Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam s 17. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da trenutno ni opravičenih in tudi na seji nihče ne sodeluje s pooblastilom. Ker smo odbor v novi sestavi, bi se uvodoma želel najprej zahvaliti bivšemu predsedniku tega odbora, gospodu Edvardu Pavliču za korektno dosedanje vodenje tega odbora. Prav tako pa prav lepo pozdravljam tiste, ki so prvič v tem odboru, predvsem tudi moje podpredsednike, Prevc Mihaela, Udovč Matejo in Pavšič Roberta. Novi člani so pa tudi Merjasec Leon, Žnidar Ljubo, Sluga Janja ter Medved Rudi. Vse še enkrat prav lepo pozdravljam ter vam želim uspešno delo na tem odboru.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklepom.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo, 31. 1. 2020, posredovala skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Francem Kramarjem s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 57. seji, 21. 2. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Na obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne 31. 1. 2020, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 13. 3. 2020, mnenje Vlade z dne 2. 3. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. 4. 2020 in mnenje Občine Bohinj z dne 6. 3. 2020.

V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanske skupine SAB k 1. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo k tej točki obravnave so bili vabljeni naslednji: predlagatelj skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Kramarjem, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Javni zavod Triglavski narodni park in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno so bili vabljeni naslednji: Jože Sodja, župan občine Bohinj, Valter Mekuž župan občine Bovec, Janez Hrovat župan občine Kranjska Gora ter Uroš Brežan župan občine Tolmin.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih.

Uvodno besedo dajem predlagatelju, kolegu Francu Kramarju za dodatno obrazložitev. Izvolite.

Predsednik, hvala. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospodje župani!

Pravzaprav sem ta čas čakal zelo zelo, rekel bi, težko, da lahko pač tukaj spregovorim in povem zakaj pravzaprav predlagamo spremembo in dopolnitev Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Zakon je bil sprejet leta 1981, posegel je v območja kjer živi prebivalstvo, kjer gospodari prebivalstvo, kjer pravzaprav upravljajo svojo lastnino tako, kot so morali. No, zakon je pač prinesel to, da se je to območje Triglavskega narodnega parka nacionaliziralo. To pomeni, da lastniki, ki živijo znotraj parka nimajo pravice, da gospodarijo s svojo lastnino in da pravzaprav je življenje zaradi tega v tem območju bistveno drugačno, kot pa v območju izven parka.

Leta 2010 je bil sprejet noveliran zakon. Takrat je pravzaprav prinesel ene vrste zadoščenje ali pa pravzaprav, rekel bi, zadovoljstvo tudi lokalnega prebivalstva, da se je sprejel zakon, ki je v 10. in 11. členu določal tudi to, da se določene stvari finančno povrnejo občinam. Vendar pa do leta 2010 pa do danes teh sredstev ni država nikoli namenjala temu problemu. Pravzaprav ta zakonska določba 11. člena je, po moji oceni, neživljenjska, ker določa, da je treba financirati 80 % investicij v parkovnih občinah. To bi pomenilo bistveno več, kot je pa minister Zajc namenil v zadnjem proračunu, ko je dal 1 milijon. Že to samo po sebi moti, da je minister tisti, ki določa koliko denarja bo zagotovil posamezni občini znotraj Triglavskega narodnega parka, ne pa da je to nek sistem, po katerem pripada letno toliko in toliko sredstev vsaki parkovni občini. Dejstvo je, da smo pri pripravi izhajali iz Zakona o glavnem mestu Ljubljana, kjer je točno določeno, da se za potrebe glavnega mesta oziroma zato, ker je pač to protokolarno mesto in glavno mesto, določi koeficient 0,6 do 0,8 od dohodnine v Republiki Sloveniji. Mi smo temu prilagodili tudi naš člen in s tem zavedli, da se mi zadovoljimo z eno tretjino teh sredstev, to je 0,2 %, kar mislim, da je tudi upravičeno in ta se potem delijo na občine po sorazmernem deležu, ki so se ga občine med seboj tudi dogovorile. Ob tem bi rad dodal, da morate vedeti, da velja v tem območju Triglavskega narodnega parka 78 prepovedi. 78 prepovedi. Lahko si predstavljate, kako je v takem okolju pač težko gospodariti. Tudi lokalna skupnost ne more gospodariti, ker je pač vedno neka ovira, vedno je neka zakonska določba, ki preprečuje, da bi se določene stvari urejale. Ampak mi s to spremembo in dopolnitev ne posegamo v naravovarstvene kriterije, prav nasprotno. Mi ohranjamo celoten zakon. Ne moremo se pa strinjati s tem, da za to, da zato, da je neko območje, ne dobi za to nikakršnih sredstev. Triglavski narodni park ni bohinjski, ni bovški, ni kranjskogorski, Triglavski narodni park je slovenski in Slovenija se mora zavedat, da tudi Triglavski narodni park ni zastonj. Daleč od tega. Zavedat se je treba, da je treba vzdrževat Triglavski narodni park. Jaz naj samo povem, v preteklosti, ko nismo bili deležni nobenih finančnih pomoči države, se je zgradila kanalizacija ob Bohinjskem jezeru, zgradila se je kanalizacija po Spodnji Bohinjski dolini. To je bilo skupno 16 milijonov in pol in za to nikoli nismo dobil nobenih sredstev.

Tako da, verjamem, da bo vsak pomislil na to, da so tudi druga območja, ampak vseeno se mi zdi, da smo v tej državi vsi enaki in da imamo enake pravice in da imajo pravice tudi tisti, ki živijo znotraj razvojno omejenih območij. Če želimo, da ohranjena kulturna krajina, če želimo, da bomo imel turizem, če želimo, da bomo imel kakršnokoli gospodarsko dejavnost, potem je treba tukaj pomagat, pomagat lokalnim skupnostim, da se te stvari razvijejo, konec koncev, vsak Slovenec mora imet interes, da pride v nek nacionalni park, ki je urejen, po katerem ve, kako se pač obnašat in temu primerno je potem treba tudi zagotovit določena sredstva.

Nikakor ne gre za nobeno špekulacijo, gre samo za to, da naj se enkrat že začne uresničevat to, da bojo Bovčani, Kranjsko gorci, Bohinjci in pa ostali, imeli to pred sabo, da je življenje v nacionalnem parku kvalitetno in da je bistveno boljše, kot v drugih območjih in da bojo s tem ostale mlade družine, v teh koncih, da bojo gospodaril s svojim premoženjem in tukaj jim seveda lahko pomaga lokalna skupnost in zato predlagamo tudi, da se to razmerje spremeni. Če bo pa kogarkoli še kaj zanimal, v zvezi s tem, sem pa pripravljen na to odgovorit.

Hvala.

Hvala, spoštovanemu Kramarju za besedo.

2 pooblastili – kolega Matjaž Nemec nadomešča Janija Prednik iz Poslanske skupine Socialni demokrati, kolega Primož Siter pa nadomešča Željka Ciglerja z Poslanske skupine Levica.

Sprašujem, ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Mnenje o predlogu zakona smo podali v pisni obliki in ste ga dobili s sklicem, zato bom zgolj na kratko povzela, in sicer, v mnenju najprej navajamo to, kar sicer tudi izhaja iz samega besedila, da predlagana rešitev pomeni odstop od sistemske ureditve Zakona o financiranju občin, zato poudarjamo pomen čim bolj izčrpne obrazložitve za nujnost posebne ureditve, kar je vedno naloga predlagatelja.

Zdaj, glede same vsebine predložene rešitve, menimo, da bi jo bilo treba na zakonski ravni določneje opredeliti in sicer, zlasti v zakonu določiti namensko uporabo sredstev in nadzor, ter natančneje opredeliti predmet sofinanciranja. Glede slednjega, vloženi amandma sledi naši pripombi in predmet sofinanciranja določneje opredeljuje. Poleg tega menimo, da bi bilo treba upoštevaje tudi primerljivo ureditev opredeliti leto, ki je »mirodajno« za določanje deleža dohodnine in pa subjekt, ki ugotavlja višino dohodnine, ter urediti način obveščanja parkovne lokalne skupnosti. Zastavlja se še vprašanje začetkov uporabe predlagane zakonske ureditve oziroma načina izvajanja vsebina tega zakona za letošnje leto, ter ureditve prehoda iz dosedanje na spremenjeno ureditev.

Se pravi, vloženi amandma deloma upošteva naše pripombe, če pa bo sprejet, bi bilo možno do seje zbora pač ureditev še dopolniti in dograditi.

Hvala lepa.

Hvala.

Ali želi besedo predstavnik Vlade oziroma ministrstva? (Ne.) Ne. Ali želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo, en lep pozdrav vsem skupaj.

Komisija ne podpira predloga zakona. Komisija sicer pozdravlja namero predlagatelja zakona, da se lokalnim skupnostim znotraj Triglavskega narodnega parka zagotovi stabilen vir financiranja za številne razvojne projekte s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov omejitev, vendar opozarja, da predlagana ureditev ne zagotavlja namenske porabe sredstev za projekte in ukrepe, ki omogočajo uresničevanje ciljev narodnega parka. V soočenju različnih pogledov glede urejanja financiranja razvojnih aktivnosti na območju TNP oziroma zagotavljanja sredstev parkovnim lokalnim skupnostim je med člani komisije prevladalo mnenje, da je treba vprašanje dodeljevanja spodbud in sofinanciranja projektov enotno urediti za vse zavarovane parke in posebna varstvena območja kot je recimo Natura 2000, kjer so zaradi ohranjanja narave uveljavljenje številne omejitve. Enaka obravnava tovrstnih območij je nujna, če hočemo njihovim prebivalcem in gospodarskim subjektom zagotoviti enakovredne pogoje za bivanje oziroma izvajanje dejavnosti. Komisija dodatno izpostavlja, da je bilo na podlagi dosedanjih izkušenj prebivalcev narodnega parka, ki najbolj občutijo omejitve vzpostavljenega varstvenega režima narodnega parka, smiselno pristopiti k prenovi zakona o Triglavskem narodnem parku in odpraviti sedanje birokratske ovire, ki otežujejo življenje prebivalcev in izvajanje gospodarske dejavnosti ter povzročajo nepotrebne dodatne stroške. S tega vidika bi bilo nujno na novo odpreti ožje in širše območje narodnega parka ter določiti vstopne in izstopne točke, pri tem pa izvajati strogi nadzor znotraj ožjega narodnega parka. Hvala.

Hvala. Sprašujem ali želi besedo kdo od ostalih vabljenih gostov? Gospod / nerazumljivo/ izvolite.

Moram se odzvati na stališče Državnega sveta. Dejstvo je, da je bilo glasovanje 7:7 in da, kar se tiče pa vsebine bi pa samo to rekel, ko je Državni svet obravnaval to materijo, še ni bilo znanega amandmaja. Zdaj amandma je, ta amandma definira namenskost sredstev, to kar je bila v bistvu želja Državnega sveta.

Kar se pa tiče novelacije Zakona o Triglavskem narodnem parku, veste, mi smo večkrat to poskušali narediti. Ampak ta materija, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na varovanje narave je tako »ajsi«, da v primeru, da bi se lotil spremembe zakona po samih kriterijih varovanja, bi danes imeli še en zbor tukaj pred Državnim zborom, ki bi pač s transparenti zahteval spoštovanje zakona in ne spremembo. Tako, da to je to.

Hvala. Glede na to, da imamo vabljene štiri župane teh občin. Izvolite gospod župan, samo prosim, če se predstavite za magnetogram, zaradi…

Se že predstavljam (Uroš Brežan, župan občine Tolmin). Spoštovani predsedujoči, kolegi župani, predlagatelj, bivši kolega Franc Kramar iz Bohinja, spoštovani minister, vsi poslanci in poslanke. Hvala za vabilo in možnost, da spregovorim.

Ne bom nadaljeval tistega, kar je že predlagatelj mislim, da dovolj dobro utemeljil. Moram reči, da pa me je zbodla tukaj ena stvar, to je mnenje bivših kolegov iz Državnega sveta, pa jim bom malce osvežil spomin, kajti na mojo pobudo je prav Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 5. junija 2017 obravnavala poročilo k priporočilu v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki sta ga takrat pripravila poslanca mag. Alenka Bratušek in pa mag. Matej Tonin. Takrat je Državni svet, najprej komisija potem tudi Državni svet na svoji plenarni seji sprejel dva sklepa. Prvi, Vlada naj v državnem proračunu za leto 2017 ter v načrtu razvojnih programov za naslednja leta zagotoviti ustrezna denarna sredstva za izvajanje 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. In drugič, Vlada naj v skladu z načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025 zagotovi sodelovanje vseh vpletenih resornih ministrstev pri izvajanju 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku.

To, kar se mi zdi tudi pomembno in je tudi zapisano in je bilo soglasno sprejeto v Državnem svetu, da so se takrat, smo se takrat državni svetniki strinjali in tako zapisali: »Državni svetniki izražajo pričakovanje, da se zakon začne uresničevati v celoti in na ta način izpolnijo dane obljube v času sprejemanja zakona in pričakovanja lokalnega prebivalstva o razvojnih priložnost v edinem slovenskem narodnem parku.« Meni se zdi pomembno, da je v tem mnenju takratnem Državnega sveta bila potegnjena tudi paralela med Zakonom o glavnem mestu in Triglavskim narodnim parkom, zato se mi zdi, da prehajamo na eno zelo spolzko področje, če začnemo enačiti vsa zavarovana območja. Slovenija ima eno glavno mesto in ima eden narodni park, zato si ta zasluži, da ga obravnavamo na tak način kot je danes predvideno v spremembi zakona tukaj pred vami. To bo konec koncev pomenilo tudi izpolnitev obljub, ki so bile dane v letu 2010, ko je bil ta zakon sprejet prav v tem Državnem zboru kolikor vem brez glasu proti in ta visoka pravzaprav več kot plebiscitarna podpora zakonu pa je bila zagotovljena s tem, da so bile poleg omejitev, ki so seveda nujne za ohranjanje narave bile obljubljene tudi razvojne spodbude, ki jih bomo danes, če boste to potrdili in če bo to potrdil Državnem zboru na plenarnem zasedanju tudi uresničili. Mislim, da bo kot država Slovenija in da bose kot Državni zbor s tem pokazali neko usmeritev te države kot zelene trajnostne in boste narodnemu parku dali tako veljavo kot jo mora imeti.

Hvala lepa.