Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

95. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

29. 1. 2021
podatki objavljeni: 29. 1. 2021 v pregledu

Transkript

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O STANJU PRENOSA DIREKTIV V PRAVNI RED REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODPRTIH POSTOPKIH UGOTAVLJANJA KRŠITEV PRAVA EVROPSKE UNIJE. Za njeno predstavitev naprošam mag. Damjana Tušarja, namestnika direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.
Damjan Tušar
Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Tukaj je zopet letna informacija o stanju prenosa direktiv v naš pravni red in o odprtih postopkih, sodnih postopkih zaradi kršitev pravnega reda Evropske unije. Ta informacija je razdeljena na dva dela, ju imate pred seboj. V prvem delu so nanizane direktive, katerih rok za prenos v naš pravni red je že potekel in glede njih niso bili sprejeti še vsi ustrezni nacionalni predpisi za prenos v naš pravni red in direktive, katerih rok bo potekel do konca letošnjega leta. Vseh teh direktiv je skupaj 65, pri 22-ih je že potekel rok za prenos, pri 43-ih pa bo rok za prenos potekel do konca letošnjega leta. Drugi del informacije pa je pomembnejši in zanimivejši in ta se pa nanaša na seznam odprtih postopkov ugotavljanja kršitev prava Evropske unije. In tukaj gre za kršitve zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v naš pravni red in za kršitve, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjevanje oziroma neustrezno izpolnjevanje obveznosti iz pravnega reda Evropske unije. Tovrstnih postopkov je trenutno 64, seveda pa moram opozoriti, da se ta informacija nanaša na presečni dan 14. december 2020. Teh postopkov je kot sem rekel 64, 33 postopkov od tega se nanaša na nenotifikacijo nacionalnih predpisov za prenos evropskih direktiv v naš pravni red, tukaj naša država zamuja. 31 postopkov pa se nanaša na nepravilen, na nepravočasen prenos v naš pravni red. Postopke lahko razdelimo na tiste postopke, ki so v fazi uradnega opomina, teh je trenutno največ in jih je 41, 15 jih je v fazi obrazloženega mnenja, ena zadeva se nanaša na napoved tožbe Evropske komisije proti Republiki Sloveniji, štiri zadeve pa so se nanašale na postopke, v katerih je bila zoper našo državo že vložena tožba. Glede tega zadnjega lahko takoj povem, da se je stanje že spremenilo. Slovenija je pač na žalost doživela nekaj obsodb. Znana je ta sodba Evropskega sodišča, ki se nanaša na nepravočasen prenos direktiv glede trga finančnih instrumentov. Tukaj je bila Slovenija obsojena na pavšalno kazen 750 tisoč evrov. Potem je bila pa še ena relevantna in pomembna sodba, tu pa je bila Slovenija obsojena zaradi kršitev imunitet Evropske unije. Ta zadeva se pa nanaša na našo Centralno banko Slovenije oziroma na Evropsko centralno banko. Zadeva pa je povezana kot verjetno vete z arhivi.   Glede teh postopkov odprtih pa je treba mogoče še poudariti, da se pričakuje, da bo 14 postopkov, ki se tičejo nepravočasnega prenosa direktiv končanih, ker je naša država v naš pravni red že prenesla vse ustrezne predpise. Mogoče še povem nekaj o uspešnosti naše države, glede prenašanja evropskega prava v naš pravni red. Koncem leta 2019 je bila naša država na 12. mestu po uspešnosti prenašanja evropskega pravnega reda v nacionalnem pravne rede, tako da lahko rečemo, da je bila v prvi polovici uspešnih držav in da zadeva ni tako kritična. Drugače imate v predstavitvi tudi področja, kjer so ti postopki odprtih po področjih in tukaj si lahko ogledate, na katerih področjih je največ postopkov        in na katerih najmanj. Toliko bi za sedaj, če pa imate še kakšno vprašanje, bom poskušal na njih odgovoriti.     PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala mag. Tušarju za to predstavitev. Dr. Trček in Nik Prebil sta se javila.
Hvala za predstavitev. Ampak že kar nekaj let sem poslanec in na tem odboru in pač poslušamo te predstavitve, so slabši od nas, so boljši od nas. Nekdo, če se koliko toliko resno ukvarja z EU zadevami ve, da te direktive na padejo kar tako z danes na jutri z neba. Je pač neka časovnica znotraj EU, kar jasna. In onkraj teh nekih relativno kratkih poročil, kjer potem lahko pogledamo ministrstva, pa pol če smo v poziciji ali v koaliciji se malo medsebojno nabijamo po domače, zelo pogosto je problematično recimo Ministrstvo za okolje in prostor in to vemo. Nekako ne pridemo do tega, kaj so pa dejansko kadrovsko, vsebinski časovni infrastrukturni, kakršnikoli razlogi in da bi dejansko te zadeve odpravili. In to je neko moje vprašanje, zakaj se to dogaja. Meni se zdi, da se nam osebno to dogaja, ker nimamo v izvršilni veji oblasti resno umeščeno ekipo, ki bi se ukvarjala z EU. Če bi šli delati analizo teh magnetogramov Državnega zbora, teh šest in pol let ali pa dni manj, kolikor sem jaz notri, se še vedno nekako govori o Bruslju, kot se je včasih govorilo o Beogradu. Mi smo sestavni del te EU, mi naj bi tvorno sodelovali pri oblikovanju teh zadev, seveda skozi mehanizme, ki so na razpolago. In tukaj je nekako bi pričakoval neko evalvacijo, pa ne rabi biti to neki Roman, zakaj se nam to ne dogaja. Zakaj se nam to dogaja, pardon. Sam osebno mislim, če bi skozi ta leta približevanja in leta, kar smo članica EU nekako vzpostavili, v bistvu osebno mislim kar neko resno ministrstvo, ki bi se s tem delom naših notranjih zadev ukvarjalo, če se tako izrazim, bi verjetno te številke lahko prepolovili v relativno nekem zglednem času, odpravili jih čisto ne moremo. In bi bil zelo vesel, če nekako lahko podate, v bistvu javnosti slovenski uvid v to, ne toliko zgolj zaradi mene osebno. Pa tudi veste, halabuko, ki jo pogosto potem mediji zganjajo, saj včasih je pa mogoče celo ok, celo taktično zrelo, da plačamo tam pol milijona in na račun tega pol milijona, če malo, ampak to mogoče spada na zaprto sejo, imamo neke cost benefite v plus, ampak če nam lahko podate nek odgovor tukaj, kaj so razlogi, da se nam to dogaja in s katerimi ukrepi bi to lahko vsaj zmanjšali na tretjino, če že ne prepolovili. Hvala.
Hvala dr. Trčku. Predlagam, da dam še besedo poslancu gospodu Prebilu, potem pa predlagam mag. Tušarju, da poda odgovor. Hvala.
Hvala predsednik, saj bom zelo kratek, samo en kratek komentar, eno vprašanje imam.   Glede na, eno leto mineva od obravnave na Odboru za EU o prejšnjem stanju, glede na to smo imeli takrat 14 direktiv, ki jim je rok potekel, danes jih je 22. Torej 8 več, namesto, da bi jih bilo osem manj. Skupno na seznamu 65, torej direktiv, ki jih Slovenija še ni sproducirala, 33 postopkov zaradi kršitve prava EU, zaradi neprenosa teh v nacionalne predpise in pa 31 pravnih aktov, kjer je prišlo do nepravilnega prenosa v slovenski pravni red. Strinjam se z vami, da zadeva ni zdaj hudo kritična, ni pa prav tudi zelo dobra. Jaz pričakujem, da bomo šli v smer, da zadeve rešujemo, ne da vedno rečemo, saj nismo toliko slabi na ravni EU, kot je rekel kolega Trček, pa potem zadeve nekako kar obstanejo. Zdaj v okviru te direktive, ki se tiče trga finančnih instrumentov, zdaj tukaj 750 tisoč evrov kazni bomo plačali. Neka tožba, kakor jaz vem je še odprta za to. Je pa še vedno kritično ravno Ministrstvo za okolje in prostor. Tukaj je odprtih največ zadev, nekaj je še, nek višji del je še na Ministrstvu za infrastrukturo. Bi pa samo dve stvari še. Jaz sem pokrival Zakon o orožju, to spada pod Ministrstvo za notranje zadeve. Ta zadeva bi bila že urejena in sprejeta, v kolikor takrat prenosu te direktive ne bi nasprotovala takratna največja opozicijska stranka, danes največja koalicijska, pa zdaj zadeva še vedno stoji na ravni javne obravnave.   Druga zadeva, ki pa je je pa Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga še vedno ni, rok prenosa je potekel maja 2018 že, če imamo morda kakšne informacije, kako je Vlada na tem področju, pa kdo v Vladi zdaj pokriva ta del, ki zbira podatke o prenosu direktiv? Hvala.
Hvala kolegu Prebilu. Mag. Tušar.
Damjan Tušar
Hvala za besedo. Strinjam se z vašo ugotovitvijo gospod poslanec, da je evropsko pravo tudi naše pravo in da mora država se tega prava lotevati, spremljati in pri njegovem ustvarjanju sodelovati zelo resno, tudi pri njegovem ustvarjanju je zaželeno in nujno, da po mojem mnenju država že od samega začetka pri njem aktivno sodeluje in prispeva s svojimi rešitvami. Kar se pa tiče težav, ki se tičejo prenašanja evropskega pravnega reda, se strinjam, zadeva v tem trenutku ni videti tako kritična, ostaja približno na neki konstantni ravni. Kako pa bi zadevo lahko izboljšali, je pa po mojem mnenju bistveno, da ima vsako ministrstvo, ministrstva so v naši državi pristojna za določena področja, torej tudi za področja, ki se tičejo prenašanja evropskega pravnega reda v naš pravni red, da imajo pač ministrstva glede tega dovolj močne ekipe, dovolj strokovno usposobljene ekipe in da je pač pri teh zadevah neka politična oziroma politična volja oziroma prioriteta strokovna, da se te zadeve pravočasno urejajo. Moram pa reči, Slovenija je približno konstantno na neki ravni, ni kritična, kot sem že omenil, konec leta 2019 smo bili na 12. mestu po uspešnosti prenašanja v naš pravni red. In tukaj so po mojem glavni dejavniki ustreznega prenašanja direktiv, torej pomoč na posamična ministrstva z ustreznimi ekipami, ki ob jasnih usmeritvah pač prioritetno delajo na teh področjih in strokovno in pravočasno prenašajo oziroma pripravljajo ustrezne rešitve vsebinske za prenos v naš pravni red. Je pa treba v zvezi s tem tudi poudariti, primarno je odgovornost za implementacijo pravnega reda, evropskega pravnega reda na ministrstvih. Takšen je pač tudi ustroj delovanja naše države, ustavni stroj, ministrstva imajo zelo pomembno vlogo in so nosilci upravnih področij. Tukaj je primarna odgovornost potem na Vladi, ki Državnemu zboru pošilja rešitve, ki jih pripravlja ministrstva in nenazadnje tudi na Državnem zboru, ki potem na koncu sprejema te končne rešitve glede prenašanja pravnega reda Evropske unije v naš pravni red. Tukaj odgovornosti so jasne. Kar se tiče, omenjena je bila tudi ta zadnja sodba, s katero je bila naša država obsojena. Prišlo je do tega dogodka, mislim, da ne vem, verjetno celo prvič, če se ne motim in če vas zanima, vam lahko tudi predstavim časovnico, kako je do tega prišlo. Bila je zamuda, lahko pa rečem, prvič na strani takrat izvršilne veje oblasti, potem pa tudi nekako v Državnem zboru. Če bi vsi hitreje, malo hitreje delali seveda do tega ne bi prišlo. Je pa treba mogoče še to opozoriti, česar nisem povedal na začetku, da se je tudi tukaj politika oziroma usmeritve Evropske komisije so se spremenile. Evropska komisija bo načeloma delovala v smeri, da bo države članice tako v narekovajih spravila pred sodišče, v primeru, če bo država članica zamujala več kot eno leto s prenosom v naš pravni red in da bo striktno vedno uveljavljala tudi pavšalne kazni, ki naj bodo državi članici naložene zaradi nepravočasnega prenosa v naš pravni red. To pa pomeni, da se država ne bo mogla več rešiti potem z v narekovajih pravočasnim prenosom direktive znotraj sodnega postopka, ampak bo državi v vsakem primeru naložena kazen. In to glede na zamudo od dneva, ko je potekel rok za prenos do dneva, ko je bila ta obveznost prenosa izpolnjena. Kot sem pa že rekel, za posamezne direktive so pristojna ministrstva in za zakon, ki ste ga omenili je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in glede tega niti kaj več ne more povedati, ampak bi bilo treba mogoče vprašati pristojno ministrstvo. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala mag. Tušarju. Ugotavljam, da je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil z Informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava Evropske unije z dne 14. januar 2021.   Vsem sodelujočim se zahvaljujem za razpravo. S tem končujem tudi 2. točko dnevnega reda in 95. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam lep in miren vikend.     Seja se je končala 29. januarja 2021 ob 13.32.