatek in po PKP 7 še 50 evrov višji otroški dodatek. Lahko povem, da smo v Sloveniji še konec februarja 2020 tik preden smo prevzeli odgovornost za vodenje Vlade in Ministrstva za delo beležili 77 tisoč 484 registriranih brezposelnih v mesecih, ki so sledili pa je seveda trg dela doživel preobrat saj se je število brezposelnih povečalo po razglasitvi epidemije in upočasnitvi oziroma zaustavitvi nekaterih gospodarskih dejavnosti z namenom zajezitve širjenja novega korona virusa. Rast števila brezposelnih je spremljal še padec zaposlovanja brezposelnih oseb oziroma zmanjšanje povpraševanja po delavcih. Konec maja 2020 smo dosegli prvi vrh, ko je število brezposelnih v evidenci brezposelnih preseglo 90 tisoč, ampak so se, potem ob koncu maja stvari obranile in od meseca junija 2020 naprej so se razmere na trgu dela pričele postopno izboljševati. Število vpisanih v evidenco brezposelnih se je zmanjšalo in odliv v zaposlenost je bil vedno večji. Ob koncu oktobra 2020 je bilo tako registriranih še 83 tisoč 654 brezposelnih oseb, kar je 0,1 odstotka manj kot septembra v primerjavi z oktobrom 2019 pa je bila brezposelnost večja za 15 in pol odstotka, v oktobru se je zaposlilo 6 tisoč 431 brezposelnih oseb, kar je 40 odstotkov več kot oktobra 2019 in         2020 skoraj 21 odstotkov manj kot septembra 2019. Generalno gledano se je v obdobju prvih desetih mesecev 2020 pri zavodu na novo prijavilo 83 tisoč 153 brezposelnih, kar je 36 odstotkov več kot lani v tem času. Največ se jih je prijavilo, ker so izgubili zaposlitev za določen čas torej so se iztekle pogodbe za odločen čas na drugi strani pa se je v tem času odjavilo 74 tisoč 791 brezposelnih od tega 56 tisoč 904, zaradi zaposlitve, kar pa je tudi 15,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2019. Zakaj sem podal eden tak oris dogajanja na trgu dela v večjem delu preteklega leta? Zato, da pokažem oziroma potrdim, da so bili in so vladni ukrepi za trg dela premišljeni, ciljani in nenazadnje dogajanje na trgu dela ta fleksibilnost in odzivnost kažejo, da so tudi učinkoviti. Odziv tistih, ki uporabljajo ukrepe je v veliki večini dober, pozitiven predvsem pa smo veseli tudi tistih odzivov, ki imajo konstruktivne pripombe, predloge kako bi se dalo nekatere ukrepe še izboljšati in s PKP 8 smo ravno čakanje na delo oziroma subvencioniranje čakanja na delo izboljšali, nadgradili na način, da bodo tisti, ki so zaprti z vladnim odlokom lahko prejemali subvencijo drugega bruta to pomeni, da bolj pomagamo tistim, ki so tudi bolj prizadeti in s tem ohranjamo delovna mesta. V zvezi s tem naj omenim, da je veliko dražje na novo ustvarjati delovno mesto, ki si ga izgubil, da ne omenjam vseh osebnih posledic, okoliščin, za tistega, ki delovno mesto zaposlitev izgubi torej veliko dražje je ustvarjati novo delovno mesto in veliko težje kot vložiti sedaj sredstva za to, da pomagamo delodajalcem ta delovna mesta ohranjati in vsi podatki in tudi odziv Obrtne zbornice sem zelo hvaležen tudi jaz za ta odziv tudi Obrtna zbornica Slovenije je član Ekonomsko socialnega sveta in mislim, da mi ni treba ponavljati njihovega pogleda, ki so ga danes tukaj na kratko predstaviti na te protikorona ukrepe torej ohranitev delovnih mest in lajšanje finančnih ter drugih stisk, ki se porajajo, zaradi epidemije s katero se ves svet prvič srečuje. Jaz bi obranil tezo oziroma bi gledal z druge strani očitano je bilo, da je preveč teh proti korona paketov, da je preveč spreminjanja, dodelave teh ukrepov obratno, ker se hitro odzivamo na pobude socialnih partnerjev, gospodarstva lahko tudi bolje pomagamo ohranjati delovna mesta in skoraj 300 tisoč ohranjenih delovnih mest, kar je več kot četrtina delovno aktivnih ljudi v Sloveniji je gotovo tisti podatek, ki sam za sebe dovolj govori.   Pa še eno zadevo, ki je bila sicer čisto izven teme navržena bi ob koncu povedal in sicer vsi uporabniki službenih vozil na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnost vključno z menoj uporabljamo službene avtomobile za osebno uporabo skladno z Uredbo o uporabi službenih avtomobilov organih državne uprave in v skladu z ustaljenimi praksami na ministrstvih.   Hvala lepa, gospa predsednica.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi         vam.   Sedaj ima besedo gospa Jerca Korče.   Izvolite.     JERCA KORČE (PS LMŠ): Najlepša hvala.   Lep pozdrav, predsednica. Pozdravljen spoštovani minister, državni sekretar, kolegice in kolegi!  Kljub vsemu se bom v same začetku obregnila ob tisti prvi del, ki je zaznamoval našo sejo to je vabljeni, ne vabljeni oziroma bom drugače zapeljala v socialni dialog bi me vendarle zanimalo kje je tukaj tiči resnica tudi, če si želim verjeti, da je najbrž po navadi resnica se nahaja nekje vmes med dvema platema bi mogoče tukaj kljub vsemu bilo na mestu pojasnilo s strani bodisi ministra bodisi državnega sekretarja. Minister je rekel, da sicer nikjer ne piše, da morajo biti stvari 100 % usklajene jaz mislim še več včasih je praktično priti do 100 % usklajenosti je pa res, da je med to se pravi med usklajenostjo in pa usklajevanjem torej samim procesom že po sami besedi velika razlika in beremo, da sindikati pravijo, da so vselej pripravljeni sodelovati niso pa pripravljeni več biti statisti in da imajo včasih občutek, da se socialne partnerje vključi zgolj na neki način proforma, da se lahko reče, da so bili zraven ni pa namena upoštevati njihovih predlogov ali rešitev in navajajo seveda po navedbah sindikatov, da glavni pogajalec vladne strani to je bil v tem primeru državni sekretar iz vašega ministrstva gospod Uršič, da jim je jasno povedal, da ima glede njihovih predlogov oziroma predlogov socialnih partnerjev kot vladni predstavnik izključno mandat, da jih evidentira, sliši in zapiše nima pa mandata, da se o predlogih tudi uskladijo oziroma usklajujejo. Sedaj me zanima kje je tukaj nekje resnica, ker če je tako kot pravijo sindikati, potem jaz mislim, da lahko rečemo, da je sindikalni oziroma socialni dialog na zelo nizki ravni, ker vendarle samo sedeti za skupno mizo in slišati in zapisati pripombe sindikatov nima nobenega smisla, potem jih lahko posredujejo tako kot so jih nam po elektronski pošti in povedo to so naši predlogi in potem ali bodo slišani ali ne bodo slišani. Namen socialnega dialoga pa je povsem drugačen torej, da trije partnerji sedejo za skupno mizo in iščejo še boljšo rešitev oziroma rešitev, ki bi bila kar se da sprejemljiva oziroma bi bil kompromis vseh treh partnerjev torej Vlade, delodajalcev in delojemalcev. Jaz resnično verjamem, da ravno v teh časih oziroma ob reševanju ekonomskih zadev vezanih na epidemijo je to še toliko bolj pomembno, ker vendarle so pomembni oboji delodajalci in zagovorniki delavcev torej delojemalci in če Vlada tukaj ne odigra tukaj vloge nekoga, ki poskuša uskladiti te zadeve in poiskati najboljšo opcijo, ki potem pride na mizo nas zakonodajalcev, potem imamo problem in če je temu tako, da Vlada odreče oziroma odreka neki dialog je to izvršna veja oblasti in bi si želela, da ta odbor ne postane podaljšek izvršne veje oblasti, ampak da smo ravno v parlamentu tisti, ki pa dajemo besedo tako enim in drugim in razumela sem predsednica, da so zadeve potekale zelo na hitro tudi sam sklic je bil za nas bom rekla iz danes na jutri pa vendar, če je želja po tem, da se predstavijo vsi vidiki je morda v razmislek v prihodnje, da že vi kot predsednica tega odbora poskrbite, da je vendarle spekter vabljenih ob tako pomembnih zakonih, ki zadevajo res široko paleto različnih posegov širok in da se da besedo tudi sindikatom, delodajalcem, vsem združenjem in da to že vi po sami logiki povabite na odbor in to besedo daste. Nenazadnje je to v interesu nas vseh ne glede na koalicijo, opozicijo. Smo zakonodajna veja oblasti, mi smo tisti, ki na koncu potrdimo in nam bi moralo biti v interesu, da         slišimo vse vidike in na ta način tudi presojamo potrditev določenih amandmajev ali še več v idealnih razmerah kot odbor pripravimo morebiten amandma, ki bi bil na neki način obrazložen s strani teh organizacij in jaz mislim, da na taki način se tudi izognemo temu, da zadnji trenutek vabimo neke organizacije, ki vendarle so zelo pomemben in sestavni del priprave takih zakonskih predlogov. Toliko o socialnem dialogu. Če bom dobila tukaj pojasnilo kaj je res in kaj ni, če to, kar sindikati pravijo torej, da je tisti, ki je prišel z vladne strani za mizo ni imel mandata, potem najbrž to ni normalno še manj pa dobro.   Sedaj problem PKP-jev oziroma v tem primeru že osmega paketa je to, da dajemo kritiko tako v opoziciji kot tudi s strani številnih podjetnikov prihajajo apeli, da je ta pomoč prepočasna in da upravičencev celo pogosto ne dosega, ker že sam namen interventnosti posameznega zakona bi moral biti, da hitro in učinkovito pokrije neko luknjo, ki je nastala in včasih, če se zamudi neki idealen čas, za to da pomoč pride je težko povrniti se nazaj oziroma sploh ni vrnitve. Epidemija traja že 10 mesecev in jaz verjamem, da vsi razumemo, da je velika razlika med kvantiteto in kvaliteto in temu čemur smo priča, kar prihaja iz Vlade torej te paketi so predvsem zelo številčni za vprašati se je pa kako kvalitetni so te paketi. Včasih lahko bi v manjšem obsegu oziroma z manj paketi naredili veliko večji učinek pa je včasih občutek, da te paketi prihajajo samo, zato da se ustvarja občutek kako močno Vlada dela koliko enih ukrepov se sprejema kakšnega posebnega efekta pa dejansko ni. Govorimo seveda o nedomišljenih ukrepih, o zakomplicirani, birokratskih ukrepih. Na to opozarjajo tisti, katerim je ta pomoč namenjena ne opozicija, ampak predvsem tisti kateri so v praksi deležni te pomoči pa povedo kako zelo birokratsko, zakomplicirane so nekatere zadeve. Sedaj minister je danes veliko povedal o statistiki koliko je bilo izplačanih torej čakanja na delo, koliko je bilo prejemnikov ukrepa skrajšanega delovnega časa tudi v opoziciji smo oba ukrepa v vseh paketih pozdravili pa vendar smo večkrat povedali, da gre pri tem za zamrznitev delovnih mest v določenem obsegu in že danes tukaj dajemo v Listi Marjana Šarca poziv, da se razmisli o dnevu po epidemiji torej govorimo o dnevu, ko se neka dejavnost odpre, da že danes se razmišlja o tem in se že danes pripravi ukrepe predvsem v luči tega kako se bo posamezna gospodarska dejavnost zagnala, ker samo ta zamrznitev bo vendarle lahko prinesla ta val, ki bo butnil tudi v številu brezposelnih, ker ko se bo zadeva odmrznila vprašanje kaj nas čaka, če ne bomo danes razmišljali kako dejavnost in dejansko pomagati, da ponovno zaženejo svoje delo. Veliko je obljub malo je realizacije to kažejo številke. Nenazadnje so se ukrepi v vseh teh protikorona paketih ocenjevali na približno 7 milijard sama realizacija pa je okoli 2,4 milijarde to govori tudi vaš, Matej Lahovnik je rekel, da je 2,3 milijarde bilo dejansko realizacije tako da govori se o nekih enormnih številkah o tem kako veliko denarja naj bi bilo pa vendarle vidimo, da je realizacija zelo majhna. Mi pravimo, da je temu tako, ker so postopki zbirokratizirani, ljudje težko pridejo do pomoči in govoriti kako se pomaga podjetnikom na drugi strani pa vidimo kakšna je realizacija ne vem čemu služi veliko govoričenje pa očitno zelo malo realiziranega. Niso vsi enaki to je glavni problem katerega ta Vlada v drugem valu         ni naslovila. Če še za prvi val razumemo, ko so se zadeve zapirale in niso bile v naprej seveda pripravljeni neki ukrepi še manj, da bi bila pripravljena kakšna analiza še manj, da bi se razmišljalo o tem, da se posamezno dejavnost naslovi pa v drugem valu tega argumenta ali pa tega opravičevanja ne moremo več sprejeti. V drugem valu, ko so nekatere dejavnosti trajno zaprte nekatere imajo zmanjšani obseg dela, nekatere so se odprle prej nekatere so še vedno zaprte nekatere so se malo odpirale in malo zapirale ne gre enačiti vseh dejavnosti. Razumem, da je najlažje po liniji najmanjšega odpora potegniti črto in reči za vsa podjetja za vsa dejavnosti so isti ukrepi na razpolago, ampak s tem enostavno nekatere postavljamo v zelo deprivilegiran položaj oziroma v zelo hude stiske pa ne moremo v končni fazi enačiti gostinca s cvetličarjem z nekom, ki prodaja avte, z nekom, ki je mogoče imel samo neki mesec dva malo oteženo delo ali pa zmanjšan obseg dela, avtoprevozniki, kozmetični saloni to so specifične dejavnosti vsaka od njih seveda ima svojo specifično dejavnost, drugačen način dela in to bi morali upoštevati pa na žalost tega tudi v osemki ne upoštevate. Mi v Listi Marjana Šarca smo večkrat povedali, da so recimo, da ni treba neke tople vode odkrivati, ampak v Avstriji so enostavno povrnili 80 % prihodkov od prodaje v letu 2019 seveda za tiste subjekte, ki niso morali poslovati in to bi bil najlažji način, da potem podjetnik znotraj tega sam pokrije vse in se ne bi ukvarjali z birokratskimi postopki glede plač, fiksnih stroškov in tako naprej vse bi bilo nekako bi potekalo normalno in na tak način bi podjetnik tudi imel neko predvidljivost. Vi ste šli po čisto drugem konceptu in ta koncept je prinesel totalno zbrko in to, da ljudje čakajo zelo dolgo na pomoč tudi po nekaj mesecev in to jih spravlja v hude stiske. Sedaj še enkrat opozarjam na ta dan po epidemiji torej kako se bo ponovno zagnalo gospodarstvo kako se bo spodbudila zasebna potrošnja v Listi Marjana Šarca smo pred meseci predlagali uvedbo mesečnega univerzalnega dohodka za spodbujanje domače potrošnje to je eden izmed modelov oziroma ena izmed možnosti, ki jo dajemo v razmislek tudi Vladi, da jo ponovno premisli, ker bo treba razmišljati kako, ko se bodo dejavnosti ponovno odpirale od kje bodo prišla sredstva, da bodo imeli čim lažji ponovni zagon.   In pa četrta zadeva oziroma peta zadeva, ki jo spet ne naslavljate in to vas jaz osebno in celotna opozicija in Lista Marjana Šarca opozarjamo in to so mladi in tisti v netipičnih v tako imenovanih ne tipičnih zaposlitvah pa bom, potem nekaj številk na to temo povedala, da mogoče pa danes to pride na ušesa predstavnikov Vlade, ker tudi v tem paketu tega ponovno niste naslovili in jaz ne sprejemam nobenega argumenta bomo to uredili ali celo kot koalicija velikokrat rada reče nikogar nismo namensko izpustili, če pa smo koga se pa opravičujemo. Ta segment za mene opravičila ni več, ker se gre za povsem zavestno in namensko izpuščanje ene družbene skupine.   Sedaj osnovni problem podjetnikov je tudi jaz, ko z njimi govorim je to, da jim niti nihče ne razloži zakaj so nekateri zaprti nekateri so odprti. Večkrat je bil že danes izpostavljen primer recimo cvetličarjev seveda nekemu malemu podjetniku, ki se ukvarja z odločeno dejavnostjo to ne gre v račun češ zakaj v velikih trgovskih centrih da nam pa je ta dejavnost onemogočena. Jaz razumem, da se v želji oziroma z namenom zamejitve virusa nekatere dejavnosti zapirajo je to povsem logično pa vendar je treba za vsako izmed dejavnosti danes ne govorim sedaj par mesecev nazaj, ko so se stvari na hitro delale, ampak danes je pa že tisti čas, ko je treba ljudem razložiti zakaj nekaj se je Vlada odločila         zapreti, nekaj pa ne. Seveda če bi obstajala analiza oziroma bi Vlada imela analizo kje se morda ta virus bolj širi, kje se ta virus ne širi in neko logiko zadaj, pa jaz te logike pri številnih ukrepih več ali manj na žalost ne vidim, potem je to veliko lažje ljudem pojasnjevati oziroma na drugi strani, če že ne logično oziroma ne pojasnjujete potem jim dajte vsaj primerno pomoč. Če nekomu država prepove opravljati dejavnost, torej recimo če gostinca zaprete, potem mu država mora povrniti tak delež kot ima on izgubo, ne pa ga pustiti, da na pol hira.   Pa vam bom povedala konkreten primer, ki ni en, ampak je kar nekaj teh podjetnikov. Že same številke, da imamo pri nas 120.000 malih podjetnikov, ki so v letu 2019 predstavljali polovico prihodkov v zasebnem sektorju in ustvarjali 60 % dodane vrednosti in imeli 70 % zaposlenih. Tu govorimo o enem izmed zelo pomembnih stebrov naše države, ne kar o nečem, ampak o nekih podjetnikov, ki so več ali manj s svojim garanjem pridelali tisto, kar imajo danes in ni jih malo. In res se sprašujem zakaj nekatere dejavnosti Vlada pušča umirati na obroke, ker v prvem valu so imeli neke prihranke, so s temi prihranki določene stvari financirali, danes pa so ti prihranki izčrpani, da ne govorimo še o stiski, ko ne vedo kaj bo čez en mesec ali bo Vlada sploh kadarkoli njihovo dejavnost odprla. Ni lahko človeku, ki je toliko let gradil svoj s.p., če hočete, danes doma gledati v zrak in ne vedeti kaj bo jutri, hkrati pa še ne prijeti primerne pomoči.  In imamo gostinstvo, ki je zelo zelo prizadeta panoga poleg turizma. Od začetka epidemije pa do konca oktobra je na zavodu skoraj 10.000 novih brezposelnih iz panoge gostinstva in turizem. Brez da bi tukaj notri šteli tiste, o katerih bom kasneje govorila, torej netipične zaposlitve, podjemne pogodbe in pa študenti, ker tisti so tako ali tako bili prvi, ki se jih je vsak tak podjetnik znebil oziroma jih dal stran.   Delodajalci v gostinstvu in turizmu niti niso podaljševali teh pogodb, kar je logično. In ta pomoč, oni opozarjajo, da je prihajala prepozno. Pa je primer, šele decembra so dobili izplačila za plače v oktobru. Šele 20. januarja pa povračilo fiksnih stroškov. Za primerjavo pa v Avstriji dobijo delodajalci ob oddaji vloge denar na račun od 5 do 8 dni, ker je to normalno, da ta pomoč pride do teh ljudi, kar se da hitro, ne da čakajo in čakajo. Ker za enega takega podjetnika je en mesec lahko zelo dolga doba, sploh če mora zalagati.   Že danes opozarjajo, da bo problem kader. Tudi ko bodo ponovno odpirali, jim je kader bodisi odšel v druge panoge, ker ga pač niso mogli zadržati. Ta kader so dali stran od sebe. In ta temeljni dohodek za samozaposlene se je zelo lepo slišal v samem startu, teh 1.100 evrov, ki so jih dobili. Ampak potem pa ko pogledamo, da mora ta človek plačati sebi prispevke, bruto 2, to pohvala, to se sedaj ureja oziroma to je sedaj urejeno super, ampak so prispevki, je bruto 2, in še fiksni stroški. In če vzamem en konkreten primer človeka, ki ima enega zaposlenega in je njemu ostalo na koncu mesta 200 evrov in mi si predstavljamo, da bo nekdo, ki je prej predstavljal nek normalen srednji razred in ustvarjal svojo samostojno odvetniško pot z enim ali dvema zaposlenega in imel še nekoga na podjemni pogodbi preko študentskega servisa, z 200 evrov prebrodil mesec, dva, tri, štiri, ko ne more opravljati dejavnosti, ker mu je država to prepovedala. Ne zato, ker bi bil len, ne zato ker bi želel živeti na plečih države in se iti, kot se v Novi Sloveniji včasih rečete, ta socialni turizem ali kaj takega. Država mu je onemogočila da dela, na drugi strani pa mu ni dala primerne pomoči.  Potem imamo industrijo srečanj. Tudi je meni povsem nerazumljivo zakaj se jo izpušča in zakaj se je ne naslovi. Pa bi si želela odgovor, čemu so te, ki sami sebe imenujejo industrija         srečanj, tako potisnjeni na stranski tir in se Vlada ne ukvarja s tem kako jih nasloviti. Ker govorimo o prireditveni dejavnosti na primer, ki ima 15.000 delovnih mest, še 20.000 je pa nekako posredno z njo povezanih. In oni so utrpeli 80 % oziroma 90 % izpada. Sedaj me zanima, ker 60 % vseh zaposlenih v tej panogi je samozaposlenih in od 1. 6. do 1. 10. so bili izignorirani brez kakršnekoli pomoči. Povsem pa jih je izpustil tudi ukrep fiksnih stroškov iz PKP 7. Zato se sprašujem zakaj te družbene skupine, čeprav vas opozarjamo iz paketa v paket, Vlada ne naslovi. Govorimo to o sektorju glasbenikov, lučkarjev, vseh teh ljudi, ki so pred korono in verjamem, da bodo tudi ko se stanje normalizira ustvarjal neko klimo v naši državi, pa smo jih sedaj pustili ob strani.   In pa mladi. Res me zanima zakaj Vlada mlade izpušča. In ne sprejmem argumenta dvakrat 150 evrov, ker je to smešno. Naš predlog, v LMŠ-ju smo ga dali v PKP 1, pa smo ga kasneje ponovno vlagali, je nadomestilo za študente. Govorimo o tistih študentih, ki so delali preko napotnice pred epidemijo in so ob zaprtju številnih dejavnosti, v katerih so ti študentje delali, govorimo tudi o sektorju gostinstvo in turizem, bili prvi, ki so ostali brez dela in so še vedno tisti, ki še vedno ostajajo brez tega, da bi jim država ponudila pravično nadomestilo. V LMŠ-ju vam dajemo amandma, da se tem študentom povrne delni izpad njihovega prihodka, ki so ga ustvarili iz študentskega dela.   Govorimo o tem, da je povprečni študent zaslužil vsaj 300 evrov na mesec, tisti seveda, ki so delali. Takih je bilo po podatku ZPIZ-a skoraj 20.000 dijakov, ki je zaslužilo približno 50 % neto minimalne plače, to je približno 330 evrov mesečno, in ti ljudje so v vsej epidemiji dobili 150 evrov enkrat, pa 150 evrov dvakrat in marsikateremu študentu predstavlja to osnovo za preživetje. In brez tega je ostal tudi brez tega, da se lahko normalno preživi čez mesec in je moral iskati druge načine. In ni zanemarljiv podatek, ki ga je dala Študentska organizacija Slovenije, da so študenti v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov preko študentskega dela. In Vlada jim je namenila teh dvakrat 150 evrov in to stane državo 8 milijonov. Tudi študentje, ki so delali preko študentske napotnice, so pomemben del dajali tudi v proračun.   Sama se z zaskrbljenostjo sprašujem kam gre država, ki ravno mlade pušča v nemilosti, tam kjer so in sprašujem predstavnike Vlade zakaj se ne poslužijo nekega ukrepa. Mi vam dajemo v LMŠ-ju eno izmed možnosti, najbrž obstaja še kakšna druga. Upam, da ste jih saj pretehtali oziroma mi dajte pač samo enostavno pojasnilo zakaj mladi ostajajo tako kot ostajajo.   Da navedem naprej, ti isti mladi, ki zaključijo delo preko študentskih napotnic ponavadi oziroma v velikem deležu gredo naprej na neke netipične oblike dela, ali so to sedaj podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in tudi te so popolnoma izpuščeni, brez da bi se za njih iskala rešitev. V LMŠ smo večkrat predlagali, da se te skupine zaposlenih vključi v upravičence do pomoči. Še vedno niso vključeni in imam tudi tukaj vprašanje zakaj te skupine spuščate.         Na drugi strani pa se da verskim uslužbencem in samo vprašanje imam, vsi morajo izkazovati upad. Če samostojni podjetnik mora izkazati upad prihodkov v nekem primerljivem obdobju, se zapleta v birokracijo, da državi dokaže, da je upravičen do fiksnih stroškov, pa večina njih itak ni. Mladim niti ne date te birokratske poti, da bi dokazali koliko so zaslužili v 2019 in jim date neko nadomestilo. Ampak potem imate pa verske uslužbence, ki pa brez česarkoli, brez dokazovanja pridejo do temeljnega dohodka. To ni pravično in na tak način se ustvarja neko zelo veliko slabo voljo oziroma zelo zelo slab občutek zakaj za ene tako, za druge pa drugače. Ker tisti verski uslužbenci niti FURS ne zbira podatkov in nikjer se ne izkazujejo prihodki. Saj vemo, da zadeve niso obdavčene. Tako da veste, ni primerno, da se potem takem ukrep s tako lahkoto vnese v zakon in za njih se vedno najde posluh, za druge družbene skupine se tega posluha ne najde oziroma so ušesa pokrita z obema rokama. In pa seveda to, da se podjetnikom daje hude birokratske ovire, nekaterim pa pač teh ovir ni treba preskakovati.  Bom pa zaključila. Pohvala na dan. Me veseli, da se je za minimalno plačo našla neka umestna rešitev. Vsaj to. Imam pa tudi tukaj vprašanje zakaj se je Vlada arbitrarno odločila reševati na tak način minimalno plačilo in seveda ali obstaja kakšna, bom rekla, analiza, ker tudi tukaj vse dejavnosti niso enake. Imamo, recimo, trgovinsko dejavnost, ki ima tudi minimalne plače, pa ni utrpela nobenega primanjkljaja oziroma so dobički zelo visoki, še vedno pa bo deležna na isti način kot nekdo, ki je, ne vem, moral svojo dejavnost zapreti oziroma res deluje v omejenem obsegu. Me zanima zakaj se je odločilo na tak način in seveda ali ima ministrstvo narejeno analizo za ta del.   Sedaj če želite, da vam povzamem. Prvo vprašanje se nanaša na socialni dialog. Drugo vprašanje se nanaša na te fiksne stroške in te birokratske zagonetke, ki ste jih ustvarili. Tretje zakaj taka obravnava mladih, prekarcev, tistih na avtorskih pogodbah. Četrta zadeva zakaj ste se odločili delati tako razliko z verskimi uslužbenci brez, da morajo izkazovati kakršenkoli upad. In mislim, da če bom že na te stvari dobila oziroma še industrija srečanj. Že če na to dobim konkretne odgovore, bom več kot zadovoljna.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo gospe Mojci Žnidarič. Izvolite.    MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednica.   Tudi sama bom pri tem 1. členu nekoliko širša, pa ne preveč. Osredotočila se bom pač na celoten paket PKP 8.  Sedaj, če pogledamo oziroma kot pravijo poznavalci, bo to prvo četrtletje tega leta zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjem četrtletje leta 2020 in pomembnejše okrevanje gospodarstva je možno pričakovati šele v drugi polovici tega leta. UMAR tudi ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila brezposelnih oseb. Ob ohranjanju interventnih ukrepov, povečanja brezposelnih decembra ni vidneje odstopalo od povišanj ob koncih predhodnih let. Ta povišanja so vedno nekako posledica tudi sezonskih dejavnikov, odpuščanj v gradbeništvu in kmetijstvu, tako da bomo res šele v prihodnjih mesecih videli dejansko kaj nas čaka. Dodati pa je treba, da se je verjetnost plačilne nesposobnosti, da se ta povečuje z dneva v dan, mnogim podjetjem predvsem podjetjem iz         storitvenih dejavnosti, ki morajo biti zaradi omejitvenih ukrepov večinoma zaprta, zato je ta 8 protikoronski zakonodajni paket vsekakor dobrodošel oziroma celo nujen, saj bo s številnimi ukrepi pomembno prispeval k omilitvi in odpravi negativnih posledic epidemije, tako na področju gospodarstva, dela, delovnih razmerij, socialnega varstva in zdravstvenega varstva.   Torej ta 8 paket predvideva, kot smo lahko slišali, torej podaljšanje nekaterih že obstoječih ukrepov iz prejšnjih paketov in uvedbo nekaterih novih. Med ključnimi ukrepi bi želela izpostaviti podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo, in sicer za obdobje od 1. februarja do konca aprila 2021 in tudi z možnostjo, da Vlada potem še dvakrat po en mesec ta ukrep podaljša.   Predlog zakona predvideva tudi, kar je zelo pomembno in je bilo tudi danes iz vseh strani pohvaljeno, torej tudi 100 % kritje stroškov, ki jih ima delodajalec z zaposlenimi na čakanju na delu. Torej delodajalcem se bo kril drugi bruto za vse tiste dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki. V SMC menimo, da gre za dobro premišljen ukrep, ki bo omogočal, da podjetja ostanejo v kolikor toliko dobri kondiciji in posledično, da se izognemo odpuščanju.  Potem naslednji zelo pomemben ukrep je vezan na minimalno plačo. Kot vemo se minimalna plača sedaj zvišuje na 1.024 evrov bruto in država bo financirala to minimalno plačo v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici leta pa bo pomagala z razbremenitvijo delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Glede slednjega je potrebno navesti, da je zaradi negativnih učinkov epidemije Covid19 in zaradi dodatnega bremena zaradi dviga minimalne plače za delavce, katerih plača brez dodatkov, ne dosega zneska minimalne plače, je torej sedaj predlagano, da prvih šest mesecev subvencijo plače v višini 50 evrov, kar v Poslanski skupini SMC vsekakor podpiramo, za plače in nadomestila plač, ki jih bodo delodajalci izplačali v drugi polovici leta, torej med julijem in vključno decembrom, pa se bo znižala najnižja osnova za plačilo prispevkov, torej ta začasno znižala za teh šest mesecev, s 60 % povprečne plače na višino minimalne plače.   S tema dvema ukrepoma se bo po našem prepričanju v določenem obsegu razbremenilo delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako ali tako v nezavidljivi situaciji, zaradi dviga minimalne plače pa se jim bodo stroški še povišali.   Danes, že v samem začetku seje, samo slišali, da je kolega poslanec Kordiš iz Levice problematiziral koliko pomoči je dobilo gospodarstvo oziroma kapital, 5 krat več kot ljudje. Tukaj mislim, da se moramo vseeno vprašati kdo izplačuje plače zaposlenim, zalaga ta denar in tudi sam v bistvu v hudih stiskah. Seveda se je izplačalo podjetnikom, ampak podjetniki so sami potem izplačevali ta denar in ga tudi zalagali. Plače delavcev oni izplačujejo, saj so ljudje še vedno v delovnih razmerjih, zato je res navajati kaj takega nesmiselno.   Potem tudi nekateri drugi poslanci sedanje opozicije, gospa Korče je omenjala zelo, da ni potekal dovolj dialog z SMS-jem. Kolikor vem je dokaj dobro potekal, bi se pa vprašala, da v bistvu tudi v prejšnji koaliciji, ko je šlo za dvig minimalne plače, pa ga tudi ni bilo, pa se niso vprašali zakaj ga ni bilo.   Pa če se vrnem k temu paketu 8. Veseli nas, da so bila v tem 8 protikoronskem paketu uslišana tudi opozorila SMC, in sicer, da se odpravljajo neenakosti med delavci, ki so pri plači v mesecu oziroma za mesec december dobili to božičnico oziroma 13 plačo ali poslovno uspešnost, kakorkoli se reče, in ravno zaradi tega so s svojo plačo presegli višino dveh minimalnih plač, tako da to se bo sedaj uredilo, da bodo tudi tisti delavci, ki so bili uspešni in so dobili delovno uspešnost, prav tako upravičeni do tega         kriznega dodatka v višini do 200 evrov oziroma odvisno pač od časa kolikor so v mesecu decembru delali.  Kot smo danes že tudi večkrat lahko slišali, se širi tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka. Torej, dodatno smo pokrili dodatek ravno tem polnoletnim dijakom, ki so izpadli v prejšnjem paketu. Tako da tukaj res zahvala, ker je to ena manjša skupina, ampak zelo pomembno, da se je ta krivica odpravila. Na to sem sama in tudi v SMC smo takoj apelirali, ko smo videli kaj se je zgodilo.   Potem je zelo pomembno tudi, da bodo prejemniki tudi tisti zaposleni invalidi, ki so zaposleni za krajši delovni čas in so prejemniki nizkega invalidskega zavarovanja, da bodo tudi deležni solidarnostnega dodatka v višini do 300 evrov. Odvisno sicer od njihovega nadomestila za invalidnost. Prav tako, kot smo slišali, so vključeni vojni veterani in vojni invalidi, če je to njihov edini dohodek. Predvsem pa je tudi zelo za pozdraviti, da bodo ta solidarnostni dodatek dobili tudi invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.   Tudi določene krivice študentom, ki študirajo v tujini, se je odpravila. Tudi to je Vlada prisluhnila temu, da bodo tudi ti sedaj dobili izplačilo 150 evrov tako kot so dobili vsi ostali študentje, ki študirajo tukaj pri nas v Sloveniji.   Med ostalimi ukrepi bi mogoče pozdravila oziroma dobrodošel je tudi skrajšani delovni čas sicer kmetijam, kmečkim zavarovancem, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi in pa tudi pomoč Rdečemu križu in pa Karitasu, ki imata v tem času res ogromno dela.   Potrebno je tudi izpostaviti, da ravno v teh dneh podjetja vlagajo vloge in dobivajo prva izplačila glede fiksnih stroškov, da lahko plačajo najemnino, komunalo, zavarovanje in drugo. Tukaj sama res upam, da se bo tudi v naslednjem PKP 9 paketu še dodelali malce ti fiksni stroški. Kar nekaj težav nastaja pri tem.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Spoštovana kolega v zadnji vrsti, jaz dovolim sicer, da govorita, ampak če po tihem govorite. Vas pa slišimo do sem in pustite, da kolegica lahko v miru pove do konca. Lepo prosim.   Izvolite, gospa Žnidarič.    MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala, predsednica.   Torej v Poslanski skupini SMC se zavedamo, da bodo prvi meseci tega leta zaradi epidemije v bistvu zelo težki za gospodarstvo. Ampak prepričani smo, da bo v drugi polovici leta močno in hitrejše okrevanje, hitrejše kot v večini drugih evropskih držav, kajti pomoči gospodarstvu so bile v zadnjih mesecih kar velike in tudi pravočasne, kar se kaže tudi v tem, da je Slovenija v bistvu med tistimi državami, kjer je brezposelnost se najmanj povečala, BDP pa je najmanj padel. Kar je najbolj pomembno je to, da smo ohranili tudi dobro bonitetno oceno v očeh tujih vlagateljev. Slovenija je tudi zaradi verodostojnih ukrepov Vlade ohranila ugled na mednarodnih finančnih trgih in to nam omogoča, da se poceni zadolžujemo, po negativni obrestni meri in financiramo lahko vse te prej navedene ukrepe.   Vsaka epidemija ima svoj konec in vsako okrevanje ima svoj začetek. Slovenija je bila lani v zadnjem četrtletju med tistimi državami, ki so najbolj okrevale, zato smo lahko optimistični in smo prepričani, da bomo lahko v drugi polovici letošnjega leta to ponovili in da bomo med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize.   Kot smo že slišali torej, da je napovedan PKP 9. Vsekakor bo še potreben. Treba bo še bolj pomisliti na samostojne podjetnike, ki s sedanjim temeljnim dohodkom v višini 1.100 evrov plačujejo vse, torej svoje prispevke, najemnino, tisti, ki imajo lokale v najemu, pripadajoče druge stroške. Tako da tukaj se strinjam, da je treba razmisliti še o neki dodatni pomoči tem.  Nekateri, kot smo slišali v dosedanjih razpravah, se zelo čudite zakaj je bilo že toliko teh paketov, ampak prepričana sem, da dolgoročni ukrepi v samem začetku epidemije niso bili možni. Teh razsežnosti ni znal in mogel napovedati nihče in Vlada se je res         ves čas prilagaja in sprejema pakete, ki jih tudi z paketa v paket izboljšuje, dodaja dodatne pomoči, kajti res epidemija traja dlje kot smo si verjetno vsi skupaj predstavljali.  Kot že rečeno sedaj se moramo res prav vsi osredotočiti na izhodno strategijo in pa na začetek okrevanja.   Toliko sedaj v uvodu. Mogoče se bom pri kakšnem od amandmaju še oglasila.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo gospodu Zmagu Jelinčiču. Izvolite.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Prav lepa hvala, gospa predsednica.  Dejstvo je, da se moramo boriti proti posledicam kovida in ta sveženj zakonov sigurno bo pripomogel k temu. Vendar pa je potrebno v zvezi s tem tudi nekaj povedati. Na to pandemijo gledamo, bi rekel, nekako panično in v strahu kaj se bo zgodilo, tako da dostikrat izgubljamo tisto zdravo kmečko pamet, ki bi jo v takih primerih še najbolj rabili.   Govori se o kar 3.000 mrtvih v Sloveniji. Namreč vse se tlači sedaj pod to, da so umrli ti ljudje zaradi kovida. In to mene spominja na en hec, ko je na sodišču sodnik vprašal ženo, ki je bila obsojena: No gospa pa povejte kaj je bilo. Pa je rekla, da je prišla domov in našla svojega moža in sosedo v postelji. Pa je sodnik rekel: Kaj pa je bilo? Ja umrla sta od kovida.   Skratka tako nekako mi štejemo vse te, ki umirajo. Ne umirajo zaradi kovida, umirajo s kovidom. V glavnem gre za ljudi, ki že imajo določene zdravstvene težave in takrat je dovolj ena majhna zadeva, da preskoči in da se konča fatalno. Mislim, da bi že tukaj morali malo dvigniti klimo med ljudmi in se malo prenehati šteti, ker po dolgem in počez, kajti ne vem, če to prinese kaj pozitivnega med ljudmi. Ljudje so razburjeni in potem pa še, ko vidimo, da recimo v Srbiji so gostilne odprte do 20.00 ure, v hoteli še do 21.00 ali do 23.00 zvečer, v Bosni je vse odprto in vendar so bistveno manj okuženi kot v Sloveniji. Skratka treba je narediti nekako drugače, ne pa na ta način. Tudi Hrvaška v bistvu, ki se ne drži teh ukrepov, pa je bistveno boljša.   Jaz zdaj nikakor, da ne bi kdo mislil, da sem jaz proti ukrepom. Jaz sem za ukrepe. Sem pa za premišljene ukrepe. Recimo slovensko gospodarstvo ogromno izgublja, pa vendar bi lahko marsikdo lahko delal naprej in deloval. Poglejte, v tovarnah so delavci ves čas skupaj in delajo. Potem pa ne morejo iti v eno menzo pojesti kosilo zaradi tega, ker, v bistvu ne vem zakaj. Ker konec koncev, če so zaščiteni na delovnem mestu, so lahko zaščiteni tudi v raznih lokalih, ker seveda se loči, kjer ima vsak tiste svoje ukrepe itd. Bojim se, da bo to tista napaka, kjer bomo izgubljali.   Delitev denarja po dolgem in počez ne bo prineslo pozitive. Zavedati se je treba tudi, da ti ljudje, ki danes dobijo ta denar, bodo jutri pozabili, da so dobili denar in vedno bo premalo. Kajti slovenski pregovor pravi, dobrota je sirota. Raje urejajmo določene zadeve na drugačen način. Ne z podporami po dolgem in počez. To nas bo obremenjevalo in gospodarstvo skratka čez čas ne bo moglo suportirati vsega tega finančnega negativnega toka.   Popolna zapora malega gospodarstva bo kvečjemu pripeljala državo v kolaps, zato mislim, da bi bilo smiselno, ob enem s temi predlogi, ki jih imamo tukaj notri, razmisliti tudi o odpiranju malega gospodarstva, o odpiranju raznih s.p.-jev. Ljudje naj delajo. Naj delajo.   Tudi psihično in psihološko je dobro, da ljudje so plačani za svoje delo, ne pa da dobijo neko podporo.         Ta podpora je potem pravzaprav bolj potuha kot kaj drugega. In tudi delitev te podpore po dolgem in počez ne prinese kakšnih posebnih rezultatov.   Bolj smiselno bi bilo, recimo, razmisliti o tem, da razni samozaposleni, ki ne morejo delati, pa morajo vendarle plačevati najemnine, ne glede na to, da nimajo nobenega prihodka, nobenega zaslužka. Stroški so, profita oziroma zaslužka pa ni.   Jaz ne vem kako se bomo izvlekli iz tega, ali pa mogoče bomo šli po poti Nemčije po prvi svetovni vojni, ki je zabredla v hudo gospodarsko krizo, potem pa je z izredno pametnimi finančnimi posegi se iz tega izvlekla. Ali pa bomo šli, kar je hujše, po poti Markovićeve Jugoslavije, ki je pripeljala do hude inflacije. Upam, da do tega ne bo prišlo.  No, da preidem k temu konkretnemu 1. členu, ki ga je Slovenska nacionalna stranka vložila. Namreč ta naš ZUJF je zelo udaril vse po žepu. Še posebej je udaril po žepu tiste, ki jih ne bi smel udariti. Šlo je takrat za en nesmiseln bedast Virantov projekt, ki se je danes pokazal, da je zelo slab. In vendar so se marsikateri, marsikdo se je izvlekel. Ogromno skupin se je izvleklo iz ZUJF-a. Ena od teh skupin, ki se pa ni, so pa recimo župani. In zato je 180 slovenskih županov napisalo pismo Državnemu zboru že pred kakšnim mesecem dni in pred kakšnimi štirinajstimi dnevi ponovno. Namreč ti ljudje, ki so odgovorni za delo v občinah, ki pravzaprav odgovarjajo za uravnoteženo delovanje občin, ti ljudje so pa prikrajšani pri tem. Recimo županova tajnica ne, župan pa. In zato je skrajni čas, da to naredimo na ta način, da sprejmemo ta amandma k 1. členu, da se doda nova 10. točka, ki se glasi: »Zakon o uravnoteženju javnih financ in tako naprej, ne bom bral vseh teh številk.   Mislim, da je to smiselno, da je to pošteno in da hočemo s tem amandmajem mi to krivico, ki je bila z ZUJF-om narejena odpraviti.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam. Preden dam besedo naprej gospodu Edvardu Pauliču, želim tudi sama razpravljati o osmem takoimenovanem protikoronskem paketu. Ta je vezan predvsem na trg dela, na to, da se ohranijo delovna mesta. Že prej je minister lepo povedal. Prvih sedem paketov se je delalo v tej smeri, da se ohrani delovna mesta, ki nedvomno so ves čas na preizkušnji. Ohranilo se jih je približno 300.000. No, danes se seveda s temi dodatnimi ukrepi v osmem protikoronskem paketu to seveda še bolj jača.  Zavedamo se, da so posledice te situacije, v kateri smo vsi skupaj, svet, Evropa, Slovenija, zelo težke za gospodarstvo, zlasti za male podjetnike, za mikro podjetja. Tem smo v prejšnjih korona paketih že pomagali s temeljnim mesečnim dohodkom in nekaterimi drugimi ukrepi. Moramo pa se zavedati, da nedvomno smo danes v zelo zahtevnih časih in tudi v zelo nepredvidljivih časih. In če smo v zahtevnih in nepredvidljivih časih seveda moramo po eni strani dajati hitre rešitve, po drugi strani se pa potem zaradi tega zgodi, da kdaj kakšna stran umanjka in jo potem rešimo, ko vidimo, da ni bilo nekaj dobro ali pa da neka skupina ni bila upoštevana, potem to rešimo v novem paketu.   Sedaj v sedmih protikoronskih paketih do sedaj smo razdelili že veliko pomoči. Upoštevane so bile znotraj teh paketov praktično vse kategorije. Sedaj tiste, ki niso bile do sedaj še, so upoštevane v osmem protikoronskem paketu, zlasti ko govorimo         o solidarnostnem dodatku. Tukaj so sedaj zajete še neke druge kategorije. Obenem pa se mi zdi pomembno povedati, pa je bilo danes mogoče premalokrat izrečeno, pa popravljamo tudi neenakost, ki je bila v sedmem paketu storjena s kriznim dodatkom za delavce v višini 200 evrov. Po uveljavljenem osmem paketu, torej takoj ko bo ta sprejet v Državnem zboru oziroma zapisan v Uradnem listu, bodo do izplačila kriznega dodatka seveda upravičeni vsi delavci v zasebnem sektorju.  Je pa dejstvo, da z vsemi temi paketi pomoči do sedaj nismo pomagali samo gospodarstvu. Čeprav je treba vedeti, da pač gospodarstvo je tisto, ki poganja potem vse drugo tudi in seveda velik delež sredstev je bil namenjen tej pomoči, ampak obenem smo seveda pomagali tudi turizmu in veliko pomoči je prišlo neposredno do ljudi. In to je tisto, kar je pomembno in to ljudje tudi vidijo in tudi najbolj zaznavajo in so zato tudi hvaležni.  Upokojenci so, recimo, do sedaj že dvakrat prejeli solidarnostni dodatek, nekje v razponu od 130 do 300 evrov, seveda odvisno od tega kakšna je višina pokojnine in moram reči, da tudi ostali ste dobili kar nekaj odzivov, sporočil kako se zahvaljujejo tudi za ta solidarnostni dodatek, ki so ga prejeli.   Že prej sem povedala, da smo z vsemi temi paketi ohranili približno 300.000 delovnih mest in to sedaj še krepimo z osmim paketom. Pomembno je tudi reči, da smo pomagali tudi najbolj obremenjenim, ki skrbijo za starejše v DSO, torej domovih za starejše, za tiste, ki skrbijo še v drugih oblikah institucionalnega varstva. Pomagali smo tistim, ki skrbijo oziroma so najbolj izpostavljeni ali pa najbolj obremenjeni v bolnišnicah, se pravi tistim, ki skrbijo za bolnike s Covid19. Skratka vzpostavljen je bil nek sistem nagrajevanja.   V enem izmed paketov, se boste spomnili, smo zagotovili še dodatnih 31 milijonov evrov za institucionalno varstvo in to se mi zdi še posebej pomembno zaradi tega, ker je pač najbolj ranljiva skupina zaradi Covid19 prav starostniki.   Sedaj, če pogledamo, sicer je bilo to že večkrat predstavljeno kaj vse so ukrepi iz osmega protikoronskega paketa, ampak če na hitro preletim. Osmi protikoronski paket prinaša torej ukrepe za ohranitev delovnih mest. Med prejemnike solidarnostnega dodatka vključuje nekatere nove kategorije. Dijaki starejši od 18 let bodo prejeli 50 evrov. Študentje, ki študirajo v tujini in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji bodo prejeli 150 evrov. Brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 in so še vedno brezposelni, se pravi do uveljavitve tega zakona, bodo prejeli 150 evrov. Ne smemo pa tukaj pozabiti na vojne veterane in invalide. Tudi ti bodo dobili 150 evrov solidarnostnega dodatka.   In jaz moram tukaj povedati, tudi kot predsednica tega odbora, ker seveda spremljam zlasti bolj socialne vidike te krize, da sem zelo vesela, da je Vlada v tem paketu poskrbela tudi za invalide. Mi smo namreč v preteklosti v Slovenski demokratski stranki že večkrat predlagali, da naj bi se najnižje invalidske pokojnine dvignile vsaj na raven socialne pomoči. To nam ni uspelo v Državnem zboru. Pogovarjala sem se tudi v petek z ministrom in mislim, da gre vse v tej smeri, da bomo to rešili, tako da mene to res veseli sploh glede na to, da sem prejšnji teden imela tudi         pogovor s predsednikom Nacionalnega sveta invalidskih organizacij gospodom Severjem, kjer sva imela zelo konstruktiven pogovor. Predstavil je zelo natančno kaj so tisti največji problemi, ki jih oni opažajo in se dotikajo invalidov. Govorila sva o nadomestilu za telesno okvaro, govorili smo o zaposlovanju, o prevozih invalidov. Moramo vedeti namreč, da to še vedno ni zagotovljeno vsem. Upam, da bo Vlada tudi na tem področju kaj več naredila. Prav tako, kot veste, če pogledamo to področje tudi za dostop do sodišč, recimo, še vedno ni dostopen vsem. In seveda najnižje invalidske pokojnine. Tudi o tem sva spregovorila in me veseli, da se bo v tej smeri delalo.  Mogoče bi rekla še to, da je zelo pomembno v tej situaciji, da smo, tako kot je že kolegica pred mano rekla, da smo nekako ohranili ugled na finančnih trgih. Zaradi tega se lahko pač poceni zadolžujemo, kar je za to situacijo izjemnega pomena. Pomembno je tudi, da vse analize kažejo, da bo okrevanje gospodarstva možno nekje v drugi polovici leta 2021. Seveda pa v tem času je potrebno gospodarstvu čimbolj pomagati in eden izmed teh pomoči vidimo tudi tukaj v okviru tega osmega paketa.   Kar pa zadeva brezposelnost. Mi se vsi zavedamo, da smo v zelo težki situaciji, da je mnogo ljudi izgubilo delo, ampak z določenimi ukrepi omiljamo te posledice, ki jih ima epidemija Covid19 na ljudi. Ampak kar zadeva brezposelnost pa vendarle lahko vidimo, da v zadnjih mesecih ta, hvala bogu, ni naraščala. To je pomemben signal, obenem pa se ljudem vendarle pomaga z različnimi solidarnostnimi dodatki in ukrepi.  Mislim, da je ta Vlada v tem, sedaj bo že kmalu leto dni, v marcu, ko je prevzela to vladanje in ko je pravzaprav svoj mandat v izjemnih razmerah, nepredvidljivih razmerah in še posebej glede na to, menim, da ta Vlada svoje delo zelo dobro opravlja in da ljudje to tudi vidijo. Upam, da bo tudi ta osmi protikorona paket potrjen čimprej, da bo pomoč čim hitreje prišla do ljudi in do gospodarstva.   Sedaj pa dajem besedo gospodu Edvardu Pauliču. Izvolite, beseda je vaša.    EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Predsedujoča, hvala za besedo.  Sedaj, če kaj je jasno, da epidemije še ne bo konec tako kmalu. Podjetja in državljani pa so v čedalje večjih stiskah. Po sedmih PKP paketih bi bil pa res končno že čas, da Vlada celovito in učinkovito naslovi težave prav vseh. Namreč neznank je manj kot leto dni nazaj. Problemi so znani in Vlada je imela dovolj časa, da bi pripravila učinkovito zakonodajo in da bi končno pripravila ukrepe, ki bodo držali nekaj časa.  Na začetku bom naštel nekaj razlogov zakaj v LMŠ menimo, da se Vlada reševanja te krize ne loteva na pravi način. Ukrepi niso dovolj učinkoviti. Če pogledamo realizacijo ukrepov, le-ta znaša približno 2,3 milijarde od 7 milijard. Podjetja na pomoč čakajo predolgo. V vmesnem času so primorana zalagati svoja sredstva, v kolikor jih sploh še imajo in si na ta način še poslabšujejo finančno sliko. Na povračilo sredstev podjetja v Sloveniji čakajo mesec dni in več. Če pogledamo sosednjo Avstrijo, tam podjetja dobijo pomoč v 8 do 10 dneh. Za določene ukrepe pa v Avstriji podjetja sploh ne rabijo zalagati svojega denarja. Recimo en tak ukrep je ukrep skrajšanega delovnega časa.         Ukrepi ne zajemajo vseh ranljivih skupin. Zopet se ne naslavlja v zadostni meri mladih prekarnih delavcev in pa študentov. Ukrepi so nelogični in pa neargumentirani. Če dam samo dva primera, ni ločevanja ukrepov za podjetja, ki ne smejo delovati zaradi odloka Vlade in pa tistimi, ki lahko delujejo. In še en primer. S podjetjem se subvencionira, se pravi so oproščena plačila najemnin za prostore, ki jih najemajo od občine ali pa države. Ne subvencionira pa se tistih najemnin, ko so prostori v zasebni lasti in to je na nek način diskriminacija podjetij.   Kar se tiče gospodarstva, so ukrepi bolj fokusirani k ohranitvi delovnih mest kot pa v preživetje podjetij, ampak zavedati se moramo, da če podjetje zaradi nezmožnosti pokrivanja ostalih sredstev propade, tudi ukrepi za ohranitev delovnih mest ne bodo zadoščali.  Najprej se bom osredotočil na ukrepe za gospodarstvo. Bom pa kasneje pokomentiral še nekatera ostala področja. Če pogledamo sosednjo Avstrijo, lahko torej ugotovimo, da so ukrepi hitri, obdelava vloge posameznega podjetja traja manj kot deset dni, in pa selektivni. In sedaj, če naštejem nekaj teh ukrepov za pomoč gospodarstvu. Prvi ukrep je nadomestilo prihodkov. Ta ukrep je namenjen podjetjem, ki so zaprta z odlokom države in ta podjetja dobijo od države povrnjen določen procent lanskih prihodkov v primerljivem obdobju. V mesecu decembru 2020 so tako, recimo, gostinci, hotelirji, storitvena dejavnost, maserji, frizerji, dobili 50 % prihodkov iz decembra 2019. Procent vrnjenih prihodkov se določi selektivno glede na panogo, kar je po neki strani tudi logično glede na to, da imajo različne panoge različno strukturo stroškov. Tako je na primer dejavnost prodaje vozil, pohištva, gostinskih aparatov bila opravičena do povračila 12,5 % primerljivih prihodkov. Prodaja cvetja, čevljev, oblačil do 37,5 % primerljivih prihodkov. Gostinstvo, hotelirstvo, storitvena dejavnost do 50 %, govorim za mesec december. V mesecu novembru so dobili gostinci in hotelirji celo 80 % povrnjenih prihodkov.   Do tega ukrepa, se pravi, povračila dela prihodkov so opravičena tudi podjetja, katerim je z odlokom vlade prepovedano opravljati le del dejavnosti in za ta del dejavnosti, ki ga ne morejo opravljati lahko uveljavijo ukrep nadomestitve prihodka. Poznajo celo pomoč podjetjem, ki so zaradi zaprtja določenih dejavnosti posredno prizadeta. Se pravi, če podjetje deluje in lahko dokaže, da ustvari vsaj polovico prihodkov s podjetji, ki so z odlokom vlade zaprta in imajo 40 % padec prometa glede na primerljiva obdobja lanskega leta, so opravičena do tega ukrepa. Če pogledamo pri nas, država ne ločuje med dejavnostmi. Se pravi, tistimi, ki so zaprta zaradi prepovedi države in pa delujočimi. Pri nas se vse dejavnosti obravnava enako.   Potem poznajo tudi ukrep subvencioniranja fiksnih stroškov. In sicer je do subvencije opravičeno podjetje, ki ima upad prodaje 30 % glede na lansko leto. Ampak odstotek subvencije ustreza odstotku pada prodaje. Kar pomeni, če ima podjetje padec prodaje 60 % dobi povrnjenih tudi 60 % fiksnih stroškov. Med fiksne stroške šteje tudi amortizacijo osnovnih sredstev in pa celo izgubo vrednosti pokvarljivega in pa sezonskega blaga. Sedaj mi smo lahko zasledili probleme malih pivovarjev, ki ne vedo kam bi z zalogami svojih proizvodov in tak ukrep bi naslovil tudi njihove težave.   Poznajo še en ukrep, in sicer nadomestilo za izgube podjetja. Ta ukrep je nov. Velja za obdobje od 16. 9. 2020 do 30. 6. 2021.         In v tem primeru bo država pokrila 70 % izgube za velika in pa 90 % izgube za mala podjetja.   Sedaj, če grem naprej, se ne morem znebiti občutka, da je država nekako pozabila ali pa dala na stran male podjetnike in pa samozaposlene. Če pogledamo samo razpis za sofinanciranje obratovalnih stroškov v turizmu in gostinstvu, ta razpis je bil konec leta 2020, lahko vidimo, da so bili pogoji do malih podjetnikov diskriminatorni. Namreč eden od pogojev je bil, da ima podjetje zaposlene minimalno štiri delavce v letu 2019, da ima poravnane obveznosti do države na dan vloge itd. Če pogledamo odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na pripombe, ki so jih podali v gostinski in pa turistični zbornici, pa bom kar citiral en stavek: »Čeprav ne dvomimo, da bi si pomoč zaslužili vsi, smo bili nabor prisiljeni zožiti, da bi lahko pomagali vsaj določenim subjektom vitalnega pomena za slovenski turizem.« Konec citata. Očitno torej podjetja s tremi zaposlenimi za Ministrstvo za gospodarstvo niso vitalnega pomena in ne rabijo pomoči.   Omenjeno je že bilo, da je najbolj pereč problem predvsem za podjetja v dejavnosti gostinstva, turizma, industrije srečanj, nekaterih servisnih storitev, ki so brez prihodka praktično od aprila lanskega leta. In v vsem tem obdobju morajo pokrivati del fiksnih stroškov, ki jih ne pokrije država. Namreč vedeti moramo, da država ne pokrije vseh stroškov. Pokrivati morajo tudi del plače delavcev, ki koristijo ukrep čakanja na delo v višini 16 in še nekaj odstotkov. Naj poudarim, da javno ni bilo nikoli predstavljenih nobenih argumentov zakaj so določene dejavnosti zaprte ali pa dokazov, da so ravno te dejavnosti vir okužb.   Pa če grem še naprej. V dejavnostih, ki so zaprte, se pojavlja delo na črno. To je dejstvo. In to delo je mnogo bolj tvegano, kot pa delo v kontroliranih pogojih.   Vidimo lahko tudi, da, recimo, kmetijske zadruge prodajajo tudi gradbeni material. Specializirane trgovine z gradbenim materialom pa so zaprte. Da živilske trgovine lahko prodajajo cvetje, cvetličarne so zaprte. Od sobote lahko v živilskih trgovinah kupimo spodnje perilo in nogavice, specializirane prodajalne pa so zaprte. In tudi tukaj ni bilo predstavljenih nobenih tehtnih argumentov zakaj je temu tako. Gre za nerazumljiv argument in nenazadnje tudi za ustvarjanje nelojalne konkurence specializiranim prodajalnam.  Že na začetku sem omenil ključno težavo, vsaj po mojem mnenju, in to je, da ni posebnih ukrepov oziroma pomoči države za podjetja, ki so v lockdownu. In v Listi Marjana Šarca smo že pri PKP 7 in tudi že prej predlagali, da se tem podjetjem, se pravi, ki so zaprta z odlokom Vlade povrne celoten strošek čakanja na delo in da se jim povrne fiksne stroške v celoti. In v PKP 8 lahko zasledimo, da je Vlada vključila ukrep 100 % subvencioniranja čakanja na delo in to me veseli. Hkrati pa me žalosti, da ta ukrep ni retroaktiven. Namreč, ta podjetja so že kar nekaj časa v velikih težavah in potrebujejo ta ukrep vsaj od dneva razglasitve druge epidemije dalje, torej od 19. 10. 2020. Zato bomo v LMŠ predlagali amandma, ki bo ukrep tega 100 % subvencioniranja čakanja na delo uveljavil tudi za nazaj. Prav tako bomo ponovno vložili amandma, s katerim se podjetju za čas prepovedi delovanja povrne fiksne stroške v celoti.   Dotaknil bi se še nekaterih drugih področij. Na mlade študente, na prekarne delavce Vlada sistematično pozablja. Ta enkratna pomoč v višini 150 evrov, ki ste jo od marca pa do danes namenili študentom, ki delajo prek študentskega servisa vsekakor ne rešuje njihovih težav. Tako da mi v Listi Marjana Šarca ponovno predlagamo, da naj se tistim študentom, ki zaradi vladnih odlokov ne morejo opravljati študentskega dela nameni mesečno nadomestilo         za izpad dohodka v višini ene dvanajstine letnega dohodka v letu 2019. Smatramo namreč, da se položaj mladih v družbi lahko izboljša le, če ukrepi, ki se sprejemajo, temeljijo na dejanskih potrebah mladih.   Ne morem mimo dejstva, da Vlada še vedno ni ustrezno naslovila prekarnih delavcev. In ena od možnih rešitev, ki smo jo v LMŠ že večkrat predlagali, je, da se med upravičence do temeljnega dohodka vključi tudi zaposlene po avtorskih in podjemnih pogodbah. Namreč prekarne oblike dela, ki so v porastu predvsem med mladimi, kot vemo ne zagotavljajo socialne varnosti in pa drugih pravic, ki izhajajo iz dela. In Slovenija se med evropskimi državami uvršča v sam vrh držav s tovrstnimi oblikami zaposlitve.   V času te ekonomske krize so mnogi odvisni od pomoči drugih in nemalo humanitarnih društev je v preteklem letu nesebično pomagalo ljudem v stiski. Topli obroki hrane, oblačila, plačilo najnujnejših položnic, prevozi in podobno, vse to so vse leto opravljala različna humanitarna društva po vsej državi. Ampak vi v tem zakonu dajete finančno pomoč le dvema od njih, in sicer Rdečemu križu in Karitasu. Res je, da sta ti dve humanitarni organizaciji največji v državi, a še zdaleč nista edini, zato, gospod minister, je moje vprašanje ali morda razmišljate tudi o pomoči drugim humanitarnim organizacijam, recimo, Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Teh organizacij je res veliko v Sloveniji.  Naslednja zadeva, ki jo je tudi pred menoj predsednica Odbora omenila, je izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka brezposelnim osebam. Gre za izplačilo enkratnega dodatka v višini 150 evrov osebam, ki so od 12. marca lani, pa nadalje, izgubile zaposlitev. In ta ukrep vsekakor pozdravljam. Me je pa morda zmotilo to, da do tega dodatka ne bodo upravičeni tisti, ki bodo na dan uveljavitve zakona ponovno našli zaposlitev. V praksi to pomeni, da je bil lahko nekdo brez zaposlitve večji del lanskega leta, pa do tega ukrepa ne bo upravičen, čeprav bi mu denar še kako zelo prišel prav.   Če ste upoštevali pozitivno retroaktivnost pri pravici do finančne pomoči verskim uslužbencem, kjer bodo vsi upravičeni do nadomestila za nazaj, bi bilo vsaj po mojem mnenju pravično določiti retroaktivno dejavnost tudi za ukrep tega enkratnega solidarnostnega dodatka. Ne gre za velik denar. Gre pa za to, da bi marsikdo, ki je bil celo leto brez službe, lahko s tem poplačal vsaj, recimo, obrok kredita ali pa kakšno zapadlo položnico.   Če zaključim, pa se bom kasneje oglasil še pri določenih amandmajih. Z epidemijo živimo praktično že eno leto. Razmere in potrebe gospodarstva in ljudi niso več neznanka in pričakoval bi, da Vlada končno v tem PKP 8 pripravi ustrezne in učinkovite ukrepe. Ampak ker po našem mnenju ni tako, bomo v LMŠ in pa v opoziciji tako kot vedno predlagali izboljšave tega zakona v obliki amandmajev.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Najlepša hvala za vašo razpravo. Sedaj pa dajem besedo Vojku Staroviću. Še vedno smo pri 1. členu in tukaj dovolimo malce širšo razpravo. Izvolite, gospod Starović.    VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa za besedo, predsednica.   Meni se zdi, da se je nekako pri nas sedaj v zadnjih dnevih ali v tem času prijel neki spin, da pustimo Vlado delati, da Vlada ve kaj dela, da dobro dela, da dosega dobre rezultate, da dela hitro in učinkovito. Vendar če na drugi strani pogledamo rezultate, bi težko pritrdil temu. Imamo 100 in več dni policijske ure, imamo najdaljše zaprte šole, imamo najvišjo stopnjo smrtnosti         v Evropi. Če mislite s tem, da Vlada dela dobro, ker danes tudi v tem osmem paketu imamo dodatne grožnje, dodatno strahovlado, dodatno višanje kazni, da s tem dosega te ukrepe. Očitno med trditvijo, da Vlada dela dobro in rezultati, ki jih dosega v spopadanju s to kovid krizo, ne gredo skupaj.   Vlada dela res hitro in učinkovito oziroma kabinet, kakor piše v časopisih dela tak kabinet od Janše, Vlada dela na dopisnih sejah, odbori in parlament so suspendirani, ker nimamo mi kaj odločati, ker je to vse tako dobro pripravljeno in tako kot je pripravljeno se tudi sprejema. Ampak jaz sem po duši demokrat in moram povedati, da prednost demokracije je v tem, da vzdržuje nek dialog, da najde v iskanju skupne resnice. Na dolgi rok se je edino demokracija v svetu izkazala, da učinkuje in kaj daje dobre rezultate. Če pa mi pri vseh institucijah, ki jih imamo, ki vzdržujejo to demokracijo, ki jo imamo, sorazmerno pravno mlado ali pa ne, ampak imamo institucije, ki jih rušimo eno za drugo. Pa naj bo to Institut za javno zdravje. Menjujemo tako hitro kadre, kot da imamo v Sloveniji neskončni bazen kadrov. Preden se en kader vzgoji to traja leta in leta. Danes je bilo tudi o tem govora. Preden se vzgoji, preden naredimo, preden dobro začneš funkcionirati, mi to vse menjujemo hitro povzpetno.   Zato mislim, da na drugi strani smo danes tudi slišali to zadevo, da je tudi Ustavno sodišče krivo, ker je pač določilo nek kontroling ukrepov. Kako ukrepi učinkujejo? To mora Vlada oziroma odrejevalec ukrepov sproti ugotavljati. Ali je to sedaj ovira? Sam si ne predstavljam vodenje firme kakršnekoli, kamor šele države, če nimaš sprotnega merjenja in ocenjevanja rezultatov. Da je krivo Ustavno sodišče, da so krivi mediji, da je opozicija kriva, da zadeve ne funkcionirajo, da imamo take slabe rezultate, sam in naša stranka na to ne pristajamo.   Mi smo dajali cel čas pri vseh teh ukrepih, ko so se sprejemali, od prvega naprej, pripombe in dajali smo in na odborih in na sejah Državnega zbora, ukrepe, ki so bili dobronamerni. Na stotine jih je bilo. Spomnimo se vsi skupaj na stotine jih je bilo, ampak sprejeta, kakor vem, sta bila dva. Torej, sodelovanje, dialog je popolnoma odbit v tej novi konstituciji. Ampak take miroljubne opozicije kakor smo mi, malo me je včasih sram, ker smo tako miroljubni, mislim, da ni imela še nobena vlada. Do sedaj je bila peljana samo še ena interpelacija, kot bi jih v drugih primerih bilo, ampak še to proti ministru, ki je sam odstopil.   Nismo glasovali proti ukrepom. Še enkrat poudarjam nismo glasovali. Dodajali smo pripombe, dodajali smo vse, ampak mislim, da sedaj v tem PKP 8 to nadaljujemo. Zopet grozimo ljudstvu, zopet obtožujemo druge, zopet pravimo, da je ta Vlada nezgrešljiva. Ali veste zakaj so napake? Na napakah se učimo, zato govorim, da je kontroling neminovno potreben. Če bi vi delali tako firmo, da ne bi imeli kontrolinga, da ne bi spremljali kaj delamo, ampak bi rekli, da smo samo dobri dobri. Še vsaka taka firma, ki je trdila, da so dobri dobri je propadla. Ne moreš to trditi, če pa ni rezultatov. Kako? Od kod ta arogantnost, da govorimo, da imamo rezultate pa jih ni.         In sedaj, da bodo ti pripeljali s povišanjem kazni, z dajanjem bonbončkov v RKC in ne vem komu še, da bomo s tem reševali probleme. In ko pravimo, da je sedaj čas za zadolževanje, sedaj pa na drugi strani saj Vlada nič ne daje. To zadolžujemo generacijo, dve ali tri generacije zadolžujemo za naprej, tri generacije zadolžujemo in si javno finančno stanje bistveno poslabšujemo. Kaj Vlada tala? Vlada si sposoja denar in potem deli. V čem je sedaj ta Vlada dobra, ko se hvali? Mislim, to je čisto nekorektno.   Tako kot je eden od mojih predhodnikov rekel, jutri bo treba to zadolženost vrniti. Ampak jutri bodo drugi pogoji. Ko bodo zapadle obveznosti, bodo druge obresti, bo drugačno. Zakaj imamo sedaj tako dobro stanje? Govorite kar hočete, vsaj prejšnja Vlada je bila zanič, ampak prejšnji dve leti, si zapomnimo, smo imeli pozitivni izid proračuna. Smo naredili plus. Zaradi tega imamo sedaj toliko nizke obresti, ker smo naredili plus v državnem proračunu. In to gledajo te ocenjevalne hiše in potem nas sledijo.  Sedaj pa, če pogledamo to najboljšo Vlado, ki je že tretja, čeprav ekonomisti, tudi dekan Ekonomske fakultete jo je ocenjeval, da so bile Janševe vlade najslabše, če rečemo, da je ta Vlada sedaj odlična, ko deli denar in v prejšnjih pod istim imenom Janševe vlade oziroma Janševega kabineta smo pa delali restrikcije. Takrat pa nič nismo talali, jemali smo ljudem, čeprav je bila tudi kriza in bi tudi zahtevala neko vlaganje in pomoč in gospodarstvu in ljudem. Torej se menjamo. Enkrat dajemo, enkrat jemljemo. Tako da ima vse skupaj pridih volunterstva. Ne posluša se stroke, ne posluša se ljudi, ne posluša se nekih izkušenj.   Konkretno bom spregovoril ob posameznih amandmajih, ki smo jih dali. Upam, da bomo kaj sprejeli in da ne bomo vodili to in čisto odmaknili in odmislili nek demokratični dialog. Jaz se za to zavzemam, ker to verjamem, ker to daje rezultate. Enostransko razmišljanje z kadri, ki si jih pravkar nastavil z neizkušnjami in neznanjem, pač vodi v to, da imamo najboljšo Vlado in najslabše rezultate.  Hvala lepa.    PODPREDSEDNICA TADEJA ŠUŠTAR: Hvala za vašo razpravo. Naslednja je Violeta Tomić in ji dajem besedo.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Najlepša hvala, predsedujoča.   Jaz sem dosti demolarizirana pri tem 8 PKP paketu, ker se nam ponavlja ista zgodba. Opozicija se trudi opozoriti na nekatere napake, Vlada pa je nezmotljiva, najboljša, ohranja delovna mesta, daje in to ljudje vidijo, če ne vidijo, jih pa tepete tako ali drugače.   Skratka v enem letu smo se popolnoma spremenili in država se nam spreminja in strašenje je glavni šport. Kljub temu, da Vlada popolnoma ignorira opozorila opozicije in ignorira ravno tako porast revščine, socialnih stisk, samomorov, osamljenosti, izoliranosti, pa s svojimi ukrepi vedno znova počne isto. Poglablja razlike in protežira določene privilegirane sloje. Nobene analize ukrepov nismo doživeli. Kaj šele kakšen kanček samokritike. Problem pa je, da ta Vlada, kot je rekel predhodnik, nič ne daje. Vlada se zadolžuje. Dobila je v roke največji proračun v zgodovini Slovenije. Sedaj pa daje bonbončke svojim pač političnim sopotnikom. Odloča se arbitrarno in seveda nadpovprečno veliko troši. Naši vnuki bodo ta zapitek morali plačevati.         Kakšno državo bomo imeli po koncu epidemije pa je velik vprašaj.   Pri nas trikrat hitreje rastejo izdatki kot pri drugih državah evroobmočja. Kako da poslanci koalicije tega podatka ne veste, ali pa nočete vedeti, ali samo slepo zagovarjate svojo politiko. Kajti samokritika je prvi korak napredku. Analiza, nič od tega vas ne zanima, ampak ste nedotakljivi.   Skratka rast brezposelnosti pri mladih je najhitrejša v Evropski uniji. V Evropski uniji je povprečna 15 %, v Sloveniji je 35 %. Govorite o ohranjanju delovnih mest. Ja, vsi ukrepi so naravnani na redno zaposlene. Kaj pa vse prekarne oblike? Kaj vsi ostali?   Mi imamo, kljub temu, da smo zapravili ogromno denarja, in se tako močno zadolžili, imamo najslabšo epidemiološko sliko. Zakaj? Verjetno zato, ker so ukrepi popolnoma zgrešeni. Veste, jaz imam nemalokrat občutek, da smo na Titaniku, ki se bo raztreščil in tukaj opozicija skuša opozoriti na čeri, vendar vi plujete s polno paro, ker ste tako zelo zadovoljni sami s seboj.   Minister tukaj, ki bo kmalu interpeliran, pač sistem dolgotrajne oskrbe je zatajil. Smrt starostnikov, izgorevanje preobremenjenega osebja, po drugi strani pa dodeljevanje sredstev svojim zavodom, kupovanje nekih avtomobilov. Včasih so zaradi enega potnega naloga ljudje leteli. In potem predsednik Nove Slovenije reče, ja kristjani smo tudi del te družbe. Jaz nisem problema s kristjani. Jaz imam problem s tistimi, ki lastnih zapovedih ali pa božjih zapovedih ne spoštujejo. Tukaj pa imam velik problem.   Ne govorite kako pomagate ljudem. Pomagate v prvi vrsti sebi. In veste trošenje je arbitrarno in je pogojeno s političnimi interesi in je kot smo slišali predstavnico Zakonodajno-pravne službe, - ja minister gledate me, želite mi kaj povedati, govorim o vas – ampak to trošenje je kot je Zakonodajno-pravna služba že povedala protiustavno, je klientalistično, jo lobistično. In tako dobijo na eni strani pomoč, pa ne me narobe razumeti, vsak si zasluži pomoč, nekatere službe, nekateri javni uslužbenci, drugi pa pač ne.   In seveda imamo pred seboj 8 PKP. Mogoče ne bi bilo treba vsak mesec sprejemati novih PKP, če bi bil vsaj eden pripravljen solidno in na osnovi nekih analiz. Ampak ti PKP ne odgovarjajo na resnične potrebe ljudi in ne odgovarjajo na katastrofalno epidemiološko sliko. Slovenija je trenutno tretja po številu smrti. Pred nami je trenutno samo Belgija in San Marino. Ampak odgovarja predvsem na željo po absolutni oblasti Janeza Janše. Posledica pa je popolna izguba zaupanja ljudi. S temi paketi vemo, smo rekli, da je bilo ogromno podtaknjencev, je Vlada počela marsikaj drugega, kot je reševala epidemijo. In na koncu gre za preoblikovanje države v nekaj kar nima veze s človekovimi pravicami in ustavnimi pravicami.   Po podatkih fiskalnega sveta smo porabili do sedaj malo manj kot 3 milijarde evrov in od tega smo 1,7 milijarde namenili zasebnemu kapitalu, ampak na delavce in prebivalce smo pa kar pozabili. Res je, da delodajalci dajejo plačo, vendar ob tej plači dodaja država kar precejšen delež, predvsem tistim najslabše plačanim. Žalost, da mora država dodajati do minimalca, je res nedopustno.   Skratka naslednji problem zakaj imamo tako slabo epidemiološko sliko je, da zakon ne vsebuje,         niti dosedanji niso vsebovali, 100 % nadomestila za okužene delavce, kar vodi v nevaren prezentizem in tako se povečuje število okužb. Ljudje, ki so tako ali tako podplačani, ne morejo preživeti zgolj z 80 % svoje tako ali tako nizke plače.   Ravno tako PKP nima nobenih določil v zvezi z ponovnim zagonom šolstva. Šole ostajajo najdlje zaprte v celi Evropi, pa smo še vedno med najbolj okuženimi. Zakaj? Mladi so zopet izvzeti iz ukrepov. Nobenih nadomestil ni za izgubo dohodka študentskega dela, nobenih pomoči pri plačevanju najemnin. Nič. Ampak za verske uslužbence se bo vedno našlo. Dobili bodo še višje prispevke za socialno varnost, kar se bom dotaknila nekoliko pozneje.   Govorijo samo o subvencioniranju minimalne plače za delodajalce v primeru, da imajo zaradi epidemije upad prometa. Ampak tako ali tako koristijo številne vladne ukrepe. In te subvencije pomenijo osiromašenje dveh ključnih največjih javnih blagajn v času krize in razbremenitev zasebnikov, ki pa so že v zakonodaji dobili daleč največ javnih sredstev.   Že Zakonodajno-pravna služba je povedala koliko protiustavnih ukrepov je znotraj tega PKP-ja. Največji problem tega je, da se vsi ti PKP-ji nekako pišejo ideološko. In veste, gre za to, da tisti, ki niso na pravi strani, ne dobijo niti podpore niti denarja. Sedaj ne vem, glede na to, da bo Janez Janša odločal na katere fakultete se lahko vpisujemo, potem verjetno bo naših mladih šla kar med verske uslužbence, tako bodo najbolj sigurne. Kajti veste, nedopustno je, da so izenačeni z s.p.-ji. S.p. ima stroške, ima zaposlene, plačuje davke, da bi nekoč iz teh davkov dobil tudi nadomestila, tudi pokojnino konec koncev. In ko smo govorili o zvišanju najnižjih pokojnin ste ves čas govorili, da kolikor se vplača, toliko se lahko dobi. Tudi predstavniki DeSUS-a so govorili. Ne morete dobiti pokojnine tako visoke, če niste imeli višja vplačila. Ampak povejte mi. Verski uslužbenci, koliko so plačevali v pokojninsko blagajno, da bodo na koncu imeli več kot vsak samostojni podjetnik ali pa samozaposleni v kulturi. Kje so izkazovali 60 % upad dohodka? Kje so ga prijavili? Na kateri e-upravi ali davčni izpostavi? In potem si drzne predsednik Vlade twitati, da je Levica kriva, ko kakšen od ljudi, ki res težko živijo v tej državi, obsojam vsak vandalizem, ampak zavračam vsako krivdo predstavnikov moje stranke za kakršnokoli nestrpnost na katerikoli strani. Vendar vi jo povzročate. Vi z enakopravno in neenakovredno obravnavo in s hudimi krivicami, ki se sedaj v času Covid19 krize res povečujejo.   Samozaposleni v kulturi so res trn v peti tej Vladi in nedopustno je, da se jih tako pušča ob strani. Zato mi predlagamo, da bi se črtali ta 32. in 33. člen, ampak o tem bom spregovorila pozneje, ko bomo govorili o amandmajih.  Nedopustno je tudi, da se popolnoma pozablja na mlade, na njihove stiske. Nikjer subvencij za najemnine. Tisti, ki pa že tako         dobro živijo pa dobivajo tako, da ne moremo nekako se upreti občutku, da je ta Vlada z vsemi PKP predvsem v prvi vrsti financirana svoje volilno telo. Sedaj najbolj pereče je porast okužb in delavec, ki mu je odrejena karantena in je prišel stik z okuženo osebo zunaj delovnega mesta dobi 80 odstotkov pa povejte vi meni kdo točno ve kje se je okužil to je čista izmišljotina in čista laž. Po tem mora izpolnjevati neke obrazce, s katerimi prijavljajo poškodbo na delovnem mestu in vanj morajo vnesti natančni datum in uro okužbe pa prosim vas kdo je tukaj gladek. Kdo, ki je bil kdaj koli okužen s čimerkoli ve kateri dan in katero uro se je okužil to je norčevanje iz zaposlenih in seveda, potem tak delavec ne more dokazati, da se je okužil v službi in potem dobi 80 odstotkov in seveda hodi v službo in širi okužbo ne po lastni krivdi po krivdi napačnih opredelitev v teh vaših PKP-jih. Naštevali so vam že koliko je protiustavnih členov v tem, ampak kot sem že povedala je popolnoma vseeno tukaj smo prelili že toliko črnila in printerjev in besed, vendar Vlada ne prisluhne nikomur. Nekako ste imam občutek, da je vladi Janeza Janše prišla epidemija zelo prav in da ne odgovarja nikomur in da se je dokopala do plena, ki je bil velik na začetku se pravi rekordni proračun, potem pa tudi možnost rekordnega zadolževanja po ugodnih pogojih seveda, ampak ta zapitek bodo plačevali zanamci in tudi naši vnuki, zato je nujno in potem razpravljamo za zaprtimi vrati kaj bomo s petimi milijardami in nočete odpreti razprave za javnost zakaj? Sekretarka je rekla, da ne bi lobisti slišali kolikor denarja imamo. Mi nimamo problemov z lobisti transparentnost manjka tej Vladi, transparentnost ne pa, da gremo vzemi kolikor moreš in bežimo. Ljudje veste vam ne bodo odpustili tega ne glede na to, da ste prepričani kako delate dobro, ne delate dobro. Ne delate dobro, ker ne prisluhnete ne socialnemu dialogu ne sindikatom ne zaposlenim ne brezposelnim ne tistim, ki so ta trenutek na robu in ki ne bodo mogli preživeti, da ne govorim o velikih stiskah mladih družin, kjer starši ostajajo doma, dobivajo manjše plače in morajo izobraževati svoje otroke sami na daljavo. Ravno sedaj se strežniki sesuvajo, ker so v teku neki izpiti on line tako ne bo šlo dalje in ne vem zakaj niste sposobni narediti dva koraka nazaj in se pogovoriti tudi s kom drugim in ne biti tako zelo samozadostni in zadovoljni sami s seboj. Ja kritika, samokritika je motor napredka.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Gospod Jože Lenart besedo je vaša.     JOŽE LENART (PS LMŠ) : Hvala lepa, predsednica.   V tem splošnem delu bi želel seveda tudi na splošno reči v amandmajih bomo bolj konkretni in sicer takole. Seveda epidemija nas je presenetila v pravnem pomenu ne samo nas presenetila je celi svet to nam je jasno in danes se vsi ukvarjamo s tem kako to premagati. Vlade držav seveda sprejemajo različne pristope, ukrepe, spremljamo, posnemamo ali se seveda tudi izogibamo glede na uspešnost oziroma na neuspešnost ukrepov posameznih držav to je prav in mislim, da bi celo več morali na to gledati, da v določenih primerih gledamo celo premalo. Pri tem se sprašujem zakaj pri sprejemanju ukrepov torej danes že PKP 8 ne vključujemo več deležnikov socialnih partnerjev, gospodarskih združenj med drugim tudi opozicijskih partnerjev, če smo         že pri tem. V izrednih razmerah, kjer smo se znašli bi bilo to seveda ne samo priporočljivo bilo bi celo seveda nujno takšen pristop bi prinesel seveda večje zaupanje in pa urejenost v celem sistemu, kjer smo se sedaj znašli predvsem pa bi prišli do pravočasne pomoči in ne bi spuščali posameznih skupin. Seveda moramo priznati, da situacija ni enostavna za nobeno vlado in prav zato bi morali več sodelovati in v prvi vrsti upoštevati stroko kot temelj ukrepanja in tudi tukaj bomo rekel dajem kritiko tej Vladi, da se stroka premalo upošteva sicer v javnosti nekako želite predstaviti, da poslušate stroko, ampak glejte odkrito ta stroka je predvsem politična stroka, ki mora Vlado poslušati in to se mi zdi tisto, da ni prav. Več paketov je sprejetih več je nekako problemov in ves čas se sprašujemo zakaj in prav je, da iščemo odgovor na ta zakaj. Pred nekaj dnevi sem začel raziskovati kako potekajo ti ukrepi v Avstriji. Na portalu njihovega Ministrstva za finance najdete aplikacijo, ki zelo nazorno predstavlja njihove ukrepe aplikacija daje tudi možnost pregleda v slovenskem jeziku, kar je tudi dobro za naše zamejce in naše slovenske podjetnike, ki poslujejo na področju Avstrije. Moram priznati, da me je aplikacija zelo potegnila, da sem praktično šel skozi cel sistem od spomladanskih ukrepov prvega vala preko poletja do drugega vala in pa seveda tudi zadnjih ukrepov v letošnjem letu v januarju, ki so iz aplikacije zelo dobro razvidne, zelo pregledno, nazorno, z jasnimi navodili, razdeljeno po dejavnosti, kar je zelo pomembno, kakšni so pogoji za prijavo za pomoč, vključuje navodila, podkrepljeno je s pogostimi vprašanji in seveda odgovori na ta vprašanja to se pravi vsak podjetnik in tudi posameznih, ki to aplikacijo odpre in vidi kakšni ukrepi so v tej državi pride do preglednosti in zelo malo dodatnih vprašanj. Seveda podjetniki pričakujejo, da bodo z izpolnitvijo pogojev, potem tudi do pomoči upravičeni in to v času, ki jih pogoji tudi zagotavljajo oziroma ti razpisi in seveda v nekaj dnevih to je tisto, kar podjetništvo danes potrebuje in na to, kar je bilo danes že nič kolikokrat tudi opozorjeno pri moji predhodnikih. Ja, pomoč mora biti s postavljenimi pogoji transparentna predvsem pa hitra. Podjetništvo v Avstriji je tako kljub negotovim razmerah pomirjeni in tej Vladi svoji zaupajo dosti bolj kot pri nas to moramo priznati tudi iz medijev, kar spremljamo, beremo, vidimo, da ni toliko vroče krvi kot pa pri nas ugotavljamo, da je. Ko spremljaš ukrepe naše Vlade in pa spina, ki jih daje javnosti imaš občutek, da je vse usmerjeno enkratnim pomočem, skupinam, kjer pa ves čas ugotavljamo, da so posamezne ekipe pa tudi tukaj izpuščene to pa prinaša nezadovoljstvo, jezo, strah, žal tudi zavist in to je tisto, kar bom rekel tudi, potem razvaja. Tukaj nastopi opozicija, ki s svojimi ukrepi poskuša pomagati tistim, ki so izpuščeni in potem imamo stanje kakršno je, da se ves čas ukvarjamo s tem komu koliko, koga smo izpustili, komu smo dali preveč glede na ostale in tako naprej. Bojim se, da tako ad hoc sprejeti ukrepi enkrat na tem področju drugič na drugem področju prinašajo tudi diskriminacijo slednje pa kaže tudi stalna opozorila podjetnikov, ki nas na to opozarjajo tudi v LMŠ smo skozi vse PKP opozarjali na tiste, ki zaradi nelogičnih pogojev ne morejo do pomoči se ne morejo prijaviti, da se te nelogičnosti rešujejo bojim se, da za številne še danes nimamo rešitev. V sami praksi v prejšnjih PKP smo velikokrat bili priča,         da je prišlo prav do teh dialogov medsebojnih, da smo celo iz e-mailov brali, ko so se podjetniki oglašali, kje so tisti problemi in hvala bogu moram reči, da posamezni državni sekretarji so celo priznali, da poznajo določene probleme in da jih rešujejo upam, da tudi do končnega cilja. S strani gospoda Meha predsednika Obrtne zbornice Slovenije, ki je danes opozoril pomembno je, da bodo dobila pomoč podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta in jutri dan po tem bo pomembno predvsem to koliko nas bo ustvarjalo v realnem sektorju, od tega pa bo odvisno kakšno bo naše zdravstvo, šolstvo, varnost ali se bo v pokojninsko blagajno steklo dovolj denarja, da bomo imeli zagotovljene pokojnine. Poglejte, pomoč za čakanje na delo je v času epidemije dobilo oziroma je bilo prijavljenih kar cirka 250 tisoč delavcev to pa kar nekako lahko rečemo tretjina vseh zaposlenih v Sloveniji predvsem za to to gotovim, ker ta številka je tista, ki bo jutri po epidemija pokazala ali bodo imeli delo ali pa bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje torej v breme proračuna Republike Slovenije in to je tisti cilj, ki bo šele jutri znan koliko smo uspešni. Ne pozabimo, da ta Vlada deli in povečuje izdatke nasprotno od krize po letu 2008, ko smo v letu 2012 uvedli ta ZUJF. Poglejte ne ena in ne druga skrajnost ni dobra tukaj moramo biti zelo ciljno naravnani in to je tisto pomembno. Prebral sem v teh dneh, da v drugem polletju tega leta bomo izšli med najuspešnejšimi iz te krize. Ja, res bi rad verjel temu spinu kdo si tega seveda ne bi želel danes v tej krizi, vendar kako, če danes nimamo nikakršne trdne analize, ki bi dokazovala na to problemov z vseh strani pa je toliko, da niti odgovarjati ne znamo na njih kaj šele, da bi jih uspešno reševali. Sprašujem se kdaj bo proračun RS spet uravnotežen? Pravimo, da bomo že leta 2022 presegli BDP leta 2019 žal pa ima proračun 2022 še vedno ima velik primanjkljaj, čeprav Covid izdatkov ni več in tudi v tem proračunu je prikazano, da je praktično število brezposelnih že skoraj enako iz leta 2019, ko je bilo najnižje. Ali smo se vprašali zakaj je temu tak, zakaj ta proračun 2022 še vedno ima tak primanjkljaj? Poglejte, po koncu epidemije se bomo spet dražje zadolževali. Če želimo povečevati BDP, če se želimo približati povprečju EU moramo vlagati v gospodarstvo za višjo produktivnost brez tega žal nebo šlo o tem pa se danes skoraj ne pogovarjamo in to me skrbi, spoštovane kolegice in kolegi, da danes s preveliko radodarnostjo delitve vsem več tam kjer ni potrebno oziroma kjer danes v času krize ni modro drvimo v klešče, iz katerih se bomo zelo zelo težko rešili. To je bil moj namen.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam.   Sedaj zaključujem z razpravo k 1. členu in odrejam 1 uro odmora, nadaljevali bomo ob 17.30. In potem seveda, ko se vrnemo opravili samo še glasovanje o 1. členu in amandmajih. / medsebojno pogovarjanje/ Poglejte, jaz sem že prekinila sejo tako, da prekinjam sejo. / medsebojno pogovarjanje/ Poglejte, gospa Jerca Korče,         tisti amandmaji, ki so nedopustni tisti ne morejo iti na glasovanje. Sedaj pa odrejam odmor, enourni odmor in potem bomo nadaljevali torej z glasovanjem k 1. členu in amandmajih.           (Seja se je nadaljevala ob 17.36.)     PREDSEDNICA EVA IRGL: Ponovno vas lepo pozdravljam. Ura je 17.36 tako, da nadaljujemo s sejo, ki smo jo prej prekinili. Kot veste smo razpravo k 1. členu zaključili in sedaj prehajamo na glasovanje k 1. členu, amandmajih k 1. členu. Naj povem, da imamo tukaj štiri amandmaje in glede na to, da je bil prvi amandma se pravi amandma koalicijskih poslanskih skupin spremenjen pomeni, da je sedaj dopusten in bomo o njem glasovali. V kolikor bo izglasovan bodo ostali trije amandmaji brezpredmetni. Gospod Kordiš postopkovno ne morete imeti … Mi smo sedaj že v fazi glasovanja lahko samo obrazložite svoj glas.   Izvolite, gospod Kordiš. 3 minute.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala. Postopkovni bi rad izpostavil, da so bili k PKP 8 predloženi tudi določeni amandmaji, ki so pa izpadli, zaradi poslovniške nedopustnosti, kar je seveda prav, da ohranjamo čisti zakonodajni korpus. Vsebinsko zakaj so te amandmaji izpadli pa je, da PKP 8 v svojih ukrepih posega v pretekle PKP pakete, ampak samo v nekaterih členih v drugih členih pa spet ne in zato so amandmaji, ki smo jih predložili v Levici oziroma tudi v opoziciji nekateri od njih izpadli iz tega ven. Rad bi izpostavil dva. Eden amandma, ki smo ga dali / nerazumljivo/ to, da se neplačevanje prispevkov s strani delodajalcev prispevkov za delavce legalizira kaj se je zgodilo v enem izmed preteklih PKP se pravi po novem lahko delodajalci legalno goljufajo delavce pri njihovih prispevkih. Drugi amandma pa je nadomestilo v višini 100 odstotkov v primeru, da je neki delavec okužen. V preteklih PKP je namreč Vlada se odločila tu situacijo za zaposlene zbirokratizirati, zakomplicirati in zato v prej nekaterih primerih ne pridejo do 100 odstotnega nadomestila v kolikor so okuženi s Covid-19 in to je fenomen, ki poganja prezentizem na delovnih mestih. Ljudje, ki imajo že tako nizke plače so soočeni z zdrsom v revščino prihajajo na delo, zaradi tega, ker morajo preživeti zelo preprosto, ampak ker je vlada Janeza Janše PKP 8 napisala in zastavila tako kot je o tem v našem amandmaju ne moremo odločati. Mislim, da je narobe, da je cel PKP 8 zastavljen kot zelo širok kompleks, ampak zastavljen tako, da 100 % nadomestilo za zaposlene, ki bi obvaroval nasproti prezentizma in pred okužbami na delovnem mestu, ki poganjajo epidemijo je izpadel ven.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Sedaj pa vaš postopkovni predlog glede na to, da sem vam dala postopkovno sicer bi pa lahko počakali in obrazložili svoj glas tako kot sem povedala sicer je to zloraba Poslovnika tako da ali imate kakšen postopkovni predlog?   Izvolite.     MIHA KORDIŠ (PS Levica) : Moj postopkovni predlog bi bil komentar, ki tako tangira vas predsedujoča, ki to sejo vodite in krmarite postopek sprejemanja PKP skozi Državni zbor na Odboru za delo kot tudi postopkovni komentar         in pripomba na to kako Vlada rokuje s PKP in sicer, da če se že delajo pomni paketi, ki posegajo v tisoč in eden zakon naj se naredijo…     PREDSEDNICA EVA IGRL: Hvala, gospod Kordiš. Smo…     MIHA KORDIŠ (PS Levica): .., da se omogoča…    PREDSEDNICA EVA IGRL: …razumeli.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): …uveljavljanje temeljne razprave o delavskih pravicah.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Najlepša hvala, gospod Kordiš. Tudi to ni bilo sicer postopkovno, ampak poglejte, saj se bomo premaknili tudi k vsebini pa boste lahko tudi tam še govoril. Sedaj pa dajem torej na glasovanje amandma poslanskih skupin koalicije. Jaz bi vas prosila, da ste res pozorni, ker je kar zahtevno tukaj vsemu slediti tako, da bodite tudi sami pozorni. Torej dajem na glasovanje amandma k 1. členu torej koalicijskih poslanskih skupin. Želite obrazložiti svoje glas gospod Kordiš, ampak drugič pa vas prosim, da se vseeno malo prej javite k obrazložitvi.   Izvolite.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Z veseljem bi se prej javil k obrazložitvi, če ne bi imel kopice amandmajev, ki jih nisem imel časa temeljito pregledati, zaradi tega, ker se PKP 8 tako kot njeni predhodniki zopet sprejema iz danes na jutri in amandmaji se vlagajo tik pred zdajci in tako naprej. Bilo so vabljeni sindikati pol ure pred sejo seveda se niso mogli udeležiti in podobno. Skratka, problem s tem 1. členom in tudi koalicijskim amandmajem je, da blokira, če prav razumem sledeče amandmaje k 1. členu predloženih je več ne samo eden in v kolikor pa ta koalicijski amandma sprejet bodo izpadli ven tudi kakšni drugi opozicijski amandmaji med njimi zelo pomemben amandma, ki formalno odpira možnost, da se v PKP 8 Vladi začasno odvzame pristojnost, da omejuje vpisna mesta na fakultetah in na univerzah. Eden izmed opozicijskih amandmajev amandma k 33.a členu to namreč to vsebinsko ureja, vladi Janeza Janše jemlje pristojnost, da potepa javno univerzo in vpisna mesta in pravice študentov, ampak da ta amandma k 33.a členu lahko vsebinsko pride do izraza mu je najprej formalno treba odpreti možnost to možnost pa odpira amandma, četrti amandma k 1. členu, ki bo pa izpadel, v kolikor bo sprejet koalicijski amandma in se kot veriga podrejo amandmaji tudi vsebinski, ki študente varujejo pred temu, da bi jim vlada Janeza Janše v stilu usmerjenega izobraževanja iz 80. predpisovala kaj lahko študirajo in česa ne morejo.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Spoštovani gospod Kordiš jaz bi vas prosila in tudi ostale, ki boste morebiti obrazlagali glas pred glasovanjem, da se prvič pravočasno prijavite k obrazložitvi glasu to je vaša pravica in tudi po poslovniku je tako in tako bom tudi ravnala in da se ob enem zavedate, da obrazložitev glasu traja 2 minuti in prosim, da se tega držite, ker je prav, da spoštujemo pač, kar nam veleva Poslovnik. Sedaj pa je želel obrazložiti svoj glas gospod Dejan Židan.   Izvolite.   Gospod Židan sem vam dala besedo za obrazložitev svojega glasu.     MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Se zahvaljujem, gospa predsednica. Težava je samo v tem, ker kar naprej dobivamo nove papirje in v predzadnji verziji, ki je pred menoj piše pri prvem, da amandma ni dopusten sedaj pa smo dobili novo verzijo, kjer pa piše, da se spreminja na Zakonodajno-pravno službo in če dobro razumem amandma je dopusten.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Saj, če bi me dobro poslušali na začetku sem jaz vse to že povedala. Dajte me dobro poslušati!    MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Ja, ampak nisem do konca povedal, 3 minute imam, da argumentiram.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Ne, ne seveda samo želim povedati, da smo to že pojasnili.   Izvolite, gospod Židan.     MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Ja, ampak ker stvari morajo biti kristalno jasne in ker s tem amandmajem dejansko ponovno to, kar je gospod Kordiš povedal dejansko onemogočate nekatere druge stvari med drugim tudi reševanje napada Vlade na slovenske univerze je seveda potrebno stvari razjasniti. Sedaj smo jih razjasnili in če dobro razumem tako kot je sedaj napisano je dovoljeno to, kar smo govorili. Mi ne moremo obvarovati slovenskih univerz, da se jih napade z lažnimi podatki. Če ste brali podatke koliko je visokošolskega študija v družboslovju to, kar je Vlada govorila in potem, ko smo primerjali s povprečjem Evropske unije je čista laž in zato smo dali amandma, da slovensko univerzo in slovenske zavode zaščitimo in zato je povsem jasno, da tega vaše amandmaja ne morem podpreti in tudi protestiram. Naloga poslank in poslancev je, da varujemo tudi naše univerze     63.a TRAK: (SC) – 17.45 *****    in s tem, ker boste sprejeli imate, jaz sicer upam, da nimate te večine, ampak predvidevam, da ste se verjetno prešteli boste napad na slovenski visokošolski sistem nadaljevali. Glasujem proti, glasoval bom proti.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Hvala tudi vam.   Naj samo pojasnim, da člen bo ostal odprt to je, da vam malo grem na proti. To, da postanejo amandmaji, potem brezpredmetni, ko je prvi sprejet je pa to del postopka in mislim, da ste že toliko časa v tem Državnem zboru, da to že veste pa vi ste bil tudi predsednik Državnega zbora tako, da vem, da to zelo dobro poznate.   Gospod / nerazumljivo/ vi ste želeli obrazložiti svoje glas? Dajte obrazložiti svoj glas, ker sedaj smo v fazi glasovanja.     GOSPOD_______: Hvala lepa.   Sedaj moje vprašanje vam, gospa predsedujoča, je glede na to, da imamo dve verziji amandmaji eden je bil dopusten in drugi ne v čem je razlika? Jaz sem zelo na hitro, ker smo tik pred zdajci dobili tudi ta novi amandma, če mi lahko vi razložite kot predsedujoča, ki morate poznati Poslovnik v čemer je razlika med tema dvema amandmajema, da je kar na enkrat ta amandma postal dopusten? Pa, če lahko odgovorite.     PREDSEDNICA EVA IGRL: Poglejte, samo da vam povem, da ta Zakon o začasnih ukrepih je v postopku in zato je bilo potrebno to umakniti in zato je bil ta amandma prej pač ni bil dopusten. V redu? Sedaj pa je. Sedaj dajem na glasovanje koalicijski amandma poslanskih skupin. Glasujemo, glasovanje poteka.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)   Amandma ni bil sprejet.   Sedaj prehajamo na glasovanje o amandmaju opozicijskih poslanskih skupin pod točko 2. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)   Amandma ni bil sprejet.   Sedaj glasujemo še o amandmaju Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Pod številko 3 sedaj glasujemo Slovenske nacionalne stranke. Imamo 4 amandmaje. / medsebojno pogovarjanje/ Se strinjam tukaj sedaj smo prišli do ene postopkovne zagate, če tako rečem. Sedaj me je tudi gospa strokovna sekretarka opozorila na to, hvala, ker ste me opozorili. Prekinjam sejo za 15 minut.           (Seja se je nadaljevala ob 18.02.)     PREDSEDNICA EVA IRGL: Sedaj lahko rečemo že skoraj dober večer glede na uro. Vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam. Nadaljujemo torej s prekinjeno sejo. Najprej se želim res zahvaliti opozicijskim poslancem, ki so pravilno opozorili, da o drugem amandmaju pod številko 2 sploh ne bi smeli glasovati tako, da res se zahvaljujem in je zato glasovanje brezpredmetno. Sedaj pa glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke to je pod številko 3. Glasujemo, glasovanje poteka.  Kdo je za? (Nihče.) Kdo je proti? (13 članov.)  Amandma ni bil sprejet. To pomeni tudi, da je … Jaz bi vas samo prosila, da se res malo umirimo, ker če ne je res težko delati tudi ob tako zahtevnem postopku kot je ta. Torej, to pomeni, da je amandma istega predlagatelja za 59.a člen brezpredmeten.   Sedaj dajem na glasovanje amandma koalicijskih oziroma opozicijskih, se opravičujem, poslanskih skupin pod številko 4. Želite obrazložiti svoje glas gospod Kordiš?   Izvolite.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Vlada Janeza Janše ne mara pametnih ljudi. To dokazuje iz dneva v dan s svojimi ukrepi navsezadnje tudi tako, da se je spravila nad dijake in učence, ki ne vedo ali bodo naslednji dan šli v šolo ali ne, navodila in odgovori Vlade se vsak dan spreminjajo malo odvisno a pogledaš Twitter predsednika Vlade ali pogledaš uradni profil predsednika Vlade poslušal ministrico za izobraževanje ali predsednika Vlade osebno v Državnem zboru in to v enem samem dnevu, ampak ta sabotaža znanja odraščajoče mladine očitno še ni dovolj, zato se je Janez Janša osebno spravil na univerze in vpisna mesta na fakultete.         sicer bi po novem očitno Janez Janša rad osebno določal kaj študentje v tej državi lahko študirajo in česa ne smejo. Svoboda do izbire izobraževanja je ena izmed temeljnih pridobitev civilizirane družbe. Z amandmajem k temu členu in na prej k 33.a členu to pravico branimo. Ni res, da imamo v tej državi preveč humanistov, če kaj imamo preveč le enega obramboslovca.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala za vašo obrazložitev, gospod Kordiš.   Sedaj nadaljujemo z glasovanjem glasujemo o amandmaju pod številko 4 opozicijskih poslanskih skupin k 1. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Amandma je sprejet.  Sedaj odpiram razpravo k 2. členu v kolikor kdo želi. Tukaj nimamo amandmajev.   Odpiram še razpravo k 3. členu tudi tukaj nimamo amandmajev imamo pa, potem za novo poglavje in novi 3.a člen, ki pa sta oba poslovniško nedopustna, ampak to smo se že prej pogovarjali boste seveda lahko pojasnili kaj ste vsebinsko želeli z amandmajem. Izvolite, gospa Andreja Zabret.
Hvala, predsednica, za besedo.   3.a člen je pač strokovna služba odbora odločila, da je poslovniško nedopusten, kar tudi pomeni, da, kar naj bi pomenilo, da ne zasleduje namen in cilja zakona in zato se tudi ne bo glasovalo o njem, vendar zelo mi je žal, da se je strokovna služba tako odločila namreč po našem mnenju naš amandma sledi namenu in cilju zakona, saj se nanaša na PKP 7 in tudi nagovarja težave samozaposlenih, zaradi neučinkovitega ukrepa glede povračila fiksnih stroškov. Namreč pri povračilu fiksnih stroškov po PKP 7 se je v prihodek štel tudi prejeti temeljni dohodek to je za samozaposlene pomenilo, da niso mogli prikazati izgube in zaradi tega posledično niso bili opravičeni do fiksnih stroškov. S tem amandmajem smo želeli to odpraviti namreč se moramo tudi zavedati, da so vsa ta podjetja popolnoma zaprta z odlokom Vlade ali pa delujejo z izdatno zmanjšanim obsegom poslovanja, zato dejansko ne vem kje lahko dobijo sredstva za povračilo fiksnih stroškov oziroma plačilo fiksnih stroškov, zato bi bila morda vesela, če najdemo skupno rešitev verjetno se tudi vi strinjate, gospa predsednica, ki se vedno potrudite najdi rešitve v dobro državljank in državljanov, da je to res zelo velika težava in morda v koaliciji pripravite amandma kateri bi bil primeren oziroma bi ga strokovna služba ocenila, da je dopusten in bi lahko glasovali o njem.   Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Naj samo pojasnim, da so vsi trije amandmaji tukaj nedopustni tako, da o njih ne moremo glasovati lahko pa … Ste želeli še gospa Jerca Korče?   Izvolite.
Hvala.   Jaz sem to že izpostavila v svoji razpravi in pričakovala neki odgovor s strani predstavnikov ministrstva pa ga nisem dobila. Še enkrat, fiksni stroški oziroma v tem primeru ne kriti fiksni stroški tako kot je to zastavila ta Vlada so zelo velik problem za podjetja. Govorimo namreč o tem kot je kolegica že povedala, da se mesečni temelji dohodek človeku oziroma podjetniku šteje v prihodke. Dajem konkretni primer, da bomo mogoče vsi skupaj lažje razumeli. Imamo podjetnika espejevca gostinca, ki dobi tisoč 100 evrov temeljnega mesečnega dohodka. Sliši se super, ampak od tega on odšteje svoje prispevke, od tega on do sedaj je moral pokrivati še bruto dve, če je imel kakšnega zaposlenega in odvede oziroma plača fiksne stroške, ki jih ima in mora prikazati izgubo. Torej pri nekem konkretnem primeru, ki ga imam jaz tukaj izračun takemu ostane         200 evrov za preživetje samega sebe čez mesec. In take ljudi mi spravljamo v zelo, zelo težek položaj in Vlada nima posluha. In jaz bi si želela, da je vsaj obrazložitev zakaj Vlada ne išče rešitev, da bi se v tem primeru – je ta naš amandma sicer poslovniško nedopusten, ampak po mojem mnenju je predvsem nedopustno, da imamo tako formulo v veljavi, torej da se takemu podjetniku oziroma s.p.-jevcu ta mesečni temeljni dohodek šteje v prihodek in mora izkazovati izgubo, da se mu začnejo povračati nekriti fiksni stroški. Ves »catch« oziroma skrivnost se skriva v tej besedi nekriti fiksni stroški, ker nekriti so seveda tisti, da mora on najprej priti do nule od teh tisoč 100 evrov, da se mu sploh začne zadeva pokrivati.  Še enkrat, ljudi spravljamo, gostince spravljamo na nek rob in povsem nesmiselno zaradi neke formule, ki je zelo, zelo nedomišljena. Če pa že pridejo do tega, da izpolnjujejo pogoje, pa čakajo na povračilo teh stroškov. Tako da jaz si ne predstavljam, gostinci ali pa s.p.-jevci so oddajali zadeve, mogoče bodo celo 20. januarja oziroma so dobili povrnjene te fiksne stroške. Ko bo pa Furs pogledal zadeve za nazaj, bodo mogli pa vračati. Še enkrat, ta formula je nedomišljena. Iz terena imamo izračune do kam to pripeljemo in jaz mislim, da na tem področju bi si želela, da tudi če ste opredelili oziroma so strokovne službe rekle, da ta amandma poslovniško ni dopusten, verjamem, da Vlada lahko pripravi zadevo na ta način, da bo dopustna in jo skupaj rešimo. Ne zaradi tega, ker je opozicija to predlagala, ampak zaradi tega, ker je pač Vlada dala tako neumno formulo, ki pripelje do tega, da puščamo recimo nekoga, da mesec preživi z 200 evri in to definitivno ni normalno.   Tako da, če imate, Vlada, če slišite danes, poglejte, naredite dva, tri izračune na konkretnih primerih pa boste videli kam ste pripeljali ljudi in da ni okej, tudi če se javno sliši še kako lepo, da je dobil samozaposlen temeljni dohodek tisoč 100 evrov, pa kot rečeno – ko pokrije vse zadeve, mu ostane premalo, da bi lahko sploh preživel mesec, kaj šele, da bi ga lahko preživel dostojno. Pa govorimo o ljudeh, ki so bili redni plačniki, ki so plačevali davke, ki so postavljali svoje s.p.-je skozi leta in je žalostno, da jih danes puščamo ob tem, da so to ljudje, ki jim je Vlada prepovedala, da bi delali oziroma opravljali svojo dejavnost.  In minister, jaz res apeliram tukaj, ne zato, da smo – da bi si želeli, da smo ne vem kakšni populisti, ali pa da vam dajemo ne vem kakšne predloge na mizo, ampak ti fiksni stroški so problem in najdite rešitev, več jih je. Mi smo dali tukaj eno kasneje, mislim, da je amandma naš še z drugačno rešitvijo. Torej rešitve so, samo volja mora biti, da zadeve iz nedopustnega damo v dopustno.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Torej vsi trije amandmaji so nedopustni, zato o njih ne moremo glasovati.  In sedaj prehajamo na četrti člen. In tukaj naj opozorim, ker sta oba amandmaja, ki sta tukaj predlagana, nedopustna, in ker sem obveščena, da se pripravlja nov amandma, prekinjam sejo za pol ure in se dobimo ob 18.45.    (Seja je bila prekinjena ob 18.09.)        (Seja se je nadaljevala ob 18.53.)    PREDSEDNICA EVA IRGL: Dober večer. Nadaljujemo torej s prekinjeno sejo.   Že prej sem rekla, da prehajamo na 4. člen, ki ga sedaj odpiram. Odpiram razpravo k 4. členu. In tukaj imamo vložen nov amandma koalicijskih Poslanskih skupin in to zato, ker sta bila 1. in 2. amandma, ki sta bila predhodno vložena, nedopustna. Tako da dajem to sedaj v razpravo.  Najprej je želel gospod minister. Izvolite.    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana predsednica.  Torej Vlada podpira to spremembo amandmaja, s pripombo, da zadnja dva stavka mislim, da bi se mogla umakniti ta dva nomotehnična.     PREDSEDNICA EVA IRGL: … Nomotehnične narave sta, ja.    JANEZ CIGLER KRALJ: Tako.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Drži.    JANEZ CIGLER KRALJ: Predlagam, da se …    PREDSEDNICA EVA IRGL: … Črta.    JANEZ CIGLER KRALJ: … Upošteva brez teh dveh zadnjih stavkov.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Tako. Črtali bomo, 4.a člen postane 4. člen in pa 4.b člen postane 4.a člen.    JANEZ CIGLER KRALJ: Tako.    PREDSEDNICA EVA IRGL: V sistemu pa naj bi bilo sicer pravilno vloženo, torej v sistemu Lotus Notes, drugače pa, da razumete, da to črtamo. Hvala za vaše …    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: … Opozorilo. Mislim, da je želel razpravljati še gospod Kordiš.  Izvolite.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja, nekako sem potiho upal, da bo ta novi amandma, ki naj bi bil ustrezen in smo ga pričakovali s strani koalicijskih Poslanskih skupin,         vsebinski odgovor na enega izmed amandmajev, ki smo ga predložili tudi v Levici k tej točki. Namreč eden izmed preteklih protikorona paketov je legaliziral goljufanje delodajalcev pri izplačilu prispevkov za delavce. Po tej novi PKP ureditvi, ki spet nima v resnici nikakršne veze z epidemijo, se lahko Finančna uprava, Furs odloči, da nekemu delodajalcu dovoli, da delavcu ne plača njegovih prispevkov, kar je direktna goljufija delavcev za posredni del njihove plače. Bruto plača je še vedno plača. To je popolnoma nesprejemljivo in nobenega dobrega razloga nimamo, zakaj bi goljufivim delodajalcem gledali skozi prste, medtem ko svoje zaposlene prinašajo okoli.  V Levici smo dali amandma k 4. členu. Žal je zaradi samega postopka poslovniško neprimeren, da bi šel naprej. In v tem amandmaju črtamo možnosti delodajalcev, da goljufajo zaposlene pri plačevanju njihovih prispevkov.   Žal pa lahko zaključim tudi, da to, kar je sicer ustrezno, se lahko obravnava in danes sprejme in kar je koalicija prinesla po polurnem odmoru na mizo, ni to, kar bi želeli. Skratka v temu amandmaju ni odprave legaliziranega goljufanja zaposlenih pri izplačilu njihovih prispevkov. Žal.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Sprašujem, če želi še kdo razpravljati k 4. členu in pa vloženemu amandmaju. Vidim, da ne. Tako da dajem takšen amandma torej koalicijskih …  /oglašanje iz klopi/ imamo dva.  … Poslanskih skupin. /oglašanje iz klopi/  Se opravičujem, imamo torej dva amandmaja. Sicer v tem prvotnem razporedu tega ni, tako da imamo dva amandmaja koalicijskih Poslanskih skupin in najprej glasujemo o prvem.   Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 članov.)  Amandma je sprejet.  Sedaj pa imamo drugi amandma za nov 4.a člen in takšnega dajem tudi na glasovanje. Glasujemo … koalicijskih Poslanskih skupin.  Glasujemo.   /oglašanje iz klopi/  Prekinjam glasovanje. Se opravičujem, nisem vas videla, zaradi tega ker gre za res zahteven postopek. Najbrž tudi sami že vidite.  Izvolite gospod Paulič, obrazložitev glasu.     EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, hvala lepa.  Zdaj niti ne bo obrazložitev, ampak bo samo izražanje enega dvoma v vaše vodenje, ker jaz moram reči, da smo mi vsaj nekateri zelo zmedeni. Glasujemo o dveh amandmajih koalicije, v pregled amandmajev je samo en amandma koalicije, ki je bil popravljen. In jaz predlagam, da nam bolj podrobno razložite o čem glasujemo, ker v pregledu tega ni. Očitno imate tudi vi težave se znajti iz tega gradiva in bi res prosil za dodatno obrazložitev.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Poglejte, mislim, da sem čisto jasno povedala. Najprej smo glasovali o amandmaju k 4. členu, potem pa o amandmaju za novi 4.a člen. To smo tudi izglasovali, tako da jaz tukaj ne vidim nobene težave in nobenega problema. In zato zdaj glasujemo. Torej se opravičujem, ste me prekinili, ja. Zdaj moramo glasovati še o amandmaju pod zaporedno številko 2 za nov 4.a člen. Glasujemo … koalicijskih Poslanskih skupin.  Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člani.)  Amandma je sprejet.   /oglašanje iz klopi/        Torej 4.a člen in b člen sta oba umaknjena.   Zato sedaj odpiram razpravo k 5. členu. Tukaj imamo tri amandmaje, bodite pozorni, smo pri 5. členu. Odprla sem razpravo. Tri amandmaje imamo. Imamo amandma opozicije in sicer SD, LMŠ, Levica in SAB. Spremljate? Je vse v redu? Mislim, sprašujem zato, da ne bo potem kakšnih težav. Torej zdaj razumemo. Potem imamo amandma koalicijskih Poslanskih skupin in potem imamo še en amandma opozicije, torej Levice ter LMŠ in SD.  In sedaj je želela besedo najprej Zakonodajno-pravna služba.   Gospa Ješić, izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo.   Z amandmajem koalicijskih Poslanskih skupin se predlaga sprememba prvega odstavka 125. člena PKP-6, zaradi česar bi bilo treba spremeniti tudi naslov 125. člena, ker bo sicer še naprej nosil naslov 'Dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju, v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva'. Predlagan amandma pa bi dodatek zagotovil tudi drugem direktorjem v javnem sektorju, kot jih določba uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju.   Zaradi spremembe prvega odstavka bi bilo treba prilagoditi tudi 4. odstavek 125. člena, ki se spreminja s tem členom predloga zakona in predvideti način izplačila sredstev in vložitev zahtevka na ustrezno ministrstvo oziroma organ, tudi za direktorje, ki ne opravljajo dela v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Sicer pa je treba opozoriti še, da dikcija 'vključeni v aktivnosti' je pomensko izrazito odprta, zlasti glede na nadaljevanje določbe, po kateri bodo dodatek dobili direktorji, vključeni v izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje nalezljive bolezni covid-19. Upoštevati bi bilo treba, da gre dodatek direktorjem, ki niso zgolj vključeni v izvajanje, ampak izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb in so zato tudi soodgovorni.  Hvala.
Najlepša hvala, Zakonodajno-pravna služba.  Sprašujem, če želi še kdo razpravljati k 5. členu?  Gospa Bojana Muršič, izvolite … in predlaganimi amandmaji tri imamo.
Ja, jaz bom govorila o zaporedni številki 1 k 1. členu, mislim k 5. členu, Dodatki za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja.  Zakaj smo vložili ta amandma – v času epidemije morajo ravnatelji vrtcev in šol poleg vseh rednih del in nalog neprestano prilagajati njihovo organizacijo vzgoje in izobraževanja. Seveda vsem ukrepom za preprečevanje in omejevanje širjenja nalezljive bolezni covida-19, ter v skladu z navedenim tudi organizirati različne oblike pouka, vključno tudi z izobraževanjem na daljavo.   V zadnjem tednu pa so se ravnatelji soočali tudi z obveznostjo testiranja vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter številnimi pritiski, povezanimi v zvezi z nestrinjanjem za izvedbo preventivnega testiranja. Narava dela ravnateljev v času epidemije je takšna, da terja stalno pripravljenost in odzivnost ter delo s prekomernimi obremenitvami. Ravnatelji so že od spomladanske razglasitve epidemije najprej prekomerno obremenjeni in tudi nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje, saj v času epidemije ne opravljajo delo na izven sedeža, ampak opravljajo delo na delovnem mestu. Naloga ravnateljev je neprestano, ni le neprestana reorganizacija dela in sprejemanja ukrepov ter odločitev za zaščito zdravja in življenja, temveč tudi motivirati učitelje in učence, ter vztrajanja pri zahtevah, da pouk na daljavo poteka v skladu z najboljšimi možnostmi.   Glede na navedeno predlagamo, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga prejemajo tako direktorji zdravstvenih in socialnih zavodov, izplača tudi direktorjem v vzgojno-izobraževalnih zavodih.  Hvala lepa.
Najlepša hvala tudi vam.        Sprašujem, če želi še kdo razpravljati k 5. členu in trem vloženim amandmajem. Vidim, da ne. Torej bomo prešli na glasovanje in bi poslušala oziroma prosila, da ste pozorni o čem glasujemo, da ne bo potem dodatnih vprašanj.  Torej glasujemo najprej o amandmaju opozicijskih Poslanskih skupin in sicer SD, LMŠ, Levica in SAB.   Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Amandma ni sprejet.   Kar pomeni, da prehajamo sedaj na glasovanje o amandmaju koalicijskih Poslanskih skupin.  /oglašanje iz klopi/ pod številko 2.  Pod številko 2. In v kolikor bo ta izglasovan, postane amandma pod številko 3 brezpredmeten. Vse jasno? Okej. Potem gremo na glasovanje.  Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Amandma je sprejet.  Kar pomeni, da je amandma pod številko 3 brezpredmeten.   In sedaj odpiram … oziroma ja, k 6. členu odpiram razpravo. Sicer naj povem, da tukaj je ta amandma ni dopusten, ampak že prej sem dovolila razpravo tudi, če ni glasovanja o teh amandmajih. Zato vam dam besedo gospod Paulič.  Izvolite.    EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja, predsedujoča hvala za besedo.  Zdaj jaz bom na kratko vseeno predstavil amandma opozicije, ki govori o pokritju fiksnih stroškov, čeprav kot ste sama omenila, poslovniško ni dopusten. Zdaj trenutni člen, ki govori o fiksnih stroških v PKP-7 ima kar nekaj omejitev. Omejitev je na število zaposlenih in sicer podjetje lahko dobi povračilo fiksnih stroškov v višini tisoč, oziroma 2 tisoč evrov na zaposlenega, kar se nam zdi prestrogo, prestroga omejitev in zato v tem amandmaju, ki je bil … ki je nedopusten, smo predlagali, da se ta omejitev glede na število zaposlenih odpravi. To je bil eden od dveh predlogov.  Drugi predlog pa je bil, da smo dodajali povračilo fiksnih stroškov za podjetja, ki so zaprta s strani države v višini 100 procentov. To se nam zdi pa ključno, ker obstoječe povračilo fiksnih stroškov takim podjetjem ne povrne stroškov v celoti. Poleg tega morajo plačevati še del stroška za plače za čakanje na delo in enostavno ta podjetja v vsem tem času, to je praktično ne vem, šest, sedem mesecev, ko so zaprta, enostavno težko preživijo, ali pa bodo nekatera že počasi tudi propadla.  In pa moj apel, predsedujoča, glede na to, da ste v primeru, ko so bili nedopustni amandmaji koalicije, ste vzeli bom rekel pavzo, se posvetovali z ministrstvom. Če želite res pomagati tem podjetjem, je moj apel, da enako storite tudi v primeru naših amandmajev oziroma tega amandmaja, ki se nam zdi ključen, da vzamete pol ure pavze, se minister, Zakonodajno-pravna služba in mi usedemo in najdemo rešitev kako ta amandma narediti dopusten.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.  Če bi vi poznali poslovniška določila, potem bi vedeli, da lahko vi kot poslanska skupina zahtevate odmor. In če ga boste zahtevali, ga bom seveda odredila.  Postopkovno ali … postopkovno je želel gospod Marijan Pojbič.   Izvolite.    MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.  Res bi vas prosil, da gospoda Pauliča opozorite. Neprestani napadi na vas, ki vodite ta odbor se mi ne zdijo več dopustni. Enostavno ste vi ena izmed enakih, ampak vi morate sejo pripeljati do konca v skladu s poslovnikom. In zato prosim, ti napadi naj se končajo ti napadi nekje, no.  /oglašanje iz klopi/ saj ni napad.  Kaj neprestano, prej je bil napad, zdajle spet napad na predsedujočo, da mora pač ona nekaj narediti. Kar je v vaši pristojnosti, vaša možnost, vi lahko vzamete kadarkoli, ko gre za to tudi te pol ure odmora in tako naprej. In jaz ne vem zakaj bi neprestano izpostavljali predsednico, ki vodi ta odbor.
Torej še vedno smo pri 6. členu. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati.  Izvolite, gospa Jerca Korče.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala. Jaz te zadeve ne zaznam niti kančka kakršnegakoli napadanja. Še več, jaz mislim, da so zadeve zelo konstruktivne in jaz bom še enkrat danes tretjič ali četrtič opozorila na te fiksne stroške. Izredno sem na nek način razočarana nad molkom pristojnih predstavnikov Vlade, ki ne dajejo pojasnil. Torej zakaj vztrajanje na taki formuli in zakaj ne iskanje rešitve za fiksne stroške.  Tole danes tukaj je – bom rekla druga možnost oziroma drugačen način, na katerega smo sestavili amandma in v Listi Marjana Šarca mislimo, da te nekriti fiksni stroški so zasnovani na napačen način in pomoč do podjetij ne pride, oziroma kot sem prej že navedla, pride v tako majhnem znesku ali pa ostanejo na nuli, da je nedopustno, da še vedno vlečemo naprej to zadevo. Tako da kako iz nedopustnega preoblikovati v dopustno, smo danes že videli. Predvsem, če je volja, je tudi pot in če bi ministrstvo presodilo, da tovrstna formulacija, ki do sedaj obstaja, povzroča težave podjetjem oziroma jim ne pokrije tistih fiksnih stroškov, ki jim dejansko nastajajo, bi se lahko na nek način v vmesnem času našla rešitev in se to preoblikovalo v dopustno. V nasprotnem primeru jaz tretiram, da ministrstvo zagovarja, da je okej, da se podjetjem dejansko fiksnih stroškov ne povrača.  Še enkrat, država, Vlada z odlokom prepove podjetniku opravljati dejavnost. Za to ni odgovoren on, ni kriv, je pa solidaren, ker se je Vlada odločila, da bo njegova dejavnost bila tista, ki jo bo zaprla. In potem na drugi strani ta ista Vlada temu podjetniku ne stopi nasproti, da mu pokrije vsaj tiste stroške, ki mu ostajajo oziroma nastajajo kljub temu, da ne more opravljati dejavnosti in s tem dejansko nima prihodkov. In to je zelo, zelo velik problem. Tudi če govorimo o manjšem številu podjetnikov, ki imajo malo zaposlenih, so v res hudih stiskah. In še enkrat, temeljni dohodek tisoč 100 evrov, od česar mora odvesti prispevke cca 400 evrov, poplačati fiksne stroške, ki mu nastajajo. Zdaj a je to najemnina, voda, elektrika, karkoli so že ti fiksni stroški in še mora iti v minus, da mu sploh država tisti delež povrne. In večina njih, manjših s.p.-jevcev pristane na tem, da ima 100 ali 200 evrov za preživetje meseca. Pa so to ljudje, ki so desetletje ustvarjali dodano vrednost, imeli zaposlene.   In jaz tega res ne razumem, še manj pa razumem bom rekla molk organa, da ne da vsaj pojasnila, zakaj se pa njim zdi zagovarjanje obstoječega stanja smiselno in primerno. Vsaj to mislim, da smo do neke mere – pa ne mi – tisti, katerim odrekate povračilo fiksnih stroškov pa upravičeno. In mi smo z dvema amandmajema opozorili na zelo, zelo perečo tematiko, na katero opozarjajo številni, tudi združenja iz tega področja, ne samo posamezniki, ki so zašli v tako situacijo. In ni prav in jaz mislim – zdaj ne vem, a ste to namenoma naredili, ampak težko verjamem, da ko ste postavili to formulo, mogoče sploh niste naredili konkretnih izračunov kaj bo to pomenilo za posameznika. Danes pa so te številke jasne, sploh ker so ljudje morali oddajati to na Furs, da bodo do 20. januarja dobili izplačila in so skozi oddajo tudi računovodje ugotavljali kaj pomeni nekriti fiksni strošek. Torej, da mora od tisoč 100 evrov človek priti v minus, da mu tisti delež nekritega fiksnega stroška povrnete.   V osnovi tudi ko smo sprejemali zakon – bom govorila v svojem imenu         ali pa v Listi Marjana Šarca smo bili prepričani, da se gre za povračilo fiksnih stroškov, tistih, ki so tam navedeni. V praksi, kot rečeno, ko so oddajali, pa se je izkazalo, da je zadeva obrnjena na glavo. In ni prav, da je tako, sploh pa, da se pohvalite, da ste dali tisoč 100 evrov temeljnega dohodka, na koncu pa kot rečeno, ta človek ostane s 100, 200 evri, da preživi mesec. Ne more s tem preživeti, ni logike, da bo preživel.   In še enkrat, dve opciji sta; ali temu človeku omogočite, da si prisluži svoj kruh, če ga pa prisilno zaprete z dekretom, z odlokom, potem je treba pa mu pomagati. To sta samo dve poti, ki jih lahko izberemo mi, kot zakonodajna veja. In zaradi mene lahko danes sejo za eno uro prekinemo in najdete kje je dopustno, da rešite ta problem. Ampak ta problem je pa zelo, zelo hud. Nobene posebne ideološke narave, da ga ne bi mogli vsi skupaj rešiti in to je bil drugi poizkus, je zavrnjen, je nedopusten, ampak ste tukaj iz ministrstva, da najdete rešitev. Jaz mislim, da smo dolžni tako rešitev najti.   Drugače pa še enkrat, prosim za pojasnilo zakaj ministrstvo vztraja na temu, da te ljudi puščamo pri takih izračunih, kot vam jih govorim. Jaz drugače ali pa mi razložite, če jaz kaj narobe razumem ali pa vsi ti ljudje, ki so na Furs oddajali ali pa vse računovodje, s katerimi sem govorila. Pa sem jih kar nekaj preklicala, ker mi je bilo nelogično, da smo … zame pokritje fiksnih stroškov pomeni, da bo ta človek, ki ima zaprto dejavnost, dobil povrnjeno položnico za vodo, komunalo in te zadeve. Ampak ni tako. On ne bo tega dobil povrnjenega, ker more kot rečeno najprej tisoč 100 evrov temeljnega dohodka pokuriti za te zadeve, šele potem se povrača denar. Jaz ne vem, če vsi tukaj noter razumete ali pa razumemo, ker bom v svojem imenu govorila, da ko sem sprejemala takrat tisto formulo teh stvari, jaz nisem si tolmačila tako. Prepričana sem bila, da nekriti fiksni stroški oziroma povračilo fiksnih stroškov pomeni – človek bo izkazal – toliko sem imel izdatkov in država bo to povrnila. Teh tisoč 100 evrov bo imel pa za plačilo prispevkov 400 evrov in 700 evrov mu ostane za vsaj tisto preživetje meseca.   In je sramotno v bistvu, da govorimo o ljudeh, ki so bili nek srednji razred, ki so kot rečeno ustvarjali svojo dejavnost in delali in trdo garali za normalno življenje. Danes so pa več mesecev zaprti. In še stisko imajo, ker ne vejo, a bo sploh do poletja odprto ali bo, ali kaj se bo z njimi dogajalo. Ampak kot rečeno, ko z dekretom zapreš, imaš dve poti. Ena je ali mu omogočiš, da dela, druga je pa, da mu povrneš. Jaz tega, tega pa res danes tukaj ne bom razumela in ne morem sprejeti, da tukaj ne najdemo rešitve vsi skupaj.  Hvala.
Najlepša hvala tudi vam.  Sprašujem, če želi še kdo razpravljati k 6. členu. Ne. Tukaj kot rečeno ni glasovanja, ker je amandma nedopusten.   Zato prehajamo na novi 6.a člen. Tudi tukaj je amandma nedopusten, torej ni glasovanja.  Prehajamo potem na 7. člen in odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Vidim, da ne, zato dajem na glasovanje, amandma koalicijskih Poslanskih skupin. Glasujemo k 7. členu.  Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Amandma je sprejet.  Sedaj imamo novi, amandma za novi 7.a člen, ki pa prav tako ni dopusten. Tako da tukaj ni glasovanja.  In prehajamo na amandma za novi 11.a člen, ki prav tako ni dopusten.  Gospod Miha Kordiš, vi pa ste želeli razpravljati.   Izvolite, beseda je vaša.
Tako, če bi že takoj na začetku nadaljevanja te seje vedel, da bom kljub temu, da so določeni amandmaji poslovniško nedopustni, prišel do besede, bi preskočil tisto uvodno proceduralno.  Skratka, v Levici smo vpeljali novi 7.a člen, ki dviguje nadomestilo v primeru, da je nekdo okužen s covidom-19 in ne more na delovno mesto, na 100 odstotkov.         In to ureditev, ki jo je Vlada Janeza Janše po nepotrebnem zbirokratizirala do onemoglosti, naredili za univerzalna. Se pravi, vsak delavec, ki je okužen, ne glede na to, kje se je okužil, naj ostane doma, naj zavaruje svoje zdravje, naj zavaruje zdravje svojih sodelavcev in kroga ljudi, s katerimi se v tranzitu na delovno mesto srečuje. To je izjemno pomembno pri zamejevanju širjenja epidemije covida-19. Zakaj – ljudje odhajajo na delo bolni, odhajajo na delo tudi tisti, ki izkazujejo blage simptome in na delovnemu mestu širijo korona virus, ker se bojijo zdrsa v revščino v primeru izpada dohodka pri neprimerno urejenih nadomestilih v kolikor ostanejo doma. Pri teh mizernih plačah, pri katerih ljudje ne morejo nič resnega »našparati«, je seveda prenekatero delavsko gospodinjstvo na robu zdrsa v revščino.  V kolikor zaradi epidemije te zaposleni ostanejo doma, bo preko tega roba revščine to delavsko gospodinjstvo tudi padlo. Da to naslovimo in ta odpravimo prezentizem v industrijskih conah, ki so resnično žarišče epidemije. Niso žarišče epidemije tisto, kar si vsak dan sproti Janez Janša nekaj izmišljuje. Ne, tudi po podatkih NIJZ-ja do glavnega dela okužb prihaja na delovnih mestih. Da to zamejimo, da to popravimo, želimo zaposlene socialno zavarovati na način, da vsak delavec, ki je okužen, lahko ostane doma s stoodstotnim nadomestilom svoje plače. Ne 80, ne 70, ne 90, pa malo odvisno kje se je okužil, kje se mogoče ni okužil, pa a lahko izpolni obrazec, ki mu ga je dal delodajalec, pa a mu je tisti delodajalec dal obrazec pa mu dovolil, da ga izpolni in tako naprej in tako naprej. Ne, vsak okuženi delavec naj ostane doma, naj se pozdravi, naj ne širi virusa in naj se ga zavaruje ravno tako pred pritiski delodajalcev, ki kar vztrajajo naj ljudje, čeravno so okuženi, čeravno so oboleli še prihajajo na delovno mesto, samo zato, da bo gazda potegnil še nekaj dodatnega profita.  Tako da prezentizem je potrebno ustaviti. Je velik del krivde za širjenje okužb ravno na temu mehanizmu kapitalizma, ki prezentizem vzpodbuja. In presekamo ga lahko edino tako, da ljudem omogočimo preživetje, da ostanejo doma tudi takrat, ko ostanejo doma zaradi covida-19. Žal ta amandma ni poslovniško dopusten, da bi ga predložili k temu protikorona osmemu paketu, ampak je žalostno v resnici, da ga sploh moramo, pa da moramo v opoziciji misliti na problem prezentizma, torej obolelih okuženih, ki hodijo na delo, čeprav bi morali ostati doma. To bi morala rešiti Vlada Janeza Janše in bi morala rešiti že zdavnaj. Pa smo se o tem tudi že pri preteklih protikorona pogovarjali. Se ne pogovarjamo danes ta prvič, pa nič, vse bo pa ob steno.   Še več, Vlada Janeza Janše je v državnozborsko proceduro poslala protikorona 8, ki je napisan na tak način, da poslanci in poslanke te njihove napake iz nesposobnosti ali namernosti – ne vem, pa niti ni pomembno – ne moremo popraviti, ker je zakon tako napisan, da amandma na to temo očitno niti ne moremo vložiti na način, ki bi poslovniško šel skozi. Jaz mislim, da je to precej grozno in ne vem, očitno nam počasi ne ostaja več druge, da v vseh teh omnibus zakonih, ki posegajo v ureditve, ki z epidemijo nimajo nikakršne veze. Tam kjer bi mogli ljudem pomagat jim pa ne, interveniramo tako, da napišemo svoj protikorona paket. Pa bomo končno dobili ljudski, delavski protikorona paket, ki bo dejansko pomagal ljudem, ne pa kot je situacija sedaj, da je do ljudi prišlo samo 370 milijonov evrov, kapitalu in kapitalistom pa kar petkrat več, 1,7 milijarde evrov.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Smo torej pri 11., novem 11.a členu. O amandmaju – ta pa ni dopusten, kar pomeni, da ne moremo o njem glasovati.   Potem imamo novi 15.a člen.         Tudi ta ni dopusten, zato – vidim, da ne želi … oba sta nedopustna, prvi in drugi.  In sedaj prehajamo k naslovu 7. poglavja drugega dela. Torej smo pri naslovu sedmega poglavja drugega dela.  /oglašanje iz klopi/  Samo trenutek. Torej smo torej pri naslovu 7. poglavja drugega dela. Tukaj imamo amandma opozicijskih Poslanskih skupin in sprašujem, če želi kdo o tem razpravljati.  Izvolite, gospod Dejan Židan.
Hvala predsednica za besedo.  Tukaj smo sedaj pri enem od potaknjencev tega zakona, zato bi res prosil vse prisotne, da ste zelo pazljivi pri glasovanju in vas tudi pozivam, da glasujete za ta amandma, kjer je prvopodpisana Stranka Alenke Bratušek in potem še tri stranke opozicije.  Namreč zakaj se gre – v tem zakonu se skuša uvesti sankcioniranje za nekaj, kar niti ni preveč jasno določeno. To je tako in tako v nasprotju z načeli pravne države in v resnici pomeni direktno vožnjo tega sprejetega zakona na Ustavno sodišče, ker mislim, da ni potrebno biti pretirano pameten, da se ugotovi kako bo Ustavno sodišče v bistvu zaradi varnosti in pravne varnosti tudi razsodilo. Je pa tu še ena vsebina zelo skrita.   Dejstvo je, da vladajoči niso uspešni pri obvladovanju epidemije. Številke so grozne. Ampak veste, te grozne številke niso zaradi nas ljudi, te grozne številke so prvič, ker so se epidemiologi izločili in so odločali pač strokovnjaki, ki niso strokovnjaki za epidemiologijo. Drugo, ker se je kar naprej v bistvu kazala slaba praksa, nekaj kar je vladajočim dovoljeno, ni dovoljeno državljanom. Vladajoči se lahko sprehajajo ob reki brez maske, državljanko pa pred … nekje poje rogljiček, dobi kazen za 400 evrov. Tisto kar je pa najbolj grozno, ljudje ne prenesejo groženj in imajo prav. Na grožnje ni odziv takšen, da bi se sledilo tudi ukrepom, ki so potrebni. Grožnja sama po sebi psihološko deluje na način, da ljudi odbija. Tako in tako ne razumemo kaj je tej državi, da za podobne prekrške v Sloveniji predpiše pomembno višje kazni, kakor v Avstriji. A smo res tukaj štirikrat bolj bogati kot v Avstriji? A je res potrebno naše ljudi bolj obremenjevati, mučiti in strašiti, kot Avstrijce?  Sedaj pa se v bistvu s tem poglavjem in o nekih programih se govori, kjer mimogrede – jaz verjamem, če vprašate gospoda Kreka kakšen program danes ob 12. uri velja, vam ne bo znal točno povedati, kaj šele ostala 2 milijona državljank in državljanov. In sedaj ljudje, ki ne bodo delali točno po nekem programu, ki niti ni neki pravni pojem, jih želite kaznovati. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, res vas prosim, dajmo ta potaknjenec odstraniti. Vam, spoštovana koalicija, pa to, če to odstranimo, nam omogočate, da ne bomo glasovali proti. Ne s potaknjenci. Tako in tako na koncu končajo na Ustavnem sodišču. Vendar, če želimo in mi moramo potegniti ljudi, da bomo skupaj premagovali to epidemijo, ljudem se ne sme groziti. To ni moralno ne na podlagi posameznika in ne na podlagi družbe, zato bomo podprli amandma, kjer je prvopodpisana Stranka Alenke Bratušek. Je pa to izjemno pomemben amandma pri tem zakonu.  Hvala vam.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam, gospod Židan.  Sedaj pa je želel besedo in razpravo k sedmemu poglavju drugega dela še gospod Paulič.  Izvolite, beseda je vaša.    EDVARD PAULIČ (PS LMŠ): Ja hvala predsedujoča.   /oglašanje iz klopi/  Se bom kar navezal na mojega predhodnika. Zdaj v PKP-8 spreminjate Zakon o nalezljivih boleznih in dodajate nov prekršek in to kot je bilo že omenjeno za interventno zakonodajo in pa trajnega značaja. Pa če razložim za kaj gre; po novem bo lahko z globo od 4 tisoč do 100 tisoč evrov kaznovana pravna oseba, ki bo ravnala v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni.  Zdaj kar zbode v oči pri tem prekršku, sta dve stvari. Prvič, zelo ohlapno in nedoločno je zapisano katera so tista dejanja,         ki bodo po novem zapadla pod to prekrškovno določbo, pri čemer pa vemo, da je kaznovalno pravo, kar se tega tiče zelo zahtevno in mora biti tudi sam prekršek zelo precizen, precizno opisan. Tega ni. In pa drugič, programe, na katere se zakon pri tem prekršku sklicuje, sprejme pristojno ministrstvo. In če želimo, da bo nespoštovanje takih programov podlaga za izdajo tako visokih glob, se pravi do 100 tisoč evrov, morajo biti ti programi lahko dostopni javnosti. Jaz sem šel osebno pogledati na spletno stran ministrstva, na spletno stran NIJZ-ja in tega programa enostavno nisem našel.  In iz vidika kaznovalnega prava, je to nedopustno. Podjetja morajo vedeti česa se morajo držati. In nenazadnje, če dam samo eno primerjavo. Tudi Vlada sama sprejema program ukrepov, recimo primer semafor sproščanja. In po tem semaforju naj bi se sprejemale oziroma tudi rahljale določene omejitve. In zdaj je moje vprašanje, kakšne so sankcije za Vlado, če se svojih programov ne drži in odgovor je – jih ni. Kakšne bodo sankcije za pravne osebe, ki se ne bodo držale programov za katere niti ne vedo kje so objavljeni. Globa tudi do 100 tisoč evrov. In zato bomo v Listi Marjana Šarca skupaj z ostalo opozicijo predlagali črtanje tega člena.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.  Gospod Vojko Starović, izvolite.
Hvala za besedo, predsednica.  Jaz ne vem kaj nam je, da z ukrepi, ki so se izkazali za popolnoma zgrešene, nadaljujemo. Torej nadaljujemo z grožnjami, zastrašujemo ljudi, organizacije in mislimo, da bomo s tem kaj dosegli, ko dokazano nismo. Praksa dosedanja je jasno in glasno povedala, namesto, da bi ljudi pridobili, jih skušamo prestrašiti in ogroziti. In skrajno pravno je nedopustno, da lahko nekdo je kaznovan za nekaj, kar ni vnaprej določeno, predpisano in jasno in objavljeno. V teh naših ukrepih, kar pa naj bi bilo po programu, pa zgleda tako, da jutri veljajo – eden je tako zapisal – jutri veljajo jutrišnji ukrepi, ki dodajajo nekatere sprostitve, ki so obveljale predvčerajšnjim. Če pa se bo danes slika poslabšala, bodo vpeljali včeraj današnji ukrep. Tako se to prebere in kje naj se državljani, ljubi bog, v tem znajdejo.  Torej določba je povsem nejasna in nedopustna in ker ni konkretnega, ni določeno za nekaj v naprej nedoločenega. V glavnem to ne gre skozi nobeno presojo, zato tudi predlagam vsem nam, da to sprejmemo ta amandma. S tem sem govoril tudi, da brišemo sedmo poglavje in 16. člen, da za oboje sem govoril.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najprej dajem besedo gospe Jerci Korče, je še želela razpravljati. Potem pa še gospod Miha Kordiš, izvolite.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala.  Sem kljub vsemu opazila, da imamo danes tukaj – zdaj Ministrstvo za delo mi na vprašanja ne odgovarja in ne daje pojasnil. Imamo pa predstavnico tudi Ministrstva za zdravje. In vendar pred odločanjem je prav, da najbrž vsi poslanci dobimo pojasnila kakšni so ti programi, ki naj bi jih določil minister, pristojen za zdravje za posamezno leto ali daljše obdobje. V nasprotnem primeru dajemo neko bianco menico ali kakor hočete, da češ si bo lahko napisal program, minister bo ta program določil in na podlagi tega bodo državljani sankcionirani.   To je zelo, zelo nedopusten člen, ki ga želimo vnašati. In pojasnil kaj ti programi so, zaenkrat še nimamo. Bi jih z veseljem slišala. Seveda to nikakor ne pomeni, da bom podprla nekaj, kar v sami zakonodaji ni zapisano kakšen prekršek naj bi to bil, ampak bo to kar minister določal pa glede na te rotacije, ki se vam dogajajo oziroma        minister določa pa glede na te rotacije, ki se vam dogajajo oziroma si želite, da bi se dogajale na ministrstvu, jaz mislim, da je pa še najmanj neodgovorno, da dajemo take pristojnosti trenutnemu ministru za zdravje, da določa kar po nekih programih sankcije za naše državljane. Bom pa vesela vsekakor pojasnil.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.  Želite odgovoriti? Izvolite, gospa državna sekretarka.    MAG. MARIJA MAGAJNE : Hvala lepa.  Zelo enostavno in bom zelo kratko odgovorila. Vsi programi, taki programi so objavljeni v Uradnem listu in tukaj gre konkretno za program cepljenja in program, ki je kadar se objavi, se objavi s pravilnikom o programu cepljenja.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj pa dajem besedo gospodu Mihi Kordišu. Izvolite.  / oglašanje iz klopi/  Želeli ste repliko na gospo državno sekretarko. 3 minute, izvolite.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Zdaj vendarle najbrž nisem največja strokovnjakinja za to področje, pa bom prosila dodatno pojasnilo. Torej govorimo o objavi programa cepljenja, ki se objavi v Uradnem listu. In kaj to pomeni, sankcioniranje za kaj? Za necepljenje, za kršitev … ja, saj pravim zato, saj pravim, nisem mogoče vas najbolj razumela ali pa moj domet ne seže tako daleč, pa bom prosila za bolj podrobno obrazložitev.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Ja, izvolite gospa državna sekretarka.
Marija Magajne
Hvala lepa.   Gre za programe, ki se objavijo v Uradnem listu, se pravi ne gre za programe, ki so v ne vem, brez objave ali kjerkoli. Zagotovo ne more iti za necepljenje, ker ne gre, če ne gre za obvezna cepljenja. Gre za prekrške v nasprotju s temi programi. Na primer lahko bi rekli izvedbo cepljenja v nasprotju s programom, ki je objavljen, ki določa na primer prednostna področja za cepljenje.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala za to dodatno pojasnilo.  Gospod Kordiš, beseda je vaša.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Želel sem nekaj povedati o temu, da se Vlada Janeza Janše na vsak družbeni problem odziva z represijo, ker je vsak problem, ki ga vidi, tak, da je potrebno ljudi bodisi s položnicami, bodisi s pendrekom. In želel sem tudi nadaljevati, da sem nekaj ur nazaj prejel fotografijo iz Trbovelj, kjer ljudje protestirajo. Ne več kar tako na ulicah in trgih ali pred šolami, ampak pred policijskimi postajami. In vas naprej vprašati koliko časa, preden se kaj zgodi policijskemu avtomobilu in prvemu policistu, ko so ljudem šle čez glavo te položnice Janeza Janše, ki epidemije nikakor ne umirjajo. Navsezadnje temu tudi niso namenjene. A potem so prišli odgovori predstavnikov izvršne veje oblasti, čemu je vsebina teh členov sploh namenjena in sem samo zmeden in ne vem o čem se sploh pogovarjamo. »What« bi rekli kakšni mlajši vrstniki.
Najlepša hvala, gospod Kordiš za vaš prispevek.  Razpravljati pa je želela k naslovu sedmega poglavja drugega dela in amandmaja vloženem še gospa Violeta Tomić.  Izvolite.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Moja razprava bo čisto kratka. Bo bolj replika državni sekretarki, ki govori nam popolnoma nerazumljiv jezik. Jaz mislim, da je to neka Krekovska latovščina, kot je prav izjavil danes kako se okužbe zmanjšujejo, pa se vendarle vidimo trend naraščanja, zato je dobro, da smo pozorni. Lepo vas prosim, državljani in državljanke vas ne razumejo, poslanci vas ne razumemo. Zakaj take visoke kazni, nam povejte lepo po kmečko, po domače, da bomo vsi vedeli. Ne pa »ja, veste, to bo ukrep, če bo, ampak če ne bo ukrep, potem vam ne bomo«. Ne moremo se tako pogovarjati, spoštovana državna sekretarka. Mislim res, ne imejte nas za norce, ne imejte za norce državljane Republike Slovenije. Povejte nam, da bomo razumeli, da bomo lahko odgovorno stisnili ta gumb.        PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Židan, izvolite. Potem gospod Starović, potem pa gospod Marko Bandelli.   Izvolite.    MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Sedaj mojo razpravo je spodbudil odgovor gospe državne sekretarke, ki verjamem, da je bil povedan v dobri veri. Težava pa je, ker je pot v pekel pogosto tlakovana z dobrimi nameni, to zgodovina uči. In zdaj si zamislite – jaz razumem zdaj, če sem dobro razumel gospo državno sekretarko, je neki program, potem pa nekdo skače preko vrste v neko zdravstveno ustanovo, treba ga je zgrabiti za »šinjek« kot se reče po prekmursko. Težava pa je v tem, da je čisto nepomembno kaj misli gospa državna sekretarka. Njej predstojnik ali predstojnica, saj ne vem kdo trenutno ministrstvo v resnici vodi ne vem. Dejstvo je, da tako kot je zapisano, omogoča pa čist vse.  Zamislite si recimo, da vozimo avto in bi pisalo noter v ustreznem zakonu »kaznuje se z 10 tisoč evri, če prekrši program varne vožnje po avtocesti, ki ga pa sprejme Vlada kar tako«. Saj razumete, da mora pisati – kaznuje se z ne vem, desetimi evri, stotimi evri, če vozi prehitro 10 kilometrov na uro. Jasno mora biti v začetku, kadar gre za kaznovanje. Tu je pa neke vrste, kakor sedaj jaz to razumem, alibi, da karkoli sprejme Vlada, pa je čisto vseeno ali moja, tvoja, leva, desna, zgornja, spodnja. Vlada kakor si zamisli, da bo potem po tistem kaznovala državljanke in državljane in druge pravne osebke, če dobro razumem. To je nevzdržno.  Pa še nekaj ne pozabite. Ves čas v Državnem zboru poteka razprava o pomenu cepljenja. Mimogrede, če – saj vem, da ne berete mojega Facebooka, berete neke druge verjetno vsi ostali, ampak če pa kdo slučajno se je zmotil pa pogledal, ste videli, da sem jaz na svojem Facebooku jasno objavil argumente zakaj sem se prijavil v čakalno vrsto. Pa ko pridem na vrsto, pač pridem. Ker mislim, da je prav, da smo imunizirani na ta način. Vendar, če hočemo ta strah, ko večina ljudi več ne zaupa cepljenju in drugim ukrepom v bistvu premagati, a veste, da ga ne bomo z represijo. Ta strah se premaga z vzgledom, z argumenti in tisto, kar je najpomembneje, pa tako zelo manjka v naši družbi – z v bistvu odprto, spoštljivo razpravo, tudi s tistimi, ki mislijo drugače, pa imajo pravico. Ampak s tem, ko se pogovarjajo s tistimi, ki mislijo drugače, se pogovarjaš s tiho večino, ki se ne oglasi, ampak zelo posluša in glede na odgovore, se kasneje odloči.  Zato vas res prosim, tega pa res ne moremo sprejeti, da sprejmemo, da se bo kaznovalo kršenje nekega programa, ki v bistvu niti ni v zakonu jasno določen kaj mora vsebovati in v bistvu kaznovalo se bo nekaj, kar sploh ne vemo, da je v tem trenutku kaznivo. Dajmo pomisliti kam tako razmišljanje pelje. Ob tem, da še enkrat poudarjam, jaz sem med tistimi, pa verjamem, da nas je večina tukaj, ki razumem in tudi javno podpiram. Ampak ne nagovarjam ljudi, zato ker sem politik, politikom ljudje ne verjamejo. Ljudi mora nagovarjati strokovnjaki, najbolj zdravniki, ostalo medicinsko osebje in potem tako naprej. To tudi študija samega ministrstva, gospa državna sekretarka, ki jo je vaša predhodnica v tej dvorani pred kakšnega pol leta predstavila, govori. Ne pa z grožnjami, prosim lepo. Potem pa res bomo edina država na svetu, ki nikoli ne bo obvladala te epidemije.  Prosim lepo, dajmo to sprejeti, da tega notri v tem zakonu ni.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Gospod Vojko Starović, zdaj vi razpravljate, izvolite.    VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Glejte, debatiramo o nečem, o čemer se je naša Zakonodajno-pravna služba popolnoma jasno izrazila in je ljudjem, ki imajo pravo blizu in znano, je jasno, da ne moreš določiti kazen preden si določil dejanje za katero je zagrožena, to je jasno. To enostavno ne gre skupaj. Samo toliko kratko bi rad opozoril, ker se nekaj sprenevedajo nekateri v tej dvorani.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Gospod Marko Bandelli, izvolite.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednica.   Se nisem hotel oglasit, sem hotel pustit Vojkotu pa ostalim naj povejo svoje, ampak besede od državne sekretarke je samo potrdilo naš dvom, nič drugega. In zdaj je dvom nerealen in še toliko bolj potrjen kot tak. Mi smo predlagali črtanje, ker ta reč vzbuja nek dvom namena. Tukaj sploh ni več jasno. Vi ste rekli, gospa državna sekretarka, tisti, ste dali en primer         od tolikih, kar že to je zgrešeno. Ampak kako lahko je dosti primerov, ne more biti. Tisti, ki se ravna v nasprotju s programom cepljenja – to so vaše besede, sem poslušal zdaj nazaj, če je res to, kar ste rekli. To je bil en primer vaš. To se pravi, tisti, ki so preskočili vrsto na primer zdaj te dni, ki jih je ogromno, smo ugotovili, da jih je 200, 300, ki je preskočilo vrsto. Tisti tam bodo potencialno bi bili lahko kaznovani.   Zdaj jaz bi rad, da mi to razčistite, ker zdaj ste res mi dali še večji dvom. Dam primer, tisti, ki so cepili zaradi nepotizma ali kar je bilo treba. Zdaj mislim, mislim je treba napisati kaj je v nasprotju s programom. Vi morate točno napisati. Če jaz imam telefon na ušesu in ko grem iz avta in mi policija da kazen, vem točno zakaj sem dobil. Ampak da morate napisati vi v zakon – boste kaznovani slučajno, če boste naredili z avtom. Kateri prekršek z avtom? Kakšen prekršek bom jaz naredil z avtom, če mi ne poveste kaj je prekršek, za kaj se tukaj gre. In to je ta dvom, kar je treba. To je absurd od absurda, kar piše tukaj. Vtaknili ste noter en člen brezvezen, da lahko pol vam odpre vrzel na 180 stopinj. To je bil predlog SAB-a, to je bil predlog, da črtamo to reč tle neumno, brezvezno, nedorečeno, škodljivo. In upam, da bodo razumeli vsi tukaj, da to reč tukaj je treba črtati ven.  In pa pripravite na drugačen način. Saj ni problem sankcionirati, ker itak vi greste vse skozi policijo in sankcijami itak, ampak vsaj da vemo kaj je eden napravil ali kdaj je lahko ta prekršek napravljen, da je lahko kaznovan.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   K razpravi se je prijavil gospod minister, izvolite.    JANEZ CIGLER KRALJ: Spoštovane, spoštovane, hvala lepa.   Tole se je zdaj zelo razgrelo, pa vseeno bi jaz pomiril nazaj. Ta 16. člen dodaja eno dodatno točko 1.a v 54. člen ZNB-ja, ki ima že tule 12 točk. 12 ali 13, 14 točk oziroma 15. Za prekrške pravnih oseb, pravnih oseb in 16. člen ima jasno intenco in zelo preprosto intenco, da se doda v ta nabor prekrškov za pravno osebo tudi nasprotovanje programom za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev, izkoreninjanje nalezljivih bolezni. Torej, če se odstopa od načrta cepljenja.  Veste, da je trenutno cepljenje zelo pomembna izhodna strategija, ne samo v Sloveniji ampak pravzaprav celotne Evrope. Evropa se je za to odločila in s tem pravzaprav želimo resno zavarovati življenja in zdravje ljudi. In cepivo je zelo iskana dobrina trenutno in Vlada je odgovorna in Ministrstvo za zdravje za to, da zagotovi tudi ravnanje v skladu s tem. Ne vem, če bi želele poslanke in poslanci prevzeti odgovornost, da se ne omogoči zdravstveni inšpekciji, da z neko podlago tudi sankcionira odstopanja od tega načrta cepljenja, ker tu imamo v načrtu jasno določene ranljive skupine, ki so prioritetno upravičene do cepiva. In glejte, nekaj tega občutka za eno odgovornost in pravice pa mislim, da smo zadržali in jaz računam na to, na tem Odboru za delo imam to izkušnjo, da pogledamo te življenjske zadeve, ki so izjemno pomembne, ki so izjemno pomembne.   In tu gre samo za to, da se zagotovi pravna podlaga za to, da bo lahko zdravstvena inšpekcija imela tudi podlago, da v skladu s 54. členom ZNB-ja tudi za odstope od teh, od načrta cepljenja, predvsem pri prednostnih upravičencih ali pa najbolj ranljivih upravičencih za cepljenje. Mislim, da toliko solidarnosti s temi najranljivejšimi skupinami pa vsi skupaj zmoremo in računam na to.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala, gospod minister.  Zdaj bom dala besedo najprej gospe Jerci Korče, potem bom dala besedo gospe Violeti Tomić,         potem pa bom dala besedo še gospe državni sekretarki, da odgovori na morebitne še dodatne dileme.  Izvolite, gospa Jerca Korče.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, najlepša hvala.  Zdaj minister je govoril, da govorimo o nečem, kar je v nasprotju s programom cepljenja. Jaz v tej dikciji, pa vam jo bom potem prebrala, ne vidim jasne pravne opredelitve, da gre za program cepljenja. Še več, ne vidim časovne omejitve, da gre to morebiti za neko obdobje, v katerem se izvaja cepljenje za covid. Še več, ne vidim nobene besede o tem, da je program, ki je sprejet in govori o tem kdo je prednostno za cepljenje in da bo to namenjeno sankcioniranju tistih pravnih oseb, ki bi omogočale, da preskakuje nekdo vrsto.  Zdaj vam pa preberem ta 16. člen, katerega mi želimo, da se črta, ker je neprimeren, da je v tem zakonu, govori takole: »V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 54. členu v prvem odstavku za prvo točko doda nova točka 1.a, ki se glasi – 1.a točka – če ravna v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz tretjega odstavka petega člena tega zakona«. Zdaj 54. člen določa, da se z globo 4 tisoč do 100 tisoč evrov kaznuje za prekršek pravna oseba. Seveda je določenih 14 točk, ampak te točke so zelo jasno določene, katere so. Govorimo o tem, če se opravi pokop, izkop, prekop ali prevoz trupla v nasprotju z 42. členom tega zakona. Če pravna oseba ne omogoči na primer deratizacije v skladu z 28. členom tega zakona in tako naprej. Skratka, točke so zelo jasno opredeljene. Zakaj se sankcionira pravna oseba, če ne omogoči nekega izmed teh naštetih ukrepov, ki seveda pripomorejo k preprečevanju določenih zadev, ki so določene v zakonu o preprečevanju nalezljivih bolezni.   Ta člen, ki ga pa vi vnašate v zakon, je pa čisto nedoločen, ne govori izrecno o nobenem programu cepljenja oziroma načrtu cepljenja, ni časovno omejen, da bi se to šlo za neko trenutno situacijo, ki jo imate, ampak kar tako na splošno dajete noter, da se bo 4 tisoč do 100 tisoč evrov lahko za prekršek sankcioniralo pravno osebo, ki bo ravnala v nasprotju z nekim programom, za katerega danes nihče, ki sedi tukaj v dvorani ne ve kakšen bo in koliko bo teh programov. Vlada bo lahko vsak mesec v Uradni list, vsak teden ali pa vsak tretji dan objavila nek program. Vse kar bo rabila je, da bo zapisala, da je to program za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni. O tem vam mi govorimo.  In zelo nedorečeno je kaj bomo mi danes sprejeli. Dorečeno je samo to, da dajemo, kot sem rekla neko bianco menico, da bo lahko minister za zdravje samostojno sam od sebe, brez da bi kjerkoli to posebej dobil potrditev, pripeljal v Uradni list oziroma objavil v Uradnem listu nek program, ki bo vseboval samo tole, kar sem vam naštela. Pod to se lahko skrije pa marsikaj. Kot rečeno, jaz tukaj ne vidim nobenih ranljivih skupin, preskakovanje vrste pri cepljenju, kar želite sedaj pokazati, ko v zakonodajno, v zakonodajo vnašamo mi tukaj noter tako zadevo – ja, mora biti dorečena, drugače imamo polje, sivo polje, kjer lahko praktično Vlada po svoji inerciji in pa dnevnem navdihu pod to skrije in počne karkoli in izreka globe za tisto, kar se bo pač njim zazdelo tisti trenutek, da je fajn in primerno.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Preden dam besedo gospe Violeti Tomić, je za besedo zaprosil gospod minister. In ker je predlagatelj, seveda ima prednost.  Izvolite.    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.   Poslušam, pozorno poslušam izvajanja pa mislim, da se še vedno ne slišimo. Jaz bi pozval tu, da gremo nazaj na stroko. Tretji odstavek 5. člena ZNB-ja, na katerega se sklicuje ta torej predlagana 1.a točka, ki je v 16. členu našega sedaj obravnavanega zakona, pravi, navaja točne inštitucije, ker ne bi rad, da izpade vtis, da lahko kar nekdo si kar zmisli nek program in ga da v sprejem in         je potem to program, na podlagi katerega bodo inšpektorji kar globili vse pravne osebe od 4 do 100 tisoč evrov. Preprosto temu ni tako. Zaenkrat mislim, da smo še vsi skupaj zavezani k pravni državi, enemu pravnemu redu in mislim, da ne more kar nekdo nekaj takega narediti.   In tretji odstavek je jasen, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo in preučujejo epidemiološke razmere nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, to je celo obveznost, morajo to spremljati, sprejetimi z mednarodnimi sporazumi in v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije ter na tej podlagi in v skladu s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije pripravijo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev (eliminacijo) in izkoreninjenje (eradikacijo) nalezljivih bolezni. Za to gre. Ne more kar nekdo nekaj predpisati in potem kar globiti.   Res prosim, računam na konstruktiven pristop pri tem in res pozivam vse, ne črtajte tega 16. člena, ker vseeno ga potrebujemo, da ohranjamo red in strukturo pri tej pomembni izhodni strategiji Republike Slovenije za izhod iz epidemije covid in to je cepljenje. In mislim, da res si ne bi želel kdorkoli prevzemati odgovornosti za to, da je ta program cepljenja bi rekel manj upoštevan ali pa manj uspešen zato, ker pač bi bile inšpekcije ali pa nadzor manj učinkovite zaradi tega, ker ne bi imele pravne podlage za nadzor in seveda tudi globo v primeru nespoštovanja. Gre pa za najranljivejše. Gre za to kdo je upravičen do tega. In če kdo krši ta red, seveda lahko rečemo tudi posredno ali pa celo neposredno ogrozi nekoga drugega, ki bi mogel biti upravičen do tega odmerka cepiva, pa ga ne dobi prednostno. Samo na to bi želel še enkrat opozoriti, da bi se slišali.  Hvala lepa.  /oglašanje iz klopi/ replika.
Izvolite gospa Korče, 3 minute.
Ja, najlepša hvala, minister, da ste prebrali tretji odstavek 5. člena. Bi si želela, da bi še četrti odstavek 5. člena, kajti te programe določi minister, pristojen za zdravje. V njegovi inerciji je, da se te stvari določi. Seveda pa ima neke strokovne podlage Nacionalnega inštituta in tako naprej, ampak v končni fazi jih določi in poštemplja on in nikjer ni zavedeno, da morajo biti identični temu, kar je pripravila stroka. In če to drži, potem mojo konstruktivnost imate, ampak je treba jasno zapisati, da se to gre za cepljenje, za neko omejeno časovno obdobje, za točno določeno bolezen, s katero se soočamo in zadeve morajo biti veliko bolj določne. Drugače pa tako, kot je sedaj zapisano, se pa odpira polje, n-broj možnosti kaj ti programi so, kdo bo kaznoval in kaj se bo pod to vse lahko skrilo.  Tako da jaz ne pristajam na to, da nedoločno pustimo tako odprto polje in danes verjamemo na neko izrečeno besedo. Zapisati je treba potemtakem, če vam verjamem na besedo, določno, jasno in nedvoumno, da ta pravna podlaga velja za zelo ozko področje. In ker govorimo o interventnem zakonu, ki je tudi v veliki večini časovno omejen, seveda tudi časovno omejeno.
Gospa Violeta Tomić, izvolite.
Ja, hvala za besedo.  Predlagatelj minister Cigler Kralj nas roti, da vendarle ne črtamo njegove bianco menice, da bi kaznovala Vlada arbitrarno nekatere, ki jim niso všeč verjetno.   Zakon o prekrških v 6. členu določa, da je prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona uredbe Vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. V konkretnem primeru se kot prekršek določa neko nedoločeno dejanje, ki je v nasprotju s programi, ki jih pripravijo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in obočni zavodi za zdravstveno varstvo za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev, eliminacijo, izkoreninjenje nalezljivih bolezni. Te programe določi minister, za katerega niti ne vemo kdo zdaj je, verjetno predsednik Vlade v eni osebi vse.         Za posamezno leto ali celo za daljše obdobje, program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva. Program iz tretjega odstavka 5. člena, ki ga določi minister, ne pomeni kršitve zakona uredbe Vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti.  Skratka, poleg vsega tega navedenega, je določba povsem nejasna in zaradi tega se ogroža pravna varnost državljanov. In ljudje morajo vedeti kaj so narobe naredili, kakšno je dejanje, ki pomeni kršitev zaradi katere jih lahko mirno kaznujete med 4 tisoč in 100 tisoč evri. Se pravi pravna oseba, ki nekako bomo rekli ovira zatiranje epidemije in kot omenjate cepljenje, se lahko kaznuje do 100 tisoč evrov. Pa mogoče me zanima, ali bo Zavod Iskreni, katerega ustanovitelj ste, plačala 100 tisoč evrov kazni, ker na svojih straneh propagira necepljenje.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Sedaj dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, gospe Magajne.  Izvolite.    MAG. MARIJA MAGAJNE: Ja, hvala lepa.  Lahko samo še enkrat dopolnimo to, kar je bilo rečeno. Ne gre za fizične osebe, ampak za … člen se nanaša na pravne osebe in na programe, ki jih, kot je bilo rečeno, sprejme seveda minister za zdravje na podlagi predloga Nacionalnega inštituta za javno zdravje in seveda taki programi se vedno objavijo v Uradnem listu. Niso programi, ki so samo kot ideja ali karkoli. Se pravi so javno objavljeni in za te programe gre in na te programe se nanaša 16. člen. V konkretnem primeru je to program cepljenja, program cepljenja.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.  Sedaj je želel besedo najprej gospod Dejan Židan, potem gospa Bojana Muršič, potem gospod Starović in če sem prav razumela, je želela besedo še na koncu gospa Jerca Korče.  Izvolite, gospod Dejan Židan.    MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospa predsednica.  Jaz moram povedati, da čim bolj predstavnike Vlade poslušam, tem bolj sem prestrašen, ker na koncu bodo prišli samo še z željo, da sprejmemo člen, da v bistvu v kolikor bodo sedaj pravne osebe, saj v drugem koraku bodo tudi fizične, kršile neki program, bodo kaznovane v skladu z nekim drugim programom, ker bo Vlada kar sama določila zneske. Jaz nisem pravnik, ampak res me v tem trenutku zanima, a je gospa pravnica prisotna tukaj z nami še? Jaz želim čisto tak odgovor na preprosto vprašanje, ali vam to, gospa pravnica, diši na proti ustavno dejanje ali ne. Ali lahko mi napišemo v nedoločni obliki – bomo kaznovali – v skladu z nekim programom, ki ga niti ne poznamo v tem trenutku. Jaz ne vem, pravim, jaz nisem pravnik, ampak to je v nasprotju z vsem, kar nas v tem Državnem zboru učijo, da mora biti vse čim bolj določno. In samo če je določno, vzbuja zaupanje, je izvršljivo in hkrati daje pravno varnost vsem ljudem, vsem pravnim osebam in vsem ostalim, ki so v tej lepi državi.  In ko poslušam, - ja, če tega ne bo, bo ogrožena izhodna strategija. Če izhodna strategija temelji na grožnjah, spoštovani predstavniki Vlade ste čisto dobro pokazali kam nas pripeljete. Izhodna strategija – poglejte si gospo Merklovo v Nemčiji, prosi, je ponižna in nikoli ne grozi, še ko jo opozicijske stranke v parlamentu strogo, ker jo tudi njo strogo obravnavajo. Poglejte njene odgovore, so prošnje, so ponižni in vzgled in se čuti ta empatija, ki jo tako in tako zelo potrebujemo od naših voditeljev, zato ker nalezljivo bolezen je z grožnjami nemogoče premagati. Ker grožnje povzročijo odpor.   Jaz se spominjam, ko smo tukaj sedeli, pa tam kjer je zdaj gospa Violeta, je sedela … je sedel predstavnik ene od slovenskih … enega od slovenskih kliničnih centrov in smo se pogovarjali – če vam bomo grozili.         in predpisali, da morate biti, da morate vi zdravstveni delavci biti obvezno cepljeni – je povedal – veste kaj boste naredili, samo odpor med nami, samo odpor.  In s takimi grožnjami nedoločne oblike, ker manjka samo še tole, da se znesek izbriše in bomo kaznovani po programu, ki ga bo sprejel trenutni minister ali Vlada ali kdorkoli. To je, tako vsaj jaz mislim, neka oblika razgradnje pravne države. Zato res želim, da se odzove tudi predstavnica zakonodajne službe parlamenta, čeprav danes berem, da je nekje bila že – verjetno ne ista gospa, neka druga gospa – grobo napadena. Pa sem povsem prepričan, da bo predsednik Državnega zbora jo povsem zaščitil, kakor je tudi gospoda Mihata, ki je tu med nami, Kordišu, ko je bil neposredno napaden. Jaz sem povsem prepričan, da bo dobila vso maksimalno podporo vodstva tega Državnega zbora, pa bi morala.  Jaz želim, da se oglasi Zakonodajno-pravna služba in pove kako je s tem. A se vi strinjate s takim nedoločnim zapisom, a je to lahko ustavno, protiustavno. Saj vem, da na koncu a je ustavno ali neustavno, odloča Ustavno sodišče. Ampak je pa sum, da takšnega oblika zapisa je zelo sumljiva, da je protiustavna.  Hvala za besedo, gospa predsednica.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Gospa Bojana Muršič, izvolite.    MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa.  Jaz vem, da je predstavnici Zakonodajno-pravne službe tam na levi strani zelo, zelo težko danes sodelovati z nami. Tudi ko Vlado poslušam danes, ko daje obrazložitev k temu členu, sem zgrožena. Zakaj – mi imamo obrazložitev v predlogu zakona, ki govori zgolj in samo s predlagano zakonodajno spremembo se v kazenske določbe dodaja prekršek, ki bo omogočil sankcioniranje ravnanj, ki so v nasprotju s programom za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz tretjega odstavka 5. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Samo to je obrazložitev, ne to, kar vi danes še tukaj navajate.  In nadalje, kdorkoli, pa mislim, da večina tukaj nas prisotnih je prebrala mnenje Zakonodajno-pravne službe k temu 16. členu, ki pa je zelo obsežno. Ne boste verjeli, na eni A4 strani pa še malce zraven. In kaj govori; da se s tem členom določa nov prekršek v Zakon o nalezljivih boleznih. Ne bom si ga brala, zaradi tega, ker ne bom imela bralnih uric, ampak bom samo navedla. Predlagana formulacija novega prekrška 54.b, 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih po mnenju Zakonodajne-pravne službe ne izpolnjuje osnovnih pogojev za določitev prekrška, ki jih zahteva – kaj – načelo zakonitosti v kazenskem pravu – iz česa – iz 28. člena ustave. Pa še naprej … nadalje, poleg navedenega je predlagana nova določba 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z načelom zakonitosti iz 28. člena ustave glede zahteve po določnosti prekrška. Pa kaj že to ni dovolj? A ni to že dovolj? Kar jasno pove, da je določba povsem nejasna, zaradi česar je ogrožena pravna varnost, saj mora biti čisto vsakemu danes znano, vnaprej znano za katero konkretno dejanje, ki ga ne sme storiti in kakšna je njegova vsebina predpisa.   Torej sporno je tudi, da bi program proti kateremu naj ne bi bila dovoljena določena ravnanja, določil kar sam minister. Pa mislim, pa to pa je res. Zmagali smo na tem odboru, če bo ta člen podprt, potem pa je res s koalicijo in to Vlado res nekaj hudo narobe.  Hvala.
Gospod Starović, izvolite.
Hvala za besedo, predsednica.  Zdaj bi tako … meni se zdi, ko tu sedimo, ko tu sedimo in se pogovarjamo o teh stvareh, zgleda, da sploh ne razumemo kaj je demokracija, kaj je zakon, kaj je ustava. Od Magne Carte naprej, če se bo kdo spomnil zgodovine, od Magne Carte naprej, vse moderne ustave in zakoni so zato tu postavljeni, ne da dajejo pooblastila Vladi ali pa oblasti, ampak da omejujejo oblast, da ščitijo državljane, da ščitijo svoboščine,         da ščitijo naše dostojanstvo. Noben drug, razen zakonodajalec ne more tega predpisati, oziroma tisti, ko je pristojni, lahko tudi sama upravna skupnost. Ne more pa to biti minister. A ne razumete, da gre pri vsej tej zakonodaji in ustavi od Magne Carte naprej, da se zaščiti ljudi pred samovoljo, pred samovoljo oblasti. In tak način kaže na samovoljno ravnanje in tega res ni mogoče sprejeti, ker pol jaz nič več ne razumem. Se opravičujem.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Tako. Zdaj pa mislim … še gospa Jerca Korče, res je.   Izvolite.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Jaz bi samo še na eno luknjo opozorila v zvezi s to argumentacijo in pihanjem na neka čustva, vezano na cepljenje. Kdo so pravne osebe, ki izvajajo cepljenje? Zdravstveni domovi, če prav razumem. Ali kdo bo to izvajal. Torej, koga se bo kaznovalo, zdravstvene domove oziroma zdravstvene inštitucije, ker se bo tam preskakovalo cepljenje ali kako bo to izgledalo?   V glavnem, luknjo imate v argumentaciji tega, če na druge načine se ne zna poskrbeti znotraj lastnega sistema državnega, kako se bo cepilo. Jaz ne verjamem v to vašo argumentacijo, da se ta člen želi tako zelo vnesti samo zato, ker je treba to izhodno strategijo s cepljenjem izpeljati. Če bi bilo temu tako, kot sem rekla, bi bila zadeva oziroma ta člen zapisan popolnoma drugače. In jaz apeliram na vse tukaj, da ko pridemo do glasovanja, da se tole zavrne, ker tukaj noter se skrivajo povsem drugačne zadeve in kot je kolegica pred mano že povedala, že sama obrazložitev, vaša obrazložitev 16. člena kaže na to, da nima to nobene veze s tem, kar hočete danes tukaj prodajati in prepričati najbrž svojo koalicijo, če sploh poslušajo, da je ta člen tako zelo nujen. Ne, ta člen je tako zelo zgrešen in tudi z vašim zagovarjanjem tega člena smo samo še globlje zabredli v to, da res ni nobene logike zadaj.
Se opravičujem, sedaj je želela besedo še Sladjana Ješić iz Zakonodajno-pravne službe.  Izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala lepa.  Želela bi pojasniti, da smo v pripombi opozorili na nejasnost besedila novega prekrška, kar sicer predstavlja ta člen. Dejstvo je, da gre za tako imenovano blanketno normo, torej zakon mora določiti kot prekršek dejanje, ki bo definirano z nekim drugim predpisom. Problem je, da tu ne bo šlo za predpis, ampak za program, ki ga pripravijo strokovni organi in na to določi minister.   Poleg tega je nejasno kaj sploh bo zajeto. Morda bo zato prišlo do prekrivanja z drugimi prekrški iz veljavnega Zakona o nalezljivih boleznih.  Hvala.
Gospod minister, izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa.  Saj ne vem točno na kaj vse bi se odzival, ker upam, da od mene niste slišali groženj, ki je nekdo prej rekel grožnje pa ne vem. Tudi povzdigovanje glasu ne in tega ne. In spoštovana predsednica, vi ste to večkrat omenili že v svojem vodenju danes pa tudi sicer. Tako da mislim, da tu jaz skušam konstruktivno prispevati k nivoju debate.  To, kar je gospa iz Zakonodajno-pravne službe povedala na nek način potrjuje moje izvajanje malo prej. Če strokovne službe pripravijo program in pristojni minister ga potrdi, sprejme, je to predpis. In še enkrat, to je Zakon o nalezljivih boleznih, to ne more kar nekdo nekaj predpisati in potem globiti. Gre za resne stvari in škoda, da se norčujemo iz tako resnih stvari, kot je recimo program cepljenja.  Še glede ene pripombe bi vam rekel; vsak si izbira orodje svojega političnega boja, orodje pa orožje. In včasih z izbiro tega orožja več pove o sebi, kot o drugih.
Najlepša hvala, gospod minister.  /oglašanje iz klopi/ postopkovno.         Postopkovno ste želeli, gospa Violeta. Potem bi prosila samo, da je res v skladu s poslovnikom …  / oglašanje iz klopi/  Tako kot pravi 69. člen poslovnika. Govoriti morate samo o uporabi poslovnika.  Izvolite, gospa Violeta, 3 minute.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Postopkovno bi rekla, da minister ni tisti, ki bi komentiral Zakonodajno-pravno službo, kajti kakor vem, ni po izobrazbi pravnik. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je bila do nastopa te Vlade zelo spoštovana inštitucija, katere mnenje smo vsi spoštovali. In to, da nasprotujemo vašemu ukrepu ni norčevanje iz ukrepov in če nasprotujemo kaznovanju državljanov za nekaj, kar sploh ne vemo kaj bi bilo, ni norčevanje. Je pa norčevanje, spoštovani minister, da sebi dodelite in svojemu zavodu 130 tisoč evrov denarja za propagando proticepilsko, tukaj nam pa govorite nekaj popolnoma drugega. Vi se morate odločiti za čem stojite in ne samo takrat, kadar vam odgovarja. Na enem stolu govorite nekaj drugega …    PREDSEDNICA EVA IRGL: / govorita obe hkrati/ Mene zanima samo kakšen je vaš postopkovni predlog …    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): … na drugem pa nekaj tretjega …    PREDSEDNICA EVA IRGL: … Ker to …    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Moj postopkovni predlog je, da minister ne komentira izjav Zakonodajno-pravne službe in naj jo spoštuje, tako kot mi.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala.  Glejte, prvič, to ni bilo postopkovno. To je bila zloraba postopkovnega, vi to dobro veste, tudi ste šli povsem v druge stvari, ki danes s to razpravo nimajo popolnoma nobene veze. Naj pa povem, da minister ima seveda pravico povedati svoje mnenje, tudi o tem kakšno je njegovo mnenje, glede tega kar je povedala Zakonodajno-pravna služba. To ima minister pravico povedati, tako da. Jaz sem pa, veste da bila vedno zelo demokratična in sem vedno dopuščala različna mnenja. Upam, da jih dovolimo vsi skupaj imeti tudi ministru za delo.  / oglašanje iz klopi/  Sedaj pa je besedo želel najprej gospod Židan, potem gospa Mojca Žnidarič.  Izvolite, gospod Židan.    MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala.  Moram reči, da se strinjam z vsemi tistimi pozivi, da ohranimo spoštljivi ton razprave, tako da tudi, če sem jaz kdaj preveč čustven, se opravičujem. Takšen sem po naravi. To ni z namenom, da bi kogarkoli žalil. Vendar, ker, spoštovana predsednica, nimajo vsi gledalci, ki nas sedaj gledajo, poslušalci, ki nas poslušajo, pa ne vem, a jih je 10 ali pa 100 tisoč – pred sabo tega, kar imamo pa mi kot poslanke in poslanci, sem jaz dolžan, da razjasnim zakaj govorim o potencialni neustavnosti in prosim, da mi prisluhnete.  S tem členom se določa nov prekršek v Zakonu o nalezljivih boleznih. Skladno z Zakonom o prekrških velja, da je prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona uredbe Vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. Predlagana formulacija novega prekrška 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih pa po mnenju Zakonodajno-pravne službe ne izpolnjuje osnovnih pogojev za določitev prekrška, ki jih zahteva načelo zakonitosti v kazenskem pravu in – vsaj poslušajte – iz 28. člena ustave, kar je vsebovano tudi v drugem členu Zakona o prekrških, ter tudi ne pogojev iz omenjenega 6. člena istega zakona.   Predlagana določba novega prekrška se namreč sklicuje na tretji odstavek 5. člena Zakona o nalezljivih boleznih, po katerem določen organ poleg spremljanja in proučevanja epidemioloških razmer nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, sprejetimi mednarodnimi sporazumi in v skladu s programa Svetovne zdravstvene organizacije, na tej podlagi jim v skladu s planom pripravljajo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjanje nalezljivih bolezni.  V zvezi s tem ugotavljamo, da gre za organe, ki niso pristojni za izdajanje zakonov, uredb Vlade ali odlokov samoupravnih lokalnih skupnosti, kot to zahteva ureditev iz Zakona o prekrških. Ter da programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona nimajo sami po sebi značaja pravnega predpisa, s katerim bi bilo dopustno omejevati pravice in določati dolžnosti oziroma obveznosti posameznikov. Zato v zvezi s predlaganim novim prekrškom ni izpolnjen formalni pogoj, ki ga določa za prekrške Zakon o prekrških.  Sedaj pa poslušajte še naprej, prosim lepo. Poleg navedenega, je predlagana nova določba 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z načelom zakonitosti iz 28. člena ustave, glede zahteve po določnosti prekrška. Zakon o prekrških glede na določanje prekrškov v zakonu uredbe Vlade o odloku samoupravne lokalne skupnosti sicer ne zahteva, da mora predpis o prekršku določiti znake prekrška, vendar pa morajo kljub temu zaradi zadostitve o ustavno določenem načelu zakonitosti prekrškov v teh aktih biti določeni in opisani tako, da je povsem jasno za kršitev katere norme gre in        v kakšnem obsegu je ta kršitev sankcionirana kot prekršek. Prekrški morajo biti določeni tako, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče jasno razbrati, ali dejansko stanje tega primera pomeni prekršek ali ne, oziroma ali določeno dejanje izpolnjuje vse znake prekrška.  Znaki prekrška morajo biti določeno opredeljeni zato, da naslovniki že v naprej lahko vedo, katero ravnanje je prepovedano ter se prepreči arbitrarnost, arbitrarnost prekrškovnih organov pri vodenju postopkov o prekršku glede vprašanja, ali je storjeno dejanje oziroma opustitev sploh prekršek.  Iz veljavnega četrtega odstavka 5. člena Zakona o nalezljivih boleznih izhaja, da programi, katerih kršitev naj bi bila določena kot prekršek, določajo ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva. Poleg tega, da ti programi nimajo značaja pravnega predpisa, tudi ni jasno na kaj se nanašajo ukrepi, ki naj bi bili z njimi določeni. Zakon o nalezljivih boleznih namreč na več mestih določa pravno podalgo za sprejem oziroma določitev različnih ukrepov, katerih namen in omejitve so nadaljnje posebej opredeljene in za katere vsaj okvirno že na nivoju zakona je določena njihova vsebina.   Taki ukrepi so zlasti tisti iz 10. člena Zakona o nalezljivih boleznih, drugi posebni ukrepi iz 37. člena omenjenega zakona v primeru, če z ukrepi zakona ni mogoče preprečiti, da se v državo zanesejo in ne razširjajo določene nalezljive bolezni. In potem piše še naprej, v zadnjem odstavku ponovno govori o nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave in tako naprej.  Kar hočem povedati, gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci in predstavniki Vlade. Jaz recimo, da ni potrebe, da dvomim o vaši dobronamernosti. Ni potrebe. Jaz tudi verjamem, da imate iskreno željo v svojem srcu, da je potrebno epidemijo zaustaviti, obvladati in čimprej začeti v državi normalno živeti. Vendar ustavo je potrebno v vsakem primeru spoštovati. A si res želimo, da zaradi tega, kar je povsem jasno iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, pa tudi zaradi splošnega dojemanja, kaj je dovoljeno, kaj pa ne, da že vnaprej vemo, da zakon gre na Ustavno sodišče in ponovno obstane. Da potem bo nekdo, kakor je rekla ministrica za šolstvo, kar je grozno, ko je Ustavno sodišče predpisalo, da otroci s posebnimi potrebami morajo imeti tudi poseben status in posebno pomoč, da reče »ja, saj sem to pričakovala«. Pa prosim vas lepo! Tu ni kaj za pričakovati, tu je potrebno ravnati vnaprej v skladu s tem kaj ustava narekuje.  Zato vas res prosim, dajmo zmoremo to dejanje, ki je tako zelo potrebno, da teka potaknjenca iz tega zakona 8, tako slišim, da ne bo zadnji. Danes je v šali nekdo povedal, da bomo tudi dočakali trinajstega, petnajstega in dvajsetega, če bo šlo tako naprej. Ampak dajmo tega potaknjenca odstraniti sedaj in ne šele potem, ko bomo morali dati takšen člen na Ustavno sodišče v presojanje. Ni potrebe. Verjemite mi, da mi epidemijo v Sloveniji lahko obvladamo. Ampak prosim lepo z vzgledom, pozitivnim vzgledom.  Hvala lepa.
Najlepša hvala tudi vam.   Sedaj je želela …  / oglašanje iz klopi/  Želite postopkovno o uporabi poslovnika, če prav razumem? Ne zlorabljati, gospa Jerca, ker vam vedno dam možnost razprave, repliko in mislim, da res vedno korektno vodim to sejo, tako da izvolite, postopkovno.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Ja, predsednica, se bom zelo potrudila, pa verjamem, da bom mogoče hodila po tankem ledu, pa vendar dajem na mizo rešitev, ki bi razrešila to, kar se zdajle dogaja in se bo na žalost še dogajalo zaradi močnega nasprotovanja in pa velikih pravnih težav, ki so zaradi tega člena.   Rešitev je po mojem mnenju precej enostavna in sicer, da se skliče pavzo, da ministrstvo tudi v sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo ta člen pripravi na način, torej, prvič, da se jasno opredeli za kateri program se to gre, ki bo pač objavljen v Uradnem listu, če govorite o programu cepljenja. In drugič, da se to zadevo časovno zameji, torej do kdaj velja ta 1.a člen. Torej, jaz mislim, da bomo s tem si vsi skupaj prihranili kar nekaj časa in verjamem, da se to da uskladiti tudi z Zakonodajno-pravno službo.  Torej, prvič, za kaj točno se gre, določno opredelitev kaj naj bi ta prekršek bil in drugič, da se časovno zadeva zameji, pa verjamem, da nihče temu ne bo nasprotoval, ker tukaj je vsaj za nas v Listi Marjana Šarca ključni problem, ki nastaja pri tem členu. To je moj postopkovni predlog, predsednica. Seveda pa mora biti tukaj volja na strani         Vlade, da pristopi k temu in torej razreši na tak način ta Gordijski vozel ali karkoli že to je.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala. Sicer pa tudi sami veste, da lahko pred glasovanjem v skladu s 73. členom Poslovnika vi zahtevate odmor tako da se boste tudi odločili.   Sedaj pa je besedo želela najprej gospa Tadeja Šuštar, potem gospa Mojca Žnidarič, potem pa še Zakonodajno-pravna služba.   Izvolite.     TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala, predsednica, za besedo.   Današnja seja sploh pa ne 16. člen tega zakona, ki ga obravnavamo ne govori o Zavodu Iskreni.net niti o njegovem financiranju sploh pa Zavod Iskreni.net ne spodbuja, ne govori proti cepljenju o korona virusu, ampak je objavil več člankov o tem, da ga spodbuja. Prosim, da vstavite izvajanje Violete Tomić in očitno je, da je minister Janez Cigler Kralj celo dobro delo in opozicija hoče na vsak način diskreditirati in utišati. Minister je tukaj zato, da bo odgovarjal na vprašanj poslank in poslancev ne pa, da bo odgovarjal samo politologom torej po logiki kolegice Violete Tomić bi njej lahko odgovarjal samo Marjan Šarec, ki je igralec.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala. Naj samo povem, da sem gospo Violeto Tomić isto prijazno opozorila, da je zlorabila svoj postopkovni predlog in da je govorila o vsebinah, ki nimajo veze s to točko dnevnega reda verjamem, da ste to tudi slišali. Sedaj pa se vrnemo, ker tudi to sedaj ni bila razprava glede tega člena, če smo čisto natančni, ampak naj vam bo. Sedaj je želela besedo gospa Mojca Žnidarič in verjamem, da se sedaj vračamo k vsebini.   Izvolite.     MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, predsednica.   Ja, vračamo se k vsebini. Jaz bi si želela, čeprav smo danes tukaj že od 11. ure, ampak vseeno kljub temu, da se poslušamo. Žalosti me, da nekateri poslanci govorijo, da se namerava državljane kaznovati torej, da govori o fizičnih osebah v bistvu jaz upam, da vsi poslanci ločimo pravne in fizične osebe. Ta člen govori o prekrških za pravne osebe in če je na primer v tem 54. členu ena izmed alinej tudi, da delodajalec, ki ne omogoči obveznih zdravniških pregledov dobi tako visoko kazen, potem jaz mislim, da je tudi v tem primeru, če neka pravna oseba deluje povsem v nasprotju s programom za preprečevanje, obvladovanje in odstranitev izkoreninjenje nalezljivih bolezni, da je potem v bistvu tak prekršek tudi dopusten, ampak res ne govoriti pa strašiti, da bodo državljani plačevali take prekrške, če člen govori o prekršku pravnih oseb, prosim.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala. Jaz bi prosila, da vendarle se malo umirimo sedaj je želela besedo Zakonodajno-pravna služba gospa Sladjana Ješić.   Izvolite.     SLADJANA JEŠIĆ: Hvala za besedo.   Samo, da ne bo nobenega dvoma pojasnilo. 16. člen se sklicuje na programe iz tretjega odstavka 5. člena ZNB moral bi se vsaj na četrti odstavek, kajti to, kar ureja oziroma ti programi iz tretjega odstavka niso predpis to so zgolj programi, ki jih pripravijo določeni strokovni organi in to ni nujno isto kot to, kar izda minister tako, da bi rekla, da je hud problem je pravzaprav v tej nedoločenosti programov in to je na neki način največja napaka pri tem 16. členu.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala gospe iz Zakonodajno-pravne službe.   Sedaj pa je želel besedo najprej gospod Kordiš, potem pa še gospa Violeta Tomić, potem pa sprašujem, če želi še kdo besedo razpravljati o tem členu oziroma amandmaju, če ne, potem bomo to razpravo zaključili.   Izvolite, gospod Kordiš.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Slišal sem eden zelo dober predlog iz opozicijske vrste in sicer, če gre za nekaj, kar bi bilo okej v resnici pa je tu zgolj štorasto formulirano po nesreči tako rekoč postavljeno veliko bolj široko kot bi smelo biti in dosti specificirano in tako naprej zakaj res ne prekinemo sejo za te pol ure pa naj koalicija v sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo napiše zadevo na način, da bo pilo vodo pa je problem rešen tu res ne vidim problema zakaj ta predlog ne bi šel skozi.         Saj ne gre za to, da bi na vsak način samo tiščali opozicijske amandmaje, da se bomo lahko po socialnih omrežjih nato trkali po prsih in zatrjevali češ uspeli smo bodisi prepreči, če enega od Janševih ali Hojsevih potaknjencev oziroma glejte grozno Vlado kaj spet počne in kako buldožira upravna ureditev. Če je res neka iskrenost po primernemu delovanju tukaj na mestu res prekinimo sejo naj koalicijska vrsta prištima amandmaje tako, da bo v redu pa gremo, potem naprej.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš v skladu s 73. členom Poslovnika lahko vi v imenu Poslanske skupine Levica predlagate pred glasovanjem pol ure ali pa do 45 minut odmora. Tako, da sedaj podajam besedo gospe Violeti Tomić.     VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala lepa.   Ja, dejstvo je, da pravna oseba ni civilna oseba repliciram kolegici. Pravna oseba je tudi gospodarska družba tako kot recimo smučišče Krvavec in to je ena takih, kjer bi jih lahko, zaradi tako rekoč neupoštevanje nekega fiktivnega predpisa kaznovali do 100 tisoč evrov. Res je in jaz podpiram predlog, ki ga je podal Miha Kordiš, da nam koalicija dejansko napiše predlog tega, kar imamo pred seboj, da bomo vedeli o čem sploh razpravljamo. Komentirala pa ne bom žalitev izobrazbe določenih poslancev tukaj, kajti če si jih predstavimo preteklo delo kariere in izobrazbo koalicijskih in opozicijskih poslancev ali vseh tukaj pa mislim, da krepko prevagamo in mislim, da je to kaže samo na odnos do kulture in vseh kulturniških poklicev nekaterih poslancev tukaj, zato ni čudno, da v tem PKP kulture ni, da koalicija kulture ne vidi in da jo zaničuje.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala, gospa Violeta Tomić. Še vedno smo torej pri naslovu sedmega poglavja drugega dela. Ker nimam več prijavljenih k razpravi prehajamo na odločanje in sicer bomo glasovali … / medsebojno pogovarjanje/ Samo trenutek ste želeli postopkovno? V skladu z 69. členom Poslovnika 3 minute imate na voljo. Verjamem za vas pa res verjamem, da se boste držali.   Izvolite.     MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala, predsedujoča.   Jaz bi samo prosila 5 minut pavze pred glasovanjem tega člena.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Pet minut pavze oziroma odmora seveda lahko v imenu poslanske skupine zahtevate. V redu, velja 5 minut torej 20.38 nadaljujemo sejo.       PREDSEDNICA EVA IRGL: Drage kolegice in kolegi, se opravičujem, ker je bila malo daljša pavza oziroma odmor, ampak se mi je zdelo pomembno, da neke stvari dorečemo in mislim, da se sedaj bližamo temu, da bo lahko upam da bomo videli kakšno bo glasovanje členi jutri odprti in bomo lahko to stvar malce drugače zastavili. Tako, da tukaj imamo sedaj glasovanje k naslovu sedmega poglavja drugega dela imamo amandma         opozicijskih poslanskih skupin seveda pa, če želimo, da ostane člen odprt, potem vemo kako približno je potrebno glasovati tako, da dajem … Izvolite, obrazložitev glasu gospa Jerca Korče.     JERCA KORČE (PS LMŠ): Spoštovana koalicija predsednica vam je ravnokar med vrsticami povedala, da ta člen vsi glasujemo za, zato da bo odprt tudi na jutrišnjem plenarnem zasedanju in bo lahko Vlada verjamem, da pripravila boljšo rešitev, da se ne bo kdo zmotil.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Lepo sta povedali gospa Korče.   Izvolite, gospod Židan. Obrazložitev glasu.     MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Gospa predsednica sem navdušen, da je koalicija sklenila, da podpre amandma opozicije. Čim več takšnih svetlih trenutkov v tem Državnem zboru.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala, gospod Židan. Je želel še kdo obrazložiti glas? (Ne.)   Dajem na glasovanje amandma torej k naslovu sedmega poglavja drugega dela amandma opozicije. Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Amandma je sprejet.   Sedaj seveda glasujemo še o amandmaju k 16. členu prav tako poslanskih skupin opozicije. Želite obrazložiti svoj glas? Gospa Bojana Muršič, izvolite.     BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednica. / ni vključen mikrofon/    PREDSEDNICA EVA IRGL: Nekdo ima očitno … A, gospod Starović se je sedaj izključil tako, da lahko govorite.     BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, predsednica.   To je pa tisti 16. člen, o katerem danes govorimo, o katerem smo se sedaj dejansko več kot dve uri pogovarjali in ja predsednica iskrena hvala, da ste opozorili vaše koalicijske partnerke, da je potrebno glasovati za, v opoziciji bomo glasovali za ta člen za črtanje tega člena. Kajti veliko je bilo povedanega in verjamem, da bo koalicija tudi glasovala za, da bo ta člen tudi jutri odprt in ga boste, potem poskušali spraviti v red do jutri in tak kot mora biti in ne bo protiustaven.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam.   Gospod Uršič, izvolite.
Cveto Uršič
Ja, hvala lepa v imenu predlagatelja. Poslušali smo argumente Zakonodajno-pravne službe glede na to, da spoštujemo pravo, temeljne načela seveda predlagam se tudi Vlada strinja s tem predlogom.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala.   Torej sedaj o amandmaju k 16. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Amandma je bil sprejet.   Sedaj odpiram razpravo k 17. členu. Tukaj imamo dva amandmaja in sicer amandma pod številko 1 koalicijskih poslanskih skupin in pa amandma pod številko 2 opozicijskih poslanskih skupin. Sprašujem, če želi kdo razpravljati? Gospa Tadeja Šuštar, izvolite.     TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.   Ta člen govori o delnem subvencioniranju skrajšanja polnega delovnega časa in se od 1. 2. 2021 omogoča tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih dejavnosti ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce. Z amandmajem samo popravljamo v tem, da se zakon Register kmetijskih dejavnosti uskladi z zakonom, ki ureja kmetijstvo.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala. Mislim, da je želela še gospa Muršič.   Izvolite.     BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa.   Jaz bi dala obrazložitev k 2. točki 17. člena, ki ga vlagamo amandma opozicija. Predlagamo pa znižanje pogojev za upravičenost do ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa iz 10 % na 5 %. Zakaj to vlagamo oziroma zakaj to problematiziramo?   Prvič, zaradi tega, ker je pogoj 10 % predstavlja problem pri delodajalcih, ki opravljajo več dejavnosti in so ukrepi prizadeli zgolj eno         izmed teh dejavnosti, ki predstavlja manjši del celotnega obsega poslovanja. Na primer glavna dejavnost je proizvodnja, vendar manjši del zaposlenih dela v prodajalnah lastnih izdelkov, ki je trenutno omejena žal na spletno prodajo oziroma prevzem in ne deluje v polnem obsegu. Ker pa se pričakuje izboljšanje epidemije tudi, zaradi cepljenja se pričakuje tudi rahljanje ukrepov, večja gospodarska aktivnost in zato je potrebno tudi rahljanje ukrepov, da bodo lahko podjetja postopoma prešla na polni obseg poslovanja.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam.   Torej sedaj prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 17. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Amandma je bil sprejet.   Sedaj glasujemo še o drugem oziroma amandmaju opozicijskih poslanskih skupin pod številko 2. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)  Kar pomeni, da amandma ni sprejet.   Sedaj odpiram razpravo k 18. členu. Tukaj imamo tudi eden koalicijski amandma. Besedo je želela gospa Sladjana Ješić iz Zakonodajno-pravne službe.   Izvolite.     SLADJANA JEŠIĆ: Hvala za besedo.   Glede amandmaja poslanskih skupin koalicije bi ugotovila, da ne upošteva generalne pripombe ZPS, da se zakonskega ukrepa ne da podaljševati ali celo dopolnjevati na tak način torej treba bi ga bilo na novo uvesti in v bistvu enaka pripomba velja tudi za 17. člen in sem za to, da bo vse skupaj strnjeno se oglasila zgolj pri enem. Pri 17. členu amandma koalicije prav tako ni upošteval generalne pripombe in tisti amandma tudi ni upošteval pripomb, da pravzaprav ni jasno kaj je zajeto v pojmu subvencija, da želi dodajati nove subjekte, kar se torej s takim zakonodajnim pristopom v okviru podaljševanja ukrepa ne da.   Glede 18. člena, če se ponovno vrnem nanj pa je treba predlagamo, da se zapis najkasneje v dveh mesecih spremeni v 60. dneh.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala.   Ne vidim več prijavljenih k razpravi, zato dajem torej na glasovanje amandma koalicijskih poslanskih skupin k 18. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Amandma je bil sprejet.   Prehajamo na amandma za novi 18.a člen. Tukaj imamo amandma koalicijskih poslanskih skupin. Gospa Sladjana Ješić, izvolite.     SLADJANA JEŠIĆ: Hvala.   To je novi 18.a člen in s tem v zvezi je treba ugotoviti, da amandma koalicijskih poslanskih skupin prav tako ne upošteva generalne pripombe, da se zakonskega ukrepa ne da podaljševati ali celo dopolnjevati na tak način. Ker pa gre za normo kaznovalnega prava je nedoločen zapis kot je predlagan po našem mnenju nedopusten. Iz tega vidika naj se ustreznost spremeni tako z določno opredelitvijo subjektov kot zagrožene globe. Pavšalen zapis z globo v višini kot je določena v PKP 3 je torej ustavno sporen.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala tudi vam.   Ker ne vidim več želje po razpravi prehajamo torej na odločanje o amandmaju za novi 18.a člen koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)  Amandma je bil sprejet.         Prehajamo na amandma k 21. členu. Tudi tukaj imamo amandma koalicijskih poslanskih skupin. Ne vidim želje po razpravi, zato dajem na glasovanje amandma k 21. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Amandma je bil sprejet.   Prehajamo na razpravo in odločanje o amandmaju k 23. členu koalicijskih poslanskih skupin. Gospa Sladjana Ješić iz Zakonodajno-pravne službe.   Izvolite.     SLADJANA JEŠIĆ: Hvala za besedo.   Torej v amandmaju poslanskih skupin koalicije je ustrezna vsebini tega amandmaja treba spremeniti tudi naslov poglavja saj več ne določa odstopa od interventnega zakona temveč od Zakona o delovnih razmerjih.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala. Ne vidim želje več po razpravi, zato dajem torej na glasovanje amandma k 23. členu koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Amandma je sprejet.   Prehajamo na amandma za novi 23.a člen. Tukaj imamo amandma opozicijskih poslanskih skupin. Sprašujem, če želi kdo razpravljati? (Ne.) Dajem takšen na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Amandma ni bil sprejet.   Prehajamo na razpravo k 24. členu. Tukaj imamo dva amandmaja najprej opozicijskih poslanskih skupin. V kolikor bo ta amandma sprejet … Koalicijskih ja, ali nisem rekla? Se opravičujem tudi že kar nekaj časa traja koalicijskih poslanskih skupin. Seveda, če bo ta amandma sprejet, potem postane amandma pod številko 2. brezpredmeten ta pa je amandma opozicijskih poslanskih skupin. Zakonodajno-pravna služba, izvolite.     SLADJANA JEŠIĆ: Hvala za besedo.   Torej glede amandma poslanskih skupin koalicije k 24. členu je kljub drugačni obrazložitvi se z amandmajem ne sledi mnenju ZPS v celoti. Zaradi prvega odstavka, ki naj bi pomenil izjemo od prvega odstavka 85. člena PKP 7, čeprav predstavlja zakonsko podlago za krizni dodatek za delo v mesecu novembru 2020 in ne za mesec december 2020 kot to določa 85. člen PKP 7 se vzpostavlja nejasno razmerje do osmega odstavka, po katerih se določbe tega člena ne uporabljajo za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena PKP 7 že izplačan do začetka uporabe tega zakona.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala.   Torej najprej bomo glasovali o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 24. členu. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  Amandma je bil sprejet. Ker je bil amandma sprejet je sedaj amandma pod številko 2 brezpredmeten.   Prehajam na razpravo k 26. členu. Tudi tukaj in pa amandmajih imamo dva amandmaja. In sicer, amandma poslanske skupine SAB, SD in Levice ter amandma Liste Marjana Šarca. Če bo prvi amandma sprejet bo amandma pod številko 2 brezpredmeten. Najprej gospod Starović, potem gospa Zabret in potem gospod Kordiš.         Izvolite, gospod Starović.    VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala za besedo.   Predlagamo torej črtanje člena, ki zaradi dviga minimalne plače, ki jih delodajalci izplačujejo delavcem od julija do decembra 2021 določa nižjo osnovo, od katere se delavcem plačujejo prispevki za socialno varnost kot to določa odstavek 144. člena ZPIZ-2. Kot najnižja osnova se določa minimalna plača namesto sedanje 60 % povprečne plače to pomeni, da bodo vsi delavci, ki so upravičeni do plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja denimo na podlagi Zakona o urejanju trga dela, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti, v starševskem varstvu, družinskih prejemkih prejeli manj kot bi prejeli sicer.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala.   Gospa Zabret.     ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala, predsednica.   Predlagamo spremembo 26. člena predvsem, zaradi sledeče zadeve namreč, zaradi epidemije in dviga minimalne plače s 1. 1. 2021 je Vlada predlagala subvencioniranje minimalne plače na način, da bo najnižja osnova za plačilo prispevkov v višini od minimalne plače, ki jo je minister določil pri tisoč 24 evrih in ne od povprečne plače, ki pa znaša za leto 2020 tisoč 843 evrov s tem, da še niso upoštevane plače iz meseca decembra in se je, zaradi Covid-a tudi za leto 2020 povprečna plača tudi kar neprimerno bolj dvignila kot bi se v normalnih pogojih, vendar ta najnižja osnova za plačevanje prispevkov od minimalne plače velja le za zaposlene v delovnem razmerju po 144. členu ZPIZ-2 ne pa za prispevke samostojnih podjetnikov po 145. členu ZPIZ-2. To pomeni, da bodo samozaposleni v povprečju plačevali minimalno 240 evrov več na leto in da se to ne bi zgodilo smo dodali tudi 145. člen po ZPIZ-2, kjer bi tudi samozaposlene plačevali minimalne prispevke od minimalne plače ne pa v višini 60 % od povprečne plače. Hkrati pa pomeni tudi nižje plačilo prispevkov od minimalne plače tudi nižja pokojninska osnova, kar bo povzročilo, da bodo zaposleni za to obdobje v prihodnosti dobili nižjo pokojnino, zato z amandmajem predlagamo, da to razliko med prispevki od minimalne plače in povprečne plače za čas od julija do decembra 2021 krije proračun. S tem bomo poskrbeli, da zaposleni in samostojni podjetniki, ki ne morejo delati ali delajo v zmanjšanem obsegu, zaradi odlokov Vlade ne bodo prikrajšani, ko se bodo upokojili in zaradi tega lahko dobili nižje pokojnine.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod Kordiš.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Z začetkom tega mandata je Levica v sodelovanju s takratno Vlado Marjana Šarca korenito preobrazila Zakon o minimalni plači in izdatno dvignila najnižje delavske plače. Minimalno plačo se je postavilo 100 evrov višje oziroma 60 evrov višje kot je bila in iz definicije minimalne plače so se izvzeli tudi dodatki. Se pravi tudi do 100 evrov nekaterim starejšim delavcem 200 celo po 300 evrov višje plače so se poznale na njihovih gospodinjskih prihodkih na račun spremembe tega zakona. Zelo pomembno ta naš Zakon o minimalni plači je vključeval tudi, da mora minimalna plača v bodočem usklajevanju vedno za 20 % presegati minimalne stroške najmanj. A pod vlado Janeza Janše se je znašel minister Cigler Kralj, ki je bolj kot minister za delo minister za delodajalce in minimalne plače na nobeden način ni želel dvigniti za več kot je to najmanj potrebno pa še pri tem so delodajalske organizacije ropotale češ kako ne bodo preživeli. To je seveda nezaslišano. Celo v krizi se lahko kapitalisti nadejajo izdatnega zaslužka in socialne varnosti, njihovi zaposleni pač ne. Namesto, da bi jih vlada Janeza Janše te zaposlene,         ki nas vzdržujejo kot družbo že v drugem valu epidemije primerno nagradila se je odločila, da bo znižala prispevke, ki jih delodajalci vplačujejo v zdravstveno in pokojninsko blagajno za te zaposlene. V prevodu subvencioniranje delodajalcev lastnikov kapitala, zaradi katerega se bo za pokojnine in za bolnišnice za zdravstvene posege v blagajne nateklo manj denarja pa pazite smo globoko v drugem valu epidemije korona virusa javno zdravstveno blagajno pa bi osiromašili na že tako prenizek delež kot ga vplačujejo delodajalci. V Levici mislimo, da je to nezaslišano. Mislimo tudi, da je z vidika javnega zdravja kratko malo noro zagotovo pa je silno nepošteno. Nepošteno je do delavcev, ki vsak dan odhajajo na delo prejemajo to minimalno plačo, odhajajo na delo tudi v rizičnih razmerah kot smo na današnji seji lahko že slišali prezentizem je hud problem za širitev okužbe, ker ljudje prihajajo na delo tudi takrat, ko so bolni, ker si izgube dohodka preprosto ne morejo privoščiti. Vse to samo, zato da bodo pa ne bom rekel vsi delodajalci, ampak samo tisti v najbolj neproduktivni skupini kapitala, ki ne počne drugega kot tepta in izžema zaposlene in hkrati pije državne subvencije lahko spet ne bom rekli zaslužili, ampak zaslužili še več in zato smo seveda v Levici se podpisali pod amandma, ki ta 26. člen rešuje, da prispevki ostanejo na tej ravni kot so. Zdravstvene blagajne ne smemo siromašiti še posebej pa tega ne smemo početi, zato da bo izbrano prgišče ljudi v tej državi zaslužilo veliko še v epidemiji na račun javnega zdravja in na račun njihovih zaposlenih.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Sedaj nimam več prijavljenih k razpravi k 26. členu oziroma gospod minister je želel še.   Izvolite.     JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa.  Spoštovana predsednica, poslanci in poslanke!  Gre za predlog enega izmed dveh nosilnih predlogov tega protikorona paketa in sicer smo tu tudi šli naproti socialnim partnerjem, ki so dejansko oboji gospodarstvo in delojemalci pozivali k temu, da se pomaga nositi breme dviga minimalne plače. Glede na to, da smo na Ministrstvu za delo vseskozi pozivali k socialnemu dialogu glede višine minimalne plače in da dogovor žal ni bil uspešen in glede na to, da je pač zakon bil jasen in sem v skladu z zakonom tudi konec januarja določil višino minimalne plače po posvetu s socialnimi partnerji sem tudi zagotovil in je Vlada tudi zagotovila, da bomo delodajalcem pomagali nositi del bremena tega dviga. Namen te pomoči delodajalcem je seveda tudi ohranjanje delovnih mest. Vemo, da je trg dela pod izjemnim pritiskom vemo tudi, da številni delodajalci kot je bilo tudi danes že večkrat izraženo težko nosijo breme epidemije in da bi lahko bil ta dvig za nekatere izplačevalce minimalne plače tudi povod za odpuščanja smo, potem poslušali najti formulo, ki bi na eni strani pomagala delodajalcem izplačevalcem minimalne plače do te mere, da bi se odločili za ohranjanje delovnih mest na drugi strani pa ne bi posegala v pravice delavcev in dejansko gre za začasni ukrep, ker je bila bolj izpostavljena torej nova minimalna osnovna za plačevanje prispevkov za socialno varnost gre za začasni ukrep, gre za ukrep, ki bo v veljavi v drugi polovici leta 2021 in bo pravzaprav zagotovil eden stabilen, varen prehod tudi iz korona krize in pa tudi iz         posledic zaradi dviga minimalne plače.   V prvi polovici leta pa bo v veljavi subvencija, ki bo seveda izplačana delodajalcu za izplačano minimalno plačo. Torej gre za denar, ki pomaga ohranjati delovna mesta. Bi rad jasno povedal, da so izplačevalci tudi minimalne plače že tako v nezavidljivi situaciji in Vlada jim bo to pomagala, to breme pomagal nositi.
Hvala gospod minister.   Najprej se je prijavila gospa Andreja Zabret, potem pa vidim še gospo Violeto Tomić.   Izvolite gospa Zabret. In vidim sedaj pa res tudi gospod Kordiša. Boste dobili besedo vsekakor.   Izvolite gospa Zabret.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, hvala.  Jaz bi imela za ministra še vprašanje glede tega našega amandmaja, ki ga predlagamo k 26. členu. Vemo, da samozaposleni plačujejo minimalne prispevke od povprečne plače, pa smo predlagali, da bi tudi v tem času pomagali samozaposlenim in da bi tudi oni te minimalne najnižje prispevke plačevali od minimalne plače. Pa me zanima stališče Vlade glede tega.   In pa tudi glede tega, namreč glede na to, da bodo vsi plačevali nižje prispevke, posledično pomeni nižja pokojninska osnova in s tem tudi nižje pokojnine. Pa me zanima, ker mi smo tudi predlagali, da Vlada oziroma državni proračun pokrije to razliko med minimalnimi prispevki od minimalne plače in minimalnimi prispevki povprečne plače, kot se drugače plačuje 60 odstotkov od povprečne plače. Pa me zanima, minister, vaše mnenje.
Hvala, gospa Zabret.  Gospa Violeta Tomić, izvolite.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ja, hvala za besedo.  Ta določba ščiti delodajalce in jim omogoča nižanje prispevkov na račun delavcev. In zdaj minister pravi, da je ta ukrep za ohranjanje delovnih mest. Ja, mogoče res na račun tistih najslabše plačanih delavcev. Gre, pravite, s tem preprečujete odpuščanja, vendar ne vem kako si predstavljate, da delavec, ki je že tako na minimalni plači in se borimo za zvišanje te minimalne plače, da bo lahko preživel, mu bodo zdaj delodajalci lahko po tem vašem ukrepu pač plačevali nižje prispevke, kar posledično vodi do nižje pokojnine, ko se upokojijo. In vemo, da vsi najslabše plačani padejo in zdrknejo pod prag revščine, ko se upokojijo in že tako in tako na »minimalcu« komaj preživijo.  Tako da pravite, da ta ukrep ne bo ogrozil delavcev in da blaži posledice dviga minimalne plače. Katero bomo pa dvignili, če ne minimalno? Mi smo predlagali v vseh PKP-jih, v Levici smo predlagali, da delodajalec ne sme odpuščati zaposlenih v času, ko prejema subvencijo za ohranjanje delovnih mest. Mnogi delodajalci, vemo, popokajo subvencijo za ohranjanje delovnih mest in jadrno delavce potem odpustijo.   Rekli ste, minister, da so delodajalci v nezavidljivi situaciji zaradi izplačila minimalnih plač. Jaz bi rekla, da so prejemniki minimalnih plač v zelo nezavidljivi situaciji. In če ste minister za delo, socialo in tako naprej, potem je treba poskrbeti za tiste najbolj ranljive in ne samo skrbeti za interese tiste najbogatejših.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Najprej bom dala besedo gospodu Kordišu, potem pa še vam, gospod minister.   Izvolite, gospod Kordiš.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala.   Minister Cigler Kralj priča po krivem in priča po krivem na debelo v več kot eni točki. Prva, čisto vsebinska, kako naj bi dvig minimalne plače privedel v odpuščanja in zakaj je treba osiromašit zdravstvo in pokojnine z nižjimi prispevki, ki naj jih delodajalci plačujejo za delavce. Glejte, podjetja, ki se znajdejo v epidemiji covida-19         v težavah, so že zdaj upravičene do cele palete ukrepov. Praktično nemogoče je, če si vsaj srednje velik kapitalist, in ko rečem srednje velik kapitalist, mislim tak za slovenske razmere, se pravi še zmerom razmeroma majhen, praktično ne moreš bankrotirat v teh razmerah, zaradi tega, ker je Vlada Janeza Janše poskrbela, da se te zalije z javnim denarjem. 1,7 milijarde evrov je bilo do sedaj zagotovljenega za reševanje kapitala kapitalistov. Zgolj 370 milijonov evrov je šlo za reševanje delavcev in za reševanje socialnih stisk ljudi.  Skratka nemogoče je vzeti trditev, da bo dvig minimalne plače povod za odpuščanja v pogojih pod katerimi Vlada Janeza Janše dobrohotno razdeljuje kapitalistom denar iz naše skupne proračunske malhe. In pri tem, da so vsaj za nekatere ukrepe in vsaj sicer za omejen čas, pri odpuščanju prejemniki teh subvencij na strani kapitala, zavezani, da ne bodo odpuščali. To je popolnoma shizofreno, kar minister Cigler Kralj trdi.   In še drugi vsebinski komplement temu, da odpuščanja ne zdržijo vode sočasno z dvigom minimalne plače; ogromen delež zaposlenih na minimalni plači dela v trgovini. Nimam čisto ta zadnjih podatkov v glavi, ampak kakšno leto dni nazaj je trgovinska panoga letno pospravila 700 milijonov evrov čistega, se pravi po stroških, po vsemu, čistega dobička. In ker so pretekle Vlade trgovske verige seveda razprodale, se je ta denar večinoma pretekal v tuje centre moči.   Ključno, kar želim tu izpostaviti pa je, da imajo delodajalci – a, več kot dovolj manevrskega prostora s subvencijami, za katere je državni mošnjiček Vlada Janeza Janše odprla na široko oziroma b, delovna mesta na noben način niso ogrožena. Če kaj, jih ogroža ne ekonomska nujnost v epidemiji covida-19, ampak njihov lasten pohlep. To ogroža delovna mesta.  In še drugo, ob tem, ko reže prispevke in financiranje zdravstva in pokojnin, minister Cigler Kralj trdi tudi, da to nekako počne v socialnemu dialogu oziroma, da dinamično sodeluje s socialnimi partnerji. Kolegice in kolegi, spomnil bi vas kakšno pismo smo dobili danes dopoldan na začetku te seje s strani sindikalnih central. Vam bom prebral samo en odstavek »Sindikati že dlje časa opozarjamo na odsotnost socialnega dialoga in na izključevanje socialnih partnerjev iz priprave interventne zakonodaje. Pri pripravi PKP-8, ki ga danes obravnava odbor, pogajanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ni bilo, saj vladni predstavniki niso imeli nikakršnega mandata za usklajevanje predlogov socialnih partnerjev, kljub temu, da smo imeli socialni partnerji vrsto zelo relevantnih predlogov, ki so bili Vladi tudi vnaprej   Posredovani. Vladni predstavniki so pogajanja prekinili, Vlada pa je predlog sprejela še preden bi se le-ta nadaljevala, v nasprotju z dogovorom o vodenju pogajanj o interventnih zakonih«.  Skratka, minister Cigler Kralj, ne pričaj po krivem in predvsem minister Cigler Kralj, ne goljufaj delavcev za njihove pravične pokojnine in za njihovo pravično zdravstveno oskrbo, ki jo na vsak način v korist dobičkov kapitalistov želite iztisniti. In na katerih pozicijah kot minister dejansko stojite, zelo zgovorno priča naslednje. Ni vam problem rezati in stiskati zdravstvene blagajne, pa pokojninske blagajne, pa poštenih prispevkov za delavce, ki so si jih prigarali na njihovi že tako prenizki minimalni plači. Vam se smilijo tovarnarji, kjer imajo v halah po 300 ljudi in ki izplačujejo minimalno plačo, zato da imajo doma pet vikendov, tri jahte in račune v davčnih oazah. Minister za delodajalce. Kar bi v epidemiji covida-19 potrebovali še posebej, pa je minister za delo. Nekdo, ki spoštuje 800 tisoč delovno aktivnih v tej državi, ki družbo vzdržujejo pokonci.         Saj nam menedžerji pa lastniki kapitala ne odnašajo smeti, ne postrežejo nas v trgovini, ne sprejmejo nas v zdravstveni ambulanti, ne vzdržujejo šolskih prostorov. To so ljudje, ki delajo, delajo za nizke plače, v veliki večini kar za minimalne plače. In te, gospe in gospodje, bi vi, minister Cigler Kralj radi ogoljufali. In upam, da bo Odbor za delo sprejel toliko modrosti, da bo podprl ta opozicijski … premogel toliko modrosti, da bo podprl ta opozicijski amandma, ki tovrsten rez v pokojnine in v zdravstveno blagajno v korist kapitala meče ven iz PKP-8.    PREDSEDNICA EVA IRGL: /izklopljen mikrofon/ Gospod minister, izvolite.
Janez Cigler Kralj
Najlepša hvala …    PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospod minister, izvolite. Nisem prižgala mikrofona.    JANEZ CIGLER KRALJ: Najlepša hvala, spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci!  Saj bi se lahko šla tu s poslancem tekmo kdo bolje pozna božje zapovedi, pa še kake druge, pa mislim da bi naju vi hitro ustavili. Sem pa vesel, da je takšno navdušenje nad spoštovanjem božjih zapovedi v parlamentu in na tem odboru.  Glejte, osmi protikorona paket je, veliko imamo že pokazati. Jaz mislim, da podatki sami zase govorijo. Prejle sem povedal koliko delovnih mest smo pomagali ohraniti z ukrepi za trg dela. Bom dodal zdaj še nekaj številk, ki pač govorijo same zase. Mislim, da ne potrebujejo komentarja. 49 tisoč 700 prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka je v letošnjem letu prejelo solidarnostni dodatek, v letošnjem letu prejelo solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. 287 tisoč 380 prejemnikov pokojnin je že drugič prejelo solidarnosti dodatek za upokojence. Seveda tisti prejemniki pokojnin z višino pod 700 evrov. Skoraj 30 tisoč velikih družin je dobilo višji dodatek za veliko družino že drugič. 222 tisoč oseb najranljivejših skupin z nizkimi prejemki je prejelo solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Tu so tudi družinski pomočniki, upravičenci do dodatka za nego in varstvo otroka do materinskega in starševskega nadomestila. Skoraj 200 tisoč staršev je prejelo že drugič višji oziroma, kako bi rekel, višji otroški dodatek oziroma solidarnostni dodatek za otroka.   Zdaj po PKP-7 je pred kratkim, 11. januarja izplačal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsem upokojencem solidarnostni dodatek, tudi vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja plača, mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače in še ukrep tu popravljamo v osemki.  Tudi na področju družinske politike smo veliko naredili, tako interventno kot sistemsko. Eden od staršev oziroma posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega v času od 1. januarja 2020, do enega leta po koncu epidemije, bo prejel enkratni solidarnostni dodatek za novorojence v višini 500 evrov.   Veliko dodatkov je še. Morda omenim samo še višji dodatek za nego otroka. Ta je tudi pomemben. Dodatek za nego otroka se je povečal za 100 evrov in poračun višjega dodatka za oktober, november in december se je tudi izvedel. In od januarja 2021 pa bo ta znesek dodatka za nego višji do konca epidemije.  Dejstva in številke, ki govorijo zase. Minister Cigler Kralj s svojo ekipo je tisti, ki skuša skupaj z vladno ekipo ohranjati ravnotežje na trgu dela, ohranjati ravnotežje v gospodarstvu, predvsem pa pomagati, ohranjati delovna mesta. skoraj 300 tisoč že od marca 2020. Kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, moram videti vse in upoštevati vse strani.         glede socialnega dialoga je pa tako, da smo trije partnerji in vsi trije moramo skrbeti za partnerski odnos. Mi smo v skladu s protokolom obravnave interventnih zakonom razpisali usklajevanja glede PKP-8. Na eni strani je bila izraženost nepripravljenost, hkrati pa smo dobili od partnerjev predloge, predloge za dopolnitve PKP-8 in v veliki meri, to sem pa v uvodnem pojasnilu pojasnil, smo tudi šli naproti. Naj omenim, da en tak predlog je bil povračanje drugega bruta za tiste gospodarske družbe, ki so z vladnim odlokom prepovedane.   Kar se tiče Ministrstva za delo, so se naši ukrepi dotaknili zdaj ne samo enkrat, ampak večkrat, milijon 200 tisoč ljudi. Če pa upoštevamo še ukrep turistični bon, po domače vavčer, so se pa pravzaprav ti ukrepi, vladni ukrepi za blažitev posledic epidemije dotaknili vseh prebivalcev Republike Slovenije. In mislim, da ta dejstva sama zase govorijo. Dolžen sem še odgovor oziroma komentar glede dveh zadev, ki so bile konkretno izpostavljene. Torej vsem prejemnikom plače do približno tisoč 440 evrov bruto se pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. V letu 2021 bo najnižja pokojninska osnova za odmero pokojnine 947 evrov. Torej vsi, ki bodo imeli plačo do tisoč 465 evrov bodo imeli odmerjeno pokojnino od najnižje pokojninske osnove. Torej se za te zavarovance ne bo nič spremenilo.   In mislim, da ni želja tega odbora, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, da bi tu sejali nek dvom. Naša ekipa z veseljem odgovarja na vse dileme in vprašanja državljanov in državljank, ampak po takem odboru, ko pridejo neke take izjave, da se jim bodo zmanjšale pokojnine, ostali bodo brez zdravstvenega in tako naprej. Po takem izvajanju se usujejo vprašanja na naše službe in je treba ljudem potem … ljudi potem miriti. Veste, da je to, lahko rečem, nepotrebno vznemirjenje. Jaz mislim, da smo dolžni državljanom jasne podatke, pomirjanje situacije v tem času psihosocialnih stisk in predvsem jasne, resnične besede. Pokojnine bodo ostale iste.  Prav tako pa smo razmišljali o tem, kar ste, gospa poslanka Zabret, izpostavili, ampak smo na drugi strani pogledali, da so po PKP zakonodaji upravičeni samostojni podjetniki do drugih pravic, recimo do temeljnega dohodka, ki so bile tudi določene v višji višini zato, da se krijejo prispevki v določeni višini. Večina samostojnih podjetnikov že sedaj plačuje prispevke od najnižje zavarovane osnove in iz vidika enakosti zavarovancev, ki so sami zavezani za plačilo prispevkov, taka ureditev ne bi bila ustrezna. Najnižja zavarovalna osnova je v isti višini predpisana tudi za kmete, za družbenike pa je predpisana najnižja osnova v višini 90 odstotkov povprečne plače za preteklo leto, preračunane na mesec. In menimo, da bomo s tem ukrepom za drugo polovico leta, ki je začasen, ki pravzaprav bo pomagal pri izhodni strategiji, podpreti izplačevalce minimalne plače. Menimo, da bomo s tem pomagali tudi ohraniti številna dragocena delovna mesta in to je glavni namen.  Hvala lepa.
Najlepša hvala tudi vam.  Zdaj najprej, prej ste mi rekli, da želite repliko.  /oglašanje iz klopi/  Aha, repliko, ja. Naj samo prej povem, da to, kar sem vas opozorila že v petek, da dajmo delovati v skladu s pravilnikom hišnega reda in prosim, ne nosimo v to dvorano, tako kot ne v veliko dvorano lončkov za kavo, čaj in tako naprej, ampak spoštujmo to. To so pravila Državnega zbora in prav je, da to spoštujemo vsi, vsi. Ne glede na to, kdo.         Tako da prosim, da res odstranite lončke iz tega prostora.  Sedaj pa je repliko želel gospod Kordiš. 3 minute, izvolite.
Minister Cigler Kralj je govoril o vsem možnem, samo o teh konkretnih temah, ki se jih je moja razprava dotaknila ne. Razen v tistih točkah, ko se je na to pa vendarle odzval. Odzval se je pa tako, da se je še malo dodatno zlagal. Tako minister Cigler Kralj, zakaj režete prispevke za zdravstveno blagajno in s tem financiranje zdravstvene blagajne, od katere bodo imeli korist zgolj kapitalisti. Zakaj financirate … zakaj režete financiranje pokojninske blagajne – spet iz naslova prispevkov za delavce na minimalni plači, od katere bodo imeli korist kapitalisti, ki sicer lahko koristijo zelo darežljive ukrepe iz naslova protikorona delovanja, ki jim jih je ponudila Vlada Janeza Janše. Veliko od njih kar na lepe oči.  Zakaj še kar naprej vztrajate, da je bilo to nekaj, kar je bilo dogovorjeno s partnerji v socialnemu dialogu? Ni bilo nobenih pogajanj okrog PKP-8 na Ekonomsko-socialnem svetu, ker je Vlada tja poslala pogajalce brez mandata. Nato je pogajanja prekinila, PKP-8 na hitro sprejela in danes ga že obravnavamo v Državnemu zboru. Minister Cigler Kralj nadalje vztraja, da pa oni so v dinamičnem sodelovanju s socialnimi partnerji, v tem konkretnem primeru s sindikati. Ne drži, kot so nas sindikati sami danes tudi že obvestili.   In za konec, zakaj gospod Cigler Kralj grozite z odpuščanji, ko pa vemo in je jasno črno na belem, da zgolj zaradi dviga minimalne plače do teh odpuščanj ne bo prišlo. Prvič zaradi tega, ker so delodajalci na veliko zavarovani s proračunskimi PKP ukrepi, drugič zaradi tega, ker je velik dežel zaposlitev na minimalni plači v panogah, ki so že tako obsceno bogate, kot je recimo sektor trgovin, ki je samo kakšno leto ali pa morda dve nazaj počistil 700 milijonov evrov čistega, pri tem, da je krivulja čista dobička v trgovinski panogi stabilno iz leta v leto na veliko naraščala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: 3 minute, gospod Kordiš. To je bila replika.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Zaključen stavek …    PREDSEDNICA EVA IRGL: Ja.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Skratka, ta ministrova drža, s katero izkazuje, da je on minister za delodajalce, ne pa za delavce, zelo jasno priča o tem, zakaj je potrebno 26. člen – to je nižanje prispevkov za delodajalce in na ta način siromašenje pokojninske in zdravstvene blagajne, zakaj ga je potrebno izčrtati in v Levici z amandmajem v sodelovanju z drugimi opozicijskimi skupinami natančno to tudi počnemo. Upam, da bomo …
/govorita oba hkrati/ Dajte zaključit, gospod Kordiš …    MIHA KORDIŠ (PS Levica): … Dobili podporo na tem odboru.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Ker zdaj ste že krepko presegli svoj čas. Bi se pa lahko seveda prijavili k razpravi in veste, da bi vam dala besedo. Tako da ne zlorabljati tega pa moje dobre volje.  Izvolite, gospod Jurij Lep.    JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, lep pozdrav.  Tu bi se jaz oglasil predvsem iz tega stališča, ker se gre za minimalno plačo, za pokojnino, za zdravstveno zavarovanje. Skratka v tem smislu je 26. člen zelo pomemben. Mi smo, kot veste, v prejšnji koaliciji tudi Zakon o minimalni plači sprejeli in smo tudi naša Poslanska skupina je k temu stremela, da se ta zakon spravi v življenje.  Tako da v tej zgodbi, ki ga zdaj imamo tu pred sabo, vsekakor mi nismo za to, da se člen črta, ampak smo za to, da se najde neki kompromisni predlog med varianto, ki jo je predlagala Vlada v tem PKP—8 in pa recimo s tem, kar bi želeli mi, da bi bilo. Se pravi amandma Poslanske skupine Liste Marjana Šarca mislim, da je prava rešitev za to zgodbo, ker zajema tudi samostojne podjetnike.   In jaz sem bil recimo samostojen podjetnik 40 let in vam povem, da ni zdaj to pomembno, a ta denar država da, zdaj stran vrže, ali ga da pa v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Tako da iz tega stališča, mi smo včasih imeli v Sloveniji, veste, smo imeli Ministrstvo za malo gospodarstvo. Zdaj nimamo niti enega človeka, na katerega se bi lahko podjetniki, obrtniki, samostojni obrnili za neko rešitev. In mislim, da je v tem smislu tudi prav, da se glede na to, da se za zaposlene pri delodajalcih – delodajalci so pa tudi samostojni podjetniki so delodajalci ali tako. In zdaj za njih je nepomembno oziroma je vseeno, a plača prispevke za delavca, če nima dela, tudi sam nima denarja. Tako da, ta, ko smo prej rekli, da ima temeljni dohodek tisoč 100 evrov – v redu, se strinjam, tudi to ni bilo slabo, ampak to je ena         zgodba. In vsi, ki vemo, kako se to preživi iz meseca v mesec, je v bistvu ta začasni ukrep, ki vidim, da velja od julija do decembra leta 2021, mislim, da bi bilo prav in zato bom pač jaz osebno in tudi mislim, da bom prepričal našo Poslansko skupino, pač podprli amandma Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki je za razliko od prejšnjega amandmaja, ki so ga podprli, mislim, ki so predlagali SAB, SD in pa Poslanska skupina Levica, samo ta, da ne prečrtamo, se pravi, ne rečemo, da ne bo nič. Minimalna plača je zakonsko urejena. Minimalno plačo se mora dvigniti, tako kot je po zakonu zagotovljeno.   Sedaj, da bo pa prispevkov na osnovi 60 procentov povprečne plače ali pa minimalne plače, ki je zdaj, je pa razlika, krije potem država. Tako da proračuni in pa sami zaposleni, ki bo na podlagi tega dobil višjo minimalno plačo po zakonodaji, Zpiz pa zdravstvena blagajna bo pa dobila isto denarja za … kot da bil 60 procentov osnove povprečne plače. Tako da iz tega stališča mislim, da zaposleni ne bo oškodovan pri pokojninski osnovi in tudi zdravstvena blagajna ne bo oškodovana pri zdravstvenem zavarovanju. Denar, ki pa gre od države k Zpizu pa k zdravstveni blagajni, pa tako in tako je naš skupni denar. Se pravi, se denar ne bo izgubil.  Tako da jaz predlagam, da in tudi bom podprl ta amandma k 26. členu za od Liste Marjana Šarca.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj dajem besedo gospe Andreji Zabret. Izvolite.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Ja, hvala.  Zdaj jaz bi še enkrat imela za ministra. Zdaj pravite, da pokojnine bodo iste, ker se plačujejo oziroma prispevki od tisoč 440 bruto se vzame osnova za minimalno pokojninsko osnovo, če sem prav razumela? Mi boste to razložili.   Ampak potem imam pa glede s.p.-jev, oni bodo v vsakem primeru plačevali višje prispevke že zaradi tega, ker pač povprečna plača se je za leto 2020 pravzaprav nesorazmerno dvignila, predvsem zaradi covid dodatkov in oni bodo zaradi tega zdaj plačevali višje prispevke in bi bilo mogoče tudi do njih fair, da so za to obdobje plačujejo prispevke od minimalne plače in … se pravi razliko jim pa pote državo krije. Ker tudi oni so zaprti in zaradi odloka države in ne morejo delati ali pa delajo v manjšem obsegu in so ravno tako v težavah samozaposleni kot delodajalci.  In to, ko pravite, da s.p.-ji že dobivajo določene druge dodatke, se sicer strinjam, ampak tudi delodajalci dobijo za svoje samozaposlene tudi druge dodatke. Za tega samo … delavca, ki bodo uveljavljali subvencijo za minimalno plačo, lahko delodajalec uveljavlja tudi čakanje dela na domu, skrajšan delovni čas. Se pravi, ima tudi delodajalec na razpolago več ukrepov, kot s.p. in zdaj to pač mi ne pije vode, da zaradi tega, ker s.p. lahko dobi tudi druge dodatke, pa ni upravičen do recimo do za ta čas od julija do konec leta 2021, da bi bili tudi udeleženi pri plačevanju prispevkov od minimalne plače.   Tako da ne vem, meni se zdi še vedno ta ukrep primeren, da se uvrsti tudi, se pravi ta 145. člen ZPIZ-2, kar pomeni, da bi tudi samozaposleni bili upravičeni do plačevanja minimalnih prispevkov od minimalne plače, ne pa povprečne plače, ki je res nesorazmerno se dvignila v letu 2020. To vsi vemo, da je zaradi covid dodatkov povprečna plača dosti višja, kot bi bila zaradi ne vem, same dodane vrednosti gospodarstva.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Boste takoj odgovorili. Izvolite, gospod minister.    JANEZ CIGLER KRALJ: Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.   Se mi zdi prav, da odgovorim, pa ker je dobra vsebinska debata in v tem mislim, da se vsi najdemo. Spoštovana gospa poslanka, naš solidarnostni sistem, solidarnostni pokojninski sistem je takšen, da se vsem, ki imajo plačo ali pa ki bodo imeli v letu 2021 plačo do tisoč 465        evrov bruto, se bo vsem odmerila pokojnina od najnižje pokojninske osnove, ki pa je 947 evrov.   Tako da se dejansko pokojnina za te prejemnike, ki bodo – za katere bodo prispevki zdaj plačevani od nižje minimalne osnove, torej od višine minimalne plače, ne bo spremenilo kaj pri odmeri pokojnine. Upam, da sem zdaj dosti jasno razložil. Torej spodnji plafon pri pokojninah je določen z najnižjo pokojninsko osnovo in vsem zaposlenim z do tisoč 465 evrov se odmeri pokojnina od te najnižje pokojninske osnove.   Glede samozaposlenih in glede tega, kar opozarjate. Ja, sem prej pravzaprav pozabil odgovoriti tudi na to, da ta ukrep prevzemanja dela bremena v drugi polovici leta 2021 seveda reši tudi to težavo, kajti res je, povprečna plača se bo nesorazmerno, umetno pravzaprav dvignila in minimalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki bi bila odmerjena od te, torej od povprečne plače, bi bila tudi nesorazmerno višja. Zato s tem ukrepom pravzaprav tudi na to odgovorimo in jo bomo pač v tej drugi polovici leta pomagali držati, bi rekel na neki realni višini. Potem pa bomo videli, ko se bo ukrep iztekel, kaj in kako bomo lahko zanalizirali tudi učinke. Vsekakor pa tudi ni zanemarljivo omeniti, oprostite, da s tem odpravljamo eno birokratsko oviro, ker nimamo dveh različnih višin, ampak samo eno višino, torej minimalne plače in je to tudi minimalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala, gospod minister.  Jaz samo prosim tiste, ki želite na dolgo in široko debatirati med seboj s poslanci, da to opravite pogovore zunaj, ker dejansko motite razpravljavce. Tako da jaz bi prosila, da te pogovore, za katere vidim, da so nujni očitno, da jih opravite zunaj, potem pa pridete nazaj in pač sodelujete kakorkoli že na seji.   Najprej je želela besedo gospa Tadeja Šuštar, potem Zakonodajno-pravna služba, potem gospa Violeta Tomić.  Izvolite gospa Šuštar.     TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala za besedo.  Minister Janez Cigler Kralj nikoli ni nasprotoval dvigu minimalne plače. Delavci bodo višjo minimalno plačo tudi dobili, kakor je po zakonu predvideno. 26. člen določa – tega zakona PKP-8 določa, da se za plače nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali od julija do decembra 2021, da se kot najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določi minimalna plača, namesto 60 odstotkov povprečne plače.   Minister se zavzema za delavce in za delodajalce, saj mu je prioriteta pomoč na trgu dela in ohranitev delovnih mest. To, kar je pa prej govoril kolega Kordiš, je pa navadno zavajanje in neresnica.   PKP paketi ohranjajo delovna mesta, pomagajo ljudem, rešujejo jih upokojence, družine in so nujni za rešitev gospodarstva.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Hvala, gospa Šuštar.  Zakonodajno-pravna služba.    SLADJANA JEŠIĆ: Hvala.   Glede na razpravo, bi se v ZPS vendarle opredelili tudi do teh amandmajev in sicer z amandmajev SAB, SD in Levica se predlaga črtanje 26. člena. Člen določa odstop od Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če se člen črta, je treba črtati tudi ta naslov. Vendar pa je s tem še bolj očitno potem 27. in 28. člen, ki urejata minimalno plačo, preideta pod ta naslov. Ta člena potem očitno ne pomenita odstopa od Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na kar je ZPS opozorila že v pisnem mnenju.  Po drugi strani pa bi zgolj s črtanjem naslova ob črtanju tudi 26. člena, ne da se materija minimalne plače prestavi kot začasen ukrep v četrti del zakona, bi se ureditev minimalne plače uvrščala kot odstop od PKP-7, ki je pred 24. členom.         Zdaj glede amandmaja Poslanske skupine LMŠ pa bi bilo treba določno opredeliti rok, torej namesto v obdobju od julija do decembra, od 1. julija do 31. decembra.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Gospa Violeta Tomić.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala.  Rada bi – saj je veliko povedanega – samo še to dodala, da gre tukaj za subvencijo delodajalcev, ki pa ni utemeljena na čisto nobenih kriterijih, ki bi bili kakorkoli povezani z epidemijo covida. In gre za subvencijo za tiste, ki že zdaj plačujejo tako nizke plače, da jim že zdaj država mora doplačevati do minimalca. In vi subvencionirate ravno tiste največje izkoriščevalce, ki so že zdaj dobili 1,7 milijarde in še ni dovolj, ali kako. Mislim se strinjam z vami, da nižja osnova ne vpliva direktno na višino pokojnin, ampak nižji prilivi v pokojninsko blagajno niso ravno dobra popotnica za našo prihodnost in za naše dostojne pokojnine in tudi vi boste enkrat v penziji. Kje bomo vzeli, če bo pokojninska blagajna prazna?    MIHA KORDIŠ (PS Levica): /izklopljen mikrofon/ Na Zavodu Iskreni.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Ja, tam bo. Dejstvo pa je, da se znižuje priliv tudi v socialne blagajne, ki jih pa v tej krizi nujno potrebujemo in tako da gre za odtekanje namenskega denarja k tistim, ki izplačujejo prenizke plače. In veste, dvig minimalne plače sploh ni vplival na minimalno osnovo za prispevke. In če je vam problem račun 60 odstotkov povprečne plače in če vam je to birokratska ovira, potem res niste primerni za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na koncu, kajti tukaj, veste, ne gre za enake možnosti, prav daleč od tega.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Ja, gospod Kordiš, izvolite.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): 26. in 27. člen je nekako potrebno misliti v kompletu, zaradi tega ker sta oba speta s tematiko minimalna plača, ampak v resnici oba posega v razbremenitev oziroma subvencioniranja delodajalcev, ki sta nekako politično po zaslugi ministra speta z vprašanjem minimalne plače. S samim dvigom minimalne plače v resnici nimata nikakršne veze.   Zaradi izborjenega dviga minimalne plače se nikakor niso spreminjale ali podirale formule, po katerih delodajalci odvajajo prispevke za delavce v zdravstveno blagajno in v pokojninsko blagajno. Pa je Vlada vendarle šla in višino prispevka zrezala oziroma minimalne osnove zrezala. Na ta način osiromašila blagajno, iz katere se financirajo pokojnine, za katero že tako vemo, da je podfinancirana, da so pokojnine prenizke. In izrezala financiranje za zdravstveno blagajno, iz katere se krijejo material in storitve v zdravstvu sredi epidemije, zato, da bodo imele trgovske verige, v katerih je ogromno zaposlenih minimalno plačo, še večje dobičke, ker 700 milijonov čistega na leto očitno ni dovolj. Podobno, kot ni dovolj to, da je Vlada 1,7 milijarde evrov vrgla za ukrepe v korist kapitala, petkrat manj -370 milijonov evrov pa za ukrepe za ljudi. Nič od tega očitno še ni dovolj.   Že iz teh gromozanskih številk je menda jasno razvidno, da se ne pogovarjamo o ukrepih, ki bi bili nujno potrebni za ohranitev delovnih mest, češ da je iz tega naslova potrebno razbremeniti delodajalce, sočasno z dvigom minimalne plače, kot trdi minister Cigler Kralj. Ne, ne gre za ohranjanje delovnih mest, gre za hranjenje pohlepa kapitala.   Tisti delodajalec, ki se je znašel kakorkoli v težavah zaradi epidemije covida-19, pa je tako upravičen do cele palete ukrepov. Tu pa se razdeljuje, ne bom rekel bombončke, ker to so cele bombonjere na škodo socialne države in delavcev, kar pavšalno brez kakršnihkoli kriterijev. S tem prehajam iz 26. k 27. členu.         Država bo še nagradila delodajalce, ki že tako izplačujejo mizerne, izkoriščevalske minimalne plače, s 50 evri subvencije na vsako izplačano plačo, na vsakega, ki je na minimalki. Iz proračuna Republike Slovenije, iz naše skupne kase, v katero največ prispevajo ravno državljanke in državljani, ne kapital, ne delodajalci, ne, državljanke in državljani skozi dohodnino, skozi potrošnjo in tako naprej.   In zdaj nekdo, ki se je odločil, da ne želi izplačevati človeka vrednih plač in da raje izplačuje minimalno, bo še nagrajen s 50 evri subvencije s strani države. In za te industrialce, veletrgovce in tako naprej, minister Cigler Kralj skrbi, češ kako naj bi delovna mesta ugasnila, ko je pa ja jasno, da seveda ne bodo. Morda bi se lahko za kak korak bolj racionalno o tovrstnih ukrepih pogovarjali, če ne bi šlo za subvencioniranje izplačevalcev minimalne plače, kot jim reče minister Cigler Kralj, brez kakršnegakoli kriterija v izkazu vpada prihodkov.   A si predstavljate, nekaterim delodajalcem, ki dajo minimalne plače, je v epidemiji covida-19 promet še celo narastel. Recimo kakšnim, ki se ukvarjajo z mobilnimi dostavami ali karkoli takega. In kaj, tem, ki so na veliko zaslužili na račun delavcev, ki jih imajo na minimalni plači, bo minister Cigler Kralj sedaj podaril še 50 evrov na mesec za vsako plačo. Pa vi niste resni. Tiste, ki najbolj izkoriščajo ljudi, ki so najmanj produktivni, ki se najbolj »šlepajo« na »švicu« zaposlenih, tiste boste nagradili še s subvencijo.   Ali da vam spregovorim v jeziku, ki vam je morda ljubši; tiste delodajalce, ki delajo pošteno, ki bolje plačujejo svoje delavce, ki se konec koncev tudi taki se najdejo, ki so veseli dviga minimalne plače, boste soočili z nelojalno konkurenco onih drugih, ki že zdaj ne živijo od drugega, kakor da izžemajo in brcajo zaposlene in koristijo vse možne državne subvencije. To mislim, da so vsi dovolj zgovorni razlogi zakaj je potrebno 26. in 27. člen izčrtati. Namesto, da bi se pomagalo ljudem z nizkimi prihodki, ki so v stiski, namesto, da bi se zavarovalo delavce pred prezentizmom in jim omogočili stoprocentno nadomestilo, da ostanejo doma to takrat, ko so okuženi, ne pa da bolni hodijo na delo, ker se bojijo revščine, boste njihovim šefom podarili 50 evrov na vsako izplačano minimalno plačo, brez vprašanj.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Sedaj zaključujem …  / oglašanje iz klopi/ Jerca Korče.  Gospa Jerca Korče, izvolite. Govorimo torej o amandmaju k 26. členu.    JERCA KORČE (PS LMŠ): Saj bom karseda kratka.   Jaz pa mogoče za razliko od mojega predhodnika, to sem danes že povedala tudi, pozdravljam, da se je našla neka vmesna pot, torej, da se minimalna plača ni zamrznila, oziroma, da se zakon bo izvajal in da se je pač našla ta neko prehodno obdobje in verjamem tudi v to, da vsi podjetniki niso enaki. Zato nekako toliko bolj pogrešam, da bi bila pripravljena neka analiza. To sem danes že v uvodu povedala, torej kateri sektorji so tisti, ki bi dejansko si zaslužili subvencijo tega dviga minimalne plače, ker vendarle moramo si priznati, da najbrž trgovska dejavnost, kjer so minimalne plače, ni tista, ki ne bi morala sama po sebi izplačevati minimalne plače, ker je lahko normalno delala tudi v tem koronskem času in jo ta dvig ne bi prizadel. Seveda pa jim prav pride, da bodo tudi oni lahko izkoristili to, kar bo država ponudila.   Hočem povedati to, na kar v Listi Marjana Šarca ves čas opozarjamo,         da je pri sprejemanju ukrepov vendarle potreben selektiven pristop. Ker dejavnost ni enaka dejavnosti, tako kot ni enaka pri dodeljevanju ostalih pomoči, da se enači ukrepe za tiste, ki so morali trajno po odloku zapreti in tisti, ki delujejo po zmanjšanem obsegu, enako velja v tem primeru.   Zdaj grem malo širše tudi na 27. člen, pa se potem ne bom javljala in mi manjkajo tukaj ti podatki, za katere verjamem, da jih minister ima. Torej zakaj se je nekako arbitrarno odločilo oziroma zakaj se ni naredilo neke analize ali pa ste jo naredili, pa mi boste zdaj številke povedali. Se pravi po sektorjih kdo, zakaj. Jaz verjamem, da neka utemeljitev mora obstajati, ne da se vse zmeče v prvi … v enak koš, ker kot rečeno, danes govorimo malo na počez. En reče – saj tisti v trgovini pa lahko plačujejo ali pa saj bi vsi lahko plačevali. Nimamo pa nobenega podatka kako zadeve dejansko stojijo in verjamem, da minister te podatke ima, ker se ta člen ni spisal kar tako iz neba in bi se mi zdelo to primerno, da se bi nekako upoštevalo.  Kar se tiče pa tega našega amandmaja Liste Marjana Šarca k 26. členu, se nam zdi pa razlikovanje torej zaposlenih ali pa samostojnih podjetnikov neprimerno, ker že tako so ti samostojni podjetniki prikrajšani. Ko je minister omenil ta temeljni dohodek za samozaposlene, sem danes že večkrat povedala, sliši se zelo lepo tisoč 100 evrov. Ko pa človek poplača vse, kar ima za poplačat, pa pride na nek zelo nizek znesek, tako da ne moremo pristati na ta argument, da češ, saj so dobili že drugo pomoč. To, kar je pa Zakonodajno-pravna služba rekla, smo pa seveda pripravljeni popraviti, se pravi od 1. julija do 31. decembra.  Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Zdaj imam samo še eno razpravljavko prijavljeno, gospo Mojco Žnidarič, potem pa bomo prešli na glasovanje.  Izvolite.    MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo.  Jaz sem sicer že v začetni splošni razpravi povedala, da v SMC-ju podpiramo tako razbremenitev oziroma tako subvencioniranje minimalne plače, kot je predvidena za prvih šest mesecev, kot tudi razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov, kot je predvideno v drugi polovici leta, torej letošnjega leta.  Morala pa sem se oglasiti v bistvu zato, ker me je sram sedeti tukaj in poslušati to, kar v bistvu Levica govori nasproti delodajalcem. Danes lahko vidimo tudi kako razglašena je opozicija. Ne vem dejansko kdo sploh bi lahko še sodeloval in delal KUL ali karkoli z Levico, ki ima povsem nerealna pričakovanja. Torej vsi delodajalci so kapitalisti, vsi izkoriščajo delavce. Moram vam povedati, da tudi v javnem sektorju imajo vsi tisti do, nekje do pete stopnje so dejansko vsi na minimalni plači, torej tudi država zelo izkorišča vse svoje zaposlene. Potem pravijo, da ukrep ni povezan z epidemijo. Ja, glejte, komu pa krijemo. Vsi delodajalci, kot sem rekla na začetku, rečete koliko je šlo kapitalu. Ja, seveda so šle te subvencije, če pa oni izplačujejo plače, če pa zalagajo plače in jih dajejo. Oni izplačujejo plače torej zaposlenim. Seveda niso direkt delavcem nakazane in pol rečete, da je to njihovo. Vsi morajo tudi doplačevati. Zdaj prvič bomo tem, ki imajo zaprte dejavnosti bomo pokrili drugi bruto, se pravi, da ne bodo rabili svojih nekih dodatnih stroškov imeti, da bi dodatno izplačevali. Do zdaj so vsi delodajalci morali dodatno svoj denar dati, saj niso dobili vseh stroškov povrnjenih, tudi če so imeli zaprto.  V glavnem, moram reči, to, kar poslušam s strani Levice, da me je sram, da sedim tukaj spredaj, ko me kamera kaže, ker to ni normalno. In kot pravi minister in Vlada in vsi, da se s tem trudimo ohranjati delovna mesta, pravijo, da to ne bo vplivalo. Mislim to ni res. Vem, v našem okolju je kar nekaj podjetij, ki vem, da se bodo zaprla, v kolikor se bodo stroški obremenitve dela še povečali. To je Boxmark v Kidričevem, to Safilo v Ormožu odpušča vedno, ko gre za kakšno zvišanje minimalne plače. In to ni res, da to ne vpliva torej na zaposlovanje in enostavno tega ne morem poslušati, da so vsi delodajalci res da izkoriščajo. Seveda, kot pravite bo …    MIHA KORDIŠ (PS Levica): /izklopljen mikrofon/ Replika.    MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): … Bo manjkalo tam za socialne transferje. Ja, seveda bo manjkalo, ker če bomo to dvignili stroške na plače, potem bo seveda še več brezposelnih, ampak ne moreš deliti, če.       na plače, potem bo seveda še več brezposelnih, ampak ne moreš deliti, če nikjer ne zaslužiš. Tega jaz enostavno ne razumem in tega ne morem poslušati.  V glavnem teh amandmajev, ki jih predlaga Levica vsekakor ne bom podprla.    PREDSEDNICA EVA IRGL: No, jaz moram reči, da je ta razprava kar zadela žebljico na glavico, tako da ste prejeli torej prošnjo po repliki s strani kolega Kordiša.  Izvolite.
Hvala.  Subvencioniranje delodajalcev v obliki direktne transfuzije iz proračuna ali posredno z rezi v prispevke ni nekaj, kar bi se počelo selektivno. To ni nekaj, kar se dela za podjetja v stiski, ki bi se jim pomagalo preživeti, pa da bi bila to neka perspektivna podjetja, ki imajo težavo v epidemiji covida-19. Ne, gre se za pavšalno subvencioniranje kapitalističnega razreda. Tudi takih podjetij, ki jim je v epidemiji covida-19 zrastel promet in beležijo visoke dobičke. Ti kriteriji so popolnoma umaknjeni iz vseh teh ukrepov.   Še več, cel PKP paket nosi naslov, da gre za ukrepe pomoči v razmerah epidemije. Vsi ti posegi v plačevanje prispevkov za zdravstveno blagajno, za pokojninsko blagajno ali direktno subvencioniranje teh, ki izplačujejo minimalne plače, nima nikakršne veze z epidemijo covida-19. Nič, nula. Kaj torej to dela sploh v temu zakonskemu paketu, če lahko vprašamo. Seveda čisto, ne čisto drugačno, ampak precej drugačna zgodba bi bila, če bi se pogovarjali o pomočem konkretnim podjetjem ali pa konkretnim panogam v zelo otipljivi stiski in bi dejansko reševali delovna mesta, po možnosti na propulziven način, da se nizko produktivne panoge preoblikuje v bolj tehno