18. nujna seja

Odbor za pravosodje

18. 3. 2020

Transkript seje

Blaž Pavlin

Vse članice in člane odbora vabljeni ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, opravičena je iz Poslanske skupine SD, poslanka mag. Meira Hort, na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Martko Bandelli v imenu Poslanske skupine SAB.

Ker k danemu dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik kater od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2, NUJNI POSTOPEK, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 16. 3. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 3. 2020, predlog amandmajev odvetniške zbornice Slovenije z dne 17. 3. 2020, predlogi amandmajev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 18. 3. 2020. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet pa je svojo prisotnost opravičil. Amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih. Do tega trenutka so amandmaje vložile poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus in sicer k 1., 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10. in 12. členu. Amandmaji so bili vloženi 18. 3. 2020. Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, Kolegij predsednik Državnega zbora je na 60. seji, 16. 3. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in morebitnih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, besedo ima Ministrica za pravosodje, mag. Lilijana Kozlovič.

Lilijana Kozlovič

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo, poslanke in poslanci, prav lepo pozdravljeni!

Tudi predlog zakona, ki je pred vami, določa začasne ukrepe v svodnih, upravnih in drugo javnopravnih zadevah in pa tudi pri izvrševanju kazenskih sankcij. Tudi gre pravzaprav za podlago, ki jo imamo v Ustavi, namreč 15.člen določa kako se izvršujejo človekove pravice in sicer z zakonom, imamo tudi v 32. členu, ki govori, da se človekove pravice lahko omejijo zato, da se prepreči širitev nalezljivih bolezni in pa tudi v 42. členu, ki dopušča v takih primerih, da se omeji zbiranje in združevanje, pa seveda tudi zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu daje pooblastilo, da se v takih primerih lahko sprejemajo ukrepi za zajezitev širitve nalezljivih bolezni. Pomembno je, da gre za omejen čas trajanja in sicer dokler trajajo te razmere. Dano je pooblastilo Vladi, da lahko to ugotovi in se seveda prekine, najdlje pa lahko trajajo ti ukrepi do 1. 7. 2020. seveda, če bi se pa to nadaljevalo, se pa ta rok tudi podaljša. Torej namen je, da se prepreči širitev virusa, varovanje zdravja in življenja ljudi, nadalje da se določijo pravne podlage, da lahko državni organi, organi lokalnih skupnosti in pa nosilci javnih pooblastil opravljajo svoje delo, pa tudi omogoči zadržanje teka procesnih in materialnih rokih, razen v nujnih zadevah in pa posebej smo naslovili tudi izvrševanje kazenskih sankcij zato, da se tam prepreči širitev virusa, in da se zagotovi varnejše okolje tako za osebe, ki so na prestajanju zaporne kazni ali na priporu in pa, da se tudi zagotovi varnost sodnih policistov.

Na kratko o posamezni vsebini glede sodnih zadev. Gre za to, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih, je pa dano pooblastilo predsedniku Vrhovnega sodišča, da z odredbo lahko še zmanjša nabor teh nujnih zadev, razen v kazenskih zadevah, ko gre za preiskavo ali gre za sojenje za priprte osebe oziroma za tujce. Nadalje, če gre za zadeve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in preživninske zadeve in pa za primere, ko se pridrži osebe v psihiatričnih bolnicah, torej v to ne more poseči. Lahko pa, dali smo tudi pooblastilo, da predsednik Višjega sodišča v primeru, če sodišče ne more iz teh tehtnih razlogov opraviti ta nujna dejanja, tukaj smo imeli v mislih predvsem, če pride do tega, da ni kadra ali kakorkoli, da lahko določi tudi drugo stvarno pristojnost sodišče, da opravi ta nujna dejanja. Dana je tudi pooblastilo, da se lahko javna, glavna obravnava v celoti izključi za javnost ali pa samo njen del. V upravnih zadevah potem prav tako roki ne tečejo, razen v nujnih zadevah, torej gre za to, da roki za procesna dejanja strank za materialno izpolnitev pravic in pa tudi procesni rokih vseh teh organov, ki odločajo, bodo pa ponovno začeli teči osem dni, ko prenehajo razlogi za stanje. Nujne zadeve kot smo rekli, gre pa od primera do primera. Torej za vsak posamičen primer se bo odločalo ali gre za nujne zadeve. Večina teh je opredeljena v 144. členu ZUP, pomembno pa je, da če se bile odločbe izdane že prej pred sprejetjem zakona, da je potrebno nujno obvestiti stranko, da ti roki tečejo zato, da teh rokov ne bo zamudila.

Glede vlaganja vlog. Torej se ne prihaja v institucije, ampak se te vloge lahko tudi brez varnega podpisa elektronskega vloži pisno in pa tudi ustne obravnave so izključene, prav tako se javno naznanilo se lahko uporabi torej možnost razglasitve na e-portalu.

Glede prekrškov prav tako roki ne tečejo, če pa gre za nujne zadeve, je prav tako potrebno obvestiti stranke, da torej teče postopek, da se je začel in da teče.

Glede vročanja se torej ne vroča z osebnim stikom, torej ni osebnega vročanja razen v nujnih zadevah. Vladi je dano pooblastilo, da tudi druge ukrepe lahko sprejme, predvsem so v mislih organizacijski. Posebno poglavje je namenjeno izvrševanju kazenskih sankcij, to pa iz več razlogov vemo, da so to osebe, ki so, gre za posebnost oseb, prav tako lahko imajo posebne okoliščine. Imamo prostorsko stisko zelo veliko, imamo več pripornikov in zapornikov kot imamo kapacitet. Poleg tega imamo pa zelo veliko težave zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov in je potrebno tukaj zelo zelo skrbno naslavljati to problematiko na nek način, če so domi ostarelih rizične osebe, je tudi tukaj vsak ukrep, je zelo pomembno zagotavljati varnost njihovega bivanja. Tudi tukaj smo dali torej možnost, ker do sedaj je bilo to samo na predlog obsojenca, smo dali direktorju zavoda možnost, da lahko poziv na prestajanje kazni, torej tukaj ne tečejo roki, torej se kasneje lahko, ko bo to prenehalo, se bo pozivalo na prestajanje zaporne kazni, lahko premestijo obsojence znotraj inštitucij, ne more seveda pripornikov premeščati. Prekinitev zastajanja kazni zapora tudi lahko po uradni dolžnosti en mesec, za čas enega meseca, izjemoma se lahko tudi podaljša. Zelo pomembno pa je, da mora narediti tukaj varnostno oceno. Torej gre za to, da oceni ali lahko ta oseba zlorabi to prekinitev. Pomembno je, da presodi za kakšno kaznivo dejanje je obsojen, na kakšen način ga je storil, kakšen odnos ima do tega žrtev, pa tudi kako v njegovem okolju kamor bo prišel, sprejemajo to, da je prekinite prestajanja kazni. In pa predčasen odpust. Torej lahko se največ šest mesecev pred tem, pred iztekom kazni se lahko predčasno odpusti.

Še eno določbo imamo za notarje, ki so prosili in sicer smo notarske zbornice dali pooblastilo, da lahko sprejema ukrepe za to, da zavaruje varno zdravje in življenje ljudi. Toliko. Za vprašanja sem vam pa seveda na voljo.

Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala ministrici.

Morda želi besedo še predstavnica Ministrstva za javno upravo? Ne želi. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo ima gospa Katarina Kralj.

Izvolite.

Katarina Kralj

Hvala za besedo gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje. S predlagateljem smo se dlje časa intenzivno usklajevali v različnih fazah postopka, tako da ugotavljamo, da so naše pripombe razen pripombe k prvemu odstavku 4. člena ustrezno upoštevane v amandmajih štirih poslanskih skupin. Glede pripombe, ki ni bila upoštevana, pa so bila dana pojasnila predlagatelja. K predlaganim amandmajem nimamo pripomb.

Hvala.

Blaž Pavlin

Hvala.

Ugotavljam, da predstavnika Državnega sveta verjetno ni med nami, mnenje Državnega sveta pa tudi nismo prejeli.

Preden bomo začeli razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih še eno obvestilo. V imenu Poslanske skupine LMŠ je danes z nami prisoten poslanec Edvard Paulčič.

Sedaj pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Zanima me kdo želi besedo? Izvolite, besedo ima poslanec Verbič.

mag. Dušan Verbič

Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav ministrica, državni sekretarji in vsem ostalim prisotnim!

Ne bom dolg, bi pa samo par besed rad vseeno izpostavil. Dejstvo je, da v celoti podpiram predlog zakona ker menim, da je še kako potreben in vmesen zaradi tako imenovanih tovrstnih pravnih praznin obstoječe zakonodaje in dejansko ta predlog zakona kot rečeno tudi podpiram. Ker se v nadaljevanju nimam namena oglasiti, se bom dotaknil potem še kar se tiče vloženih amandmajev. Tudi vloženi amandmaji s strani koalicije v celoti podiram kajti menim, da je prav, da so nekako vloženi skladno s stališčem Zakonodajno-pravne službe. Bi pa ob tej priliki, ko sem pri teh amandmajih, vseeno še izpostavil vprašanje in bi prosil, če se ministrica za pravosodje nekako tudi zavzame stališče do vloženih amandmajev, ki so ravnokar prišli na mizo in to je s strani Poslanske skupine LMŠ.

Naslednja zadeva, ki bi jo rad izpostavil je, kajti prisotna je tudi državna sekretarka Ministrstva za javno upravo, gospa Ban. Pri pregledu vseh teh gradiv in podobno moram priznati, da me malce moti težišče tovrstnih zadev predvsem v preventivni zaščiti je vezano na Ministrstvo za pravosodje. Osebno menim, da bi morali za te tako imenovane upravne dele, upravne postopke in vse kar je povezano z javnoupravnimi zadevami, posvetiti tudi nekoliko pozornosti, zato pozivam in prosim državno sekretarko, da skupaj z načelniki upravnih enot, ki vemo, da jih je 58, vemo da upravne enote vsaj kar se tiče upravnih notranjih zadev se še vedno dogajajo neke aktivnosti na nivoju osebnih stikov s strankami, da se nekako zagotovi tudi tem nekako dodatno zaščito skupaj z načelniki upravnih enot kjer se ocenjuje, da je potrebno. Govorim predvsem za tiste dele in naloge, ki so vezane na upravno-notranje zadeve.

Za konec. Tudi to s tem predlogom kar se tiče zaporov in podobno, tukaj sem na stališču in apeliram na vodstvo zaporov, da ne bodo zlorabili tovrstnih zakonskih določil kar se tiče sprememb in da bo resnično šlo v celem interesu predvsem za zaščito zdravja praktično vseh ljudi. Toliko za enkrat pa hvala lepa.

Blaž Pavlin

Hvala.

Naslednja ima besedo poslanka Tina Heferle.

Tina Heferle

Hvala za besedo.

Jaz bom, glede na to, da je tudi moj predhodnik malo širše razpravljal kot ta 1. člen, bom tudi jaz malo širše. V Poslanski skupini LMŠ večino ukrepov, ki jih zakon predvideva, pozdravljamo in so po našem mnenju potrebni, zato da tudi na tak način nekako zajezimo širjenje virusa in da hkrati zagotovimo našim državljanom na svojih procesnih in materialnih pravic, tako usodnih kot tudi v upravnih zadevah ne bodo izgubili.

V tej luči je torej zamrznitev sodnih rokov in pa upravnih rokov seveda nujna. S tem bomo na drugi strani tudi sodnim in upravnim organom omogočili, da opravo posameznih postopkovnih oziroma procesnih dejanj odložijo in da o posledici tega ne o nastal molk organa, kot je sicer v skladu z našo zakonsko ureditvijo to določeno. Skratka podpiramo, da se zavoljo varnosti zdravja sodnikov, pravosodnih sodelavcev, uradnikov in pa na drugi strani tudi strank v postopku vsi sodni in upravni postopki spravijo na nek minimum in na tiste najbolj nujne.

Kar nekaj pripomb je sicer dala na zakon Zakonodajno-pravna služba, ampak nas veseli na tej točki, da je predlagatelj vse pripombe upošteval. Imamo pa v LMŠ resne pomisleke glede posameznih ukrepov, ki se tičejo prestajanja zaporne kazni obsojencev. Tudi po vloženem amandmaju Vlade, je po našem mnenju ta ukrep še vedno nekoliko preoster in nekako ne sledi načelu postopnosti oziroma načelu sorazmernosti. Seveda v prvi vrsti je pomembno zdravje tudi zapornikov, a se na tem mestu v Poslanski skupini LMŠ čutimo nekako dolžne, da to opozorimo na sorazmernost predlaganih ukrepov. Po našem mnenju so ti ukrepi, torej da se obsojencev ne pokliče na prestajanje zaporne kazni, in da se obsojencem, ki že prestajajo zaporno kazen, to prestajanje zaporne kazni prekine, torej ti ukrepi so prekomerni oziroma vsaj zelo široko zastavljeni, če vemo, da se recimo lahko v tej fazi sprejme pred tem še kakšne druge varnostne ukrepe kot recimo, sprejeto je bilo že prepoved obiskov v zaporih, nadalje bi lahko uvedli testiranje paznikov in drugega osebja, ki dejansko prihajajo v stik z zaporniki, potem kasneje morebitna izolacija zapornika, ki zboli oziroma, če ta ni hospitaliziran. Saj pravim, tukaj imamo pomislek glede tega vidika sorazmernosti. Če pa že ti ukrepi vseeno ostanejo v veljavi, pa je vendarle potrebno ob bok skrbni za varnost zdravja zapornikov dati tudi skrbi za splošno varnost ljudi in premoženja, glede na to, da ti obsojenci še niso bili rehabilitirani. Zato smo v naši poslanski skupini pripravili amandmaje, kjer bi po vzoru Kazenskega zakonika, ki deli kazniva dejanja na hujša, s tem mislim v smislu predpisane zaporne kazni, to tudi upoštevali tukaj. Predlagani ukrepi bi tako ne bi veljali za obsojence, ki so bili obsojeni na zaporno kazen pet let ali več. Med tem, ko za obsojence, ki so bili obsojeni na nižjo zaporno kazen pa bi ta ukrep bil veljaven.

Glede na to, da gre za že obsojene storilce, smo kot v pojasnilo, smo za ločnico vzeli dosojeno kazen in ne določen razpon kazni zapora, kot je to navada v kazenskem zakoniku in naj na tej točki preberem besedilo obeh predlaganih amandmajev. Amandma k 10. členu se glasi: » Ne glede na prvi odstavek tega člena se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora ne prekinejo v kolikor je obsojenec obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.« In še amandma k 12. členu, ki se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena, prekinitev prestajanja kazni zapora ni mogoča za obsojenca, ki je obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.«

Kratke obrazložitve so tudi v predlogu za amandmaje. Po našem mnenju je taka dopolnitev smiselna, pravična in bo omogočila tudi neko širše zaupanje javnosti v te ukrepe in preprečila morebiten strah ali pa pomisleke, ki so se že nenazadnje pojavili tudi v javnosti glede tega ukrepa.

Sicer se nam tukaj poraja tudi vprašanje glede spuščenih zapornikov. Bodo ti v hišnem priporu? Bodo nadzirani? Kdo jih bo nadziral? To vse je pomembno in nekako ni urejeno v tem zakonu, zato sprašujem gospo ministrico. Kako bodo te zadeve urejene? Nenazadnje verjetno niste imeli v mislih, da bi izpuščeni zaporniki bili kar prosto po Prešernu doma.

In še čisto nenazadnje imam vprašanje še glede 9. člena, ki Vladi daje podlago za določanje še dodatnih ukrepov. To je sicer precej širok in nedorečen pojem, kjer je manevrski prostor zelo velik, kar pa seveda na nek način dela ta zakon vsaj v tem delu ne dovolj predvidljiv, s čimer krhamo nekako to pravno varnost. In pa še, zelo podobno glede tretjega odstavka 6. člena sprašujem gospo ministrico. Zakaj se tukaj širi nek nabor izjem, kjer se upravni roki ne bi prekinili. Dodana je namreč izjema, pa citiram iz zakona, če je to nujno potrebno zaradi nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti neke amandmaje ste tudi na tem področju vložili, pa vendar, še vedno dikcija ostaja zelo široka in nekako nedoločna in je v popolni diskrecijski pravici upravnega organa, da določi kateri so tovrstni ukrepi, ki bi upravičili to izjemo. Zato me zanima, če lahko dobimo glede tega nek primer situacije za katero ste predvideli tako ureditev v zakonu.

Hvala za enkrat.

Blaž Pavlin

Hvala.

K besedi se je javil še poslanec Željko Cigler.

Željko Cigler

Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovana gospa ministrica!

Na začetku bi rad povedal, da bomo v Levici zakon podprli, ampak kljub temu gre za interventne ukrepe, smo v eni krizi in mislim, da je nek minimum razprave potrebno opraviti to kar se zdajle dogaja.

Res gre za nujne interventne ukrepe, ki pa lahko imajo konkretne, dosti tudi škodljive posledice na posamezne kategorije prebivalstva, če so premalo premišljeni in pomanjkljivi, sploh ker imamo na mizi ukrepe, ki neposredno prizadevajo posledice posameznih skupin prebivalstva kot sem prejle povedal in že zdaj se govori, bodisi o zapornikih ali pa tujcih, beguncih, še posebej delavcih.

Epidemija vpliva na vse prebivalstvo in nekatere skupine ljudi je potrebno obravnavati ločeno zaradi specifičnih situacij v katerih se nahaja. In kot je bilo že zdaj s strani predgovornikov povedano, osebje ki predstavlja zaporno kazen, so vsekakor v specifični situaciji, v prenatrpanih zaporih in prav ta situacija jasno preprečuje omejevanje širjenja virusa in je lahko zelo hitro problematična. To smo videli tudi na drugih takih primerih, ki so se dogodili zlasti v domovih upokojencev ali pa bolnišnicah ali tudi šolah. Upam, da so bili na drugi strani sprejeti tudi kakšni blažilni ukrepi kar se tiče zapornikov, predvsem ki bodo vzdrževali eno moralo in preprečevali tudi hude psihološke stiske, tisti ki bodo ostali zaprti. Na primer, da se bo omogočilo brezplačno klice sorodnikom, ki jim je sicer onemogočen zdaj pred, upravičeno, seveda obiskovanje, in da bodo imeli več časa za telefonske pogovore. Pa sprašujem, je ministrstvo oziroma uprava za izvrševanje kazenskih sankcij razmislila o paketu tovrstnih ukrepov?

Druga stvar se nanaša na omejitev oziroma začasno prekinitev vseh postopkov v zvezi s prestajanjem zapornih kazni in tudi režim pozivanja na prestajanje zaporne kazni. Ampak tukaj bi vseeno prosil ministrstvo za pojasnilo, ali je takšen splošen za vse veljaven ukrep res najbolj primeren. O čem govorim? Sicer to ni stvar najbolj tega zakona, neposredno, bi vseeno prosil za pojasnilo, če je bila posebna skrb namenjena primerom, ko čakanje mogoče ni najbolj na mestu, še posebej z vidika žrtve. Namreč nasilje v družini, grožnja s smrtjo, spolno nasilje, to so ti primeri o katerih razmišljam in ali je ministrstvo proučilo te različne situacije. Tukaj je seveda treba preprečiti, da bi o tem podaljšanem času storilcu oziroma obsojenemu omogočili, da se ponovno znese nad žrtvijo oziroma ali nadaljuje s kaznivimi dejanji.

Dalje. Imamo pa tudi konkretno vprašanje v Levici glede še ene ranljive skupine za katero je težko rečemo, da naj še počaka mesec ali dva, in to so postopki na podlagi Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti. Kako bo poskrbljeno za to ranljivo skupino? Namreč ne gre pozabiti tudi na azilni dom ali pa dom za tujce in v tem pogledu sta v podobni situaciji kot so zapori, ki so vsekakor prenatrpani. Če bi se tukaj začelo ukvarjati, pojavljati problem širjenja bolezni. To je treba upoštevati.

Naprej bi imel še eno vprašanje glede razkoraka med obrazložitvijo in členi zakona. Namreč v obrazložitvi predloga zakona piše, da se uvaja možnost zaslišanja zadržane osebe preko video koference. Med samimi členi zakona pa te opcije ni navedene in tukaj bi prosil za pojasnilo, zakaj ta možnost izpade in zakona oziroma, če se motim, ki je navedena.

Zdaj pa kar se tiče stečajnih postopkov. Gre predlog bolj k zaščiti podjetja. Gospodarstvo je res tisto, ki je je bilo danes center pravzaprav vseh ukrepov med tem, ko ukrepov za delavce, za ranljive skupine teh ukrepov ni. Namreč država ni prepovedala vseh ne nujnih dejavnosti. Velika proizvodnja podjetja namreč še vedno delajo, proizvodne hale so tudi polne delavcev, ki so v neposredni bližini in drug drugega, kar ne vpliva dobro na prenos te bolezni, se pravi, to bo, prvič, podaljšalo čas omejevalnih ukrepov, če se bo bolezen širila, saj so to idealni pogoji za širjenje kot sem povedal.

Po drugi strani pa bo zaradi daljšanja obdobja omejevalnih ukrepov, če se bo bolezen razširila, tudi škoda za gospodarstvo večja. Prej, ko bomo maksimalno omejili možnosti za širjenje okužb, prej bo minila potreba po omejevalnih ukrepih v katerih skoz ta zakon zdajle govorimo in seveda skozi druge zakone. Ne pa, da smo v situaciji, ko vodstvo podjetja dela od doma, 100, 500 ali pa tisoč delavcev pa dela v prenatrpanih proizvodnih prostorih. In nedopusten je princip, da delali bomo dokler bo kaj za delati ali pa dokler ne bodo vsi zboleli. In svojimi ukrepi bi država morala preprečiti, da je dobiček postavljen pred zdravje in pa življenje ljudi.

Vemo tudi kakšna je situacija pri samozaposlenih. Čez noč so ostali brez dela in brez prihodkov. Podobno velja tudi za študente. Delavci, ki delajo preko študentskega servisa seveda. Delavci na čakanju imajo nizke prejemke. Zaposleni za določen čas so popolnoma nesigurni v situaciji. Položnice pa vemo, da prihajajo, kredite je treba odplačevati oziroma samozaposleni, eni morajo plačevati prispevke, nimajo pa zaposlitve. Zato bi pozval Ministrstvo za pravosodje in seveda tudi koalicijo, da pripravi tudi dopolnila v tej smeri, lahko tudi vzamemo si še nekaj časa, da se te stvari pripravijo. Ne vem koliko bo možno to v tem kratkem času narediti. Ob trenutni situaciji je potrebno ves čas imeti tudi pred očmi sisteme, ki jih imamo v državi, na primer, zdravstvenega, kjer se vsekakor kažejo rezultati enega podfinanciranja in pa tudi privatizacije, ki se tukaj zadaj dogaja v preteklosti. In enaka situacija kot v zdravstvu, ki sem jo omenil, se zaradi premajhnih sredstev, ki se dajejo v sistemu, kaže tudi v sistemu kazenskih sankcij in kaznovalne politike kot take. In nič od tega ni možno bolj, v boljšo smer spremeniti, če se ne zagotovijo dovolj velika sredstva. Vidimo, da v Sloveniji smo lahko veseli in zadovoljni, da imamo relativno še vedno zelo dobro delujoč sistem primarnega zdravstva in tudi sekundarja, tako da za enkrat še bolezen se obvladuje.

V Levici smo že večkrat tudi dejali, da podpiramo vse ukrepe, ki so bili sprejeti in pozivamo ljudi, da se jih držijo. Vseeno pa smo priča tudi nekaterim povsem nepotrebnim dejanjem ali pa ukrepom te Vlade. Prva stvar, ki je zbodila v oči je bila slika vlade v maskah s filtri in imamo zdravstvene delavce, ki nimajo ustrezne zaščitne opreme, imamo kopico delavcev, ki delajo v lekarnah, v trgovinah, na bencinskih črpalkah in še bi lahko našteval, ki te opreme nimajo. Tudi oni opozarjajo, da brez ustrezne zaščite opreme že tudi zbolevajo, imajo ogromne skupine delavcev tudi na teh področjih, ki so nujne za tekoče življenje v državi, ki če prenehajo z delom, se postavi vprašanje ali se bo lahko njihova dejavnost, čeprav je nujna, nemoteno nadaljevala naprej in to je po mojem nedopustno na kar opozarjam.

Druga taka kritika in v včerajšnjem Delu je prof. dr. Cviter zelo dobro na njo opozoril, s konkretnimi primeri, vsebinskimi opozorili, pa leti na prenehanje testiranja. Svetovna zdravstvena organizacija poziva…