35. nujna seja

Odbor za finance

19. 3. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Začetku 34. nujne seje Odbora za finance. Nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil katerakoli članica ali kdorkoli član odbora bil zadržan in in se seje ne bi mogel udeležiti.

Na seji pa kot nadomestna člana nastopata oziroma se seje udeležujeta poslanec Igor Peček na mesto poslanke Andreje Zabret iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca in poslanec Tomaž Lisec na mesto poslanca enega, ki je uvrščen iz Slovenske demokratske stranke, niso poimensko navedli. Torej poslanec Tomaž Lisec, nadomešča enega iz SDS, bomo odkrili med sejo kateri je tisti anonimnež. Gospoda Širclja, se opravičujem, sem spregledal. Gospod Šircelj je vmes postal minister in ga danes ni na seji.

Potem imam še dve pooblastili, in sicer gospod Bojan Podkrajšek, nadomešča poslanca, nekdanjega poslanca Anžeta Logarja iz poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in pa poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roko nisem prejel predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen tak dnevni red, kot vam je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Preden to storimo imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Matej Tašner Vatovec nadomešča poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH NA JAVNO FINANČNEM PODROČJU. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 62. seji 18. marca letos sklenil, da se ta predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k temu predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z današnjim dnem, se pravi z 19. 3. 2020, pripombe Agencije za trg vrednostnih papirjev, z dnem 18. 3. 2020, pripombe Notarske zbornice in pripombe Odvetniške zbornice Slovenije, Notarske zbornice od včeraj 18. 3. 2020 in Odvetniške zbornice od danes 19. 3. 2020. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do zdaj so amandmaje vložile Poslanska skupina Levica, in sicer k 10., 11. in 13. členu predloga zakona, z dne 19. 3. 2020 in pa poslanske skupine koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS, in sicer k 1. členu za novi 1.a člen, 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 13. in k 14. členu predloga zakona, tudi z današnjim dnem.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za začetek dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, to je državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj.

Izvolite, prosim.

Kristina Šteblaj

Lepo pozdravljeni, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Žal vas ne morem gledati, bom zelo na kratko predstavila osnovne ideje Vlade, ki jih želi zasledovati s tem zakonom. Pripravljen je, vemo zaradi posledic, zaradi odpravljanja in čim boljšega blaženja posledic epidemije, nalezljive bolezni COVID-19. Predlagamo nabor ukrepov na javno finančnem področju, saj ocenjujemo, da je v tem času izredno pomembno, da država s pozitivnimi ukrepi prisluhne potrebam podjetnikov, podjetij, ki bodo zaradi posledic epidemije utrpeli škodo na poslovnem področju. Vlada predlaga nekatere ukrepe, da se jim poslovanje v teh težkih časih olajša in s predlogom se ustvarjajo tudi nujne zakonske podlage, da se v okviru državnega proračuna omogoči zagotavljanje zadostnih sredstev za financiranje ukrepov, ki bodo sprejeti s ciljem zajezitve epidemije in lajšanja posledic te epidemije. Zakon predvideva sprejem ukrepov v več sklopih. Tako jih bom razdelila, ker mislim, da bo najbolj razumljivo.

V prvi vrsti so to ukrepi za administrativno zavezancev za davek, ter administrativno razbremenitev poslovnih in javnih subjektov v povezavi s predložitvijo letnih poročil. Predvidevajo pa se tudi nekateri ukrepi za finančno razbremenitev zavezancev za davek.

Poseben sklop ukrepov je namenjen tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za nujne namene, se pravi nabavo zaščitnih sredstev in vsega kar zraven sodi pri izvajanju nalog zajezevanja epidemije. In teh sredstev v pripravi proračunu države ni bilo mogoče načrtovati, ker se za tako situacijo v kateri smo takrat še ni vedelo. Dosedanji ukrepi Vlade za zajezitev epidemije virusa so bili usmerjeni predvsem v omejitev javnega življenja. S tem pa se je neposredno poseglo tudi na področje poslovanja poslovnih subjektov in posledično na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ukrepi po tem zakonu sledijo že sprejetim vladnim odredbam, tako da se zavezancem za davek in poslovnim subjektom omogoči daljši čas za varno pripravo podatkov in oddajo obračunov, na način, da je čim manj socialnih stikov tudi pri teh pripravah. Vemo, da priprave vseh poročil zahtevajo sodelovanje velikega števila ljudi običajno tudi v podjetjih.

Posledično se zamikajo skrajni roki za sestavo informativnega izračuna dohodnine za leto 2019 s strani naše finančne uprave in roki za vložitev napovedi za odmero dohodnine, če zavezanec informativnega izračuna ne prejme. Ta rok, se pravi za vložitev napovedi bo potekel konec avgusta leta 2020.

Zaradi razglasitve epidemije in sprejetih ukrepov se nastanek negativnih posledic predvideva tudi pri izvajanju poslovnih dejavnosti. To gre zlasti na vpliv na obseg doseganja dohodkov poslovnih subjektov v času trajanja dnevnih okoliščin. Takim subjektom ta zakon omogoča lažje pogoje za spremembo predhodne akontacije in lažje uveljavljanje odloga oziroma obračuna plačevanja davčnih obveznosti.

Za nemoteno izvajanje ukrepov vezanih na epidemijo bo treba v državnem proračunu v zelo kratkih rokih zagotavljati zadosten obseg sredstev. Ker kot že omenjeno tega v pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, se Vladi za obdobje trajanja epidemije, se pravi za zelo omejeno obdobje daje večja pooblastila za prerazporejanje pravic porabe v okviru sprejetega proračuna države. S tem zakonom se določa tudi zadržanje izvrševanja posameznih ne nujnih izdatkov v državnem proračunu za več kot 45 dni, kot je to sedaj določeno z Zakonom o javnih financah, in sicer do sprejema rebalansa proračuna države za letošnje leto. Na ta način želimo v kar največji meri sredstva za odpravo posledic te epidemije zagotoviti v okviru že sprejetega proračuna, se pravi v obsegu izdatkov, ki so trenutno že namenjeni v okviru državnega proračuna.

V izogib težavam s pripravo letnih poročil pa se podaljšujejo tudi roki za predložitev zaključnih računov in letnih poročil.

Za zaključek samo to, da pač se Vlada zaveda, da je v teh časi pomembno, da skupaj in ažurno spremljamo ter izvajamo vse aktivnosti za prilagajanje trajanja ukrepov za zajezitev te epidemija, saj s tem upamo pozitivno vplivamo na družbeno klimo v državi. Hvala lepa.

Hvala gospa državna sekretarka. Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Lenča Arko Fabjan

Hvala za besedo. Predlog zakona je eden izmed zakonov s katerim se omogočajo ukrepi na podlagi posledic epidemije nalezljive bolezni, zato smo v uvodu našega pisnega mnenja predlagali poenotenje opredelitve trajanja samih ukrepov z opredelitvami v drugih zakonih, ki so ravno tako v zakonodajnem postopku. V nadaljevanju pa smo se osredotočili na posamezne konkretne predlagane rešitve in v mnenju smo podali tudi konkretne pripombe predlaganim določbam, in sicer tako z vidika jasnosti, določnosti kaj je potrebno dodati v zakonsko besedilo, kot tudi kaj je potrebno opustiti. Opozorjeno je bilo tudi na razmerje med zakonsko in podzakonsko ureditvijo, ker določbe predvidevajo tudi napotitev na podrobnejše podzakonsko urejanje in sicer smo pri tem poudarili, da mora zakon vsebovati vsebinske kriterije za podzakonsko urejanje, to izhaja iz Ustave 153. člena, ki ureja hierarhijo upravnih aktov in v zvezi s tem smo opozorili tudi na 120. člen Ustave, ki določa vezanost upravnih organov na zakon. Opozorjeno pa je bilo tudi na načelu delitve oblasti in na to, da akti Vlade Republike Slovenije ne morejo imeti pravnega učinka na zakon. Na podlagi našega mnenja so bili pripravljeni tudi amandmaji štirih poslanskih skupin in kolikor smo jih pač v tem času, ki nam je bil na razpolago in za pregled amandmajev in pač za pripravo mnenja ugotovili, v glavnem, sledijo našemu mnenju, se bomo pa potrebi oglasili pri obravnavi posameznega člena in amandmaja.

Hvala.

Hvala gospa Arko Fabjan.

Gospe in gospodje, članice in člani odbora! Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

In zdaj, gospe in gospodje, prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga prejeli na vaše klopi.

V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu, ki so ga vložile poslanke skupine koalicije. Kdo želi razpravljati? Besedo ima poslanec Luka Mesec.

Izvolite prosim.

Hvala za besedo in lep pozdrav!

V Levici seveda popolnoma podpiramo odloge davčnih plačil akontacij dohodnine in podobno. Ti ukrepi so v tem času seveda potrebni. Kot je predstavnica ministrstva povedala, je namreč zaradi ustavitve javnega življenja in dobršnjega dela podjetij prišlo enostavno tudi do zamrznitve delovanja njihovih finančnih služb, itd., kot tudi do izpada dohodkov teh podjetij, zato je edino pravilno, da Vlada v tem smislu omogoči odlog in obročno plačevanje, reprogram, itd.

Imamo pa problem v tem zakonu in to je ta drugi del, ki govori o prenosu pooblastil za razpolaganje s proračunom iz Državnega zbora na Vlado. Tukaj je pa stvar sledeča. Naša ustavnopravna delitev pravi naslednje. Državni zbor je tisti, ki postavi okvir, ki je proračun. To je politični okvir, to je finančni okvir znotraj katerega seveda Vlada po Zakonu o javnih financah po 40. členu ima določen manevrski prostor, lahko posega v programe za 20 %, v glavne programe za 10 %, v politike za 5 %, ne more pa s proračunskimi postavkami delovati popolnoma svobodno. Glede tega imamo dva zadržka, da bi oziroma imamo več zadržkov, da bi te pristojnosti popolnoma prenesli. Prvi je, da se s tem ta ustavnopravna delitev podre. Okvira ni več, Vlada ima povsem proste roke z razpolaganjem s proračunom in na ta način postane njena poraba oziroma njeni rezi popolnoma nepregledni, brez opozicije in brez nadzora Državnega zbora.

Drug problem, ki ga imamo s tem je, da se je Vlada očitno odločila, da bo krizo financirala z nekakšnim prerazporejanjem proračunskih sredstev oziroma drugače rečeno, z rezi na nekaterih postavkah, da bi pridobili sredstva za postavke kjer bo denarja zmanjkovalo, seveda predvsem trenutno zdravstvo, zaščita in podobno, ampak kot sem že Andreja Širclja na Svetu za nacionalno varnost zadnjič opozoril, to je neke vrste novi ZUJF. Vlada si je že zdaj rezervirala 400 milijonov evrov, ki bi jih prerazporejala. Treba je pa vedeti, da bo zaradi gospodarskega mrtvila ta kriza bistveno hujša od 400 milijonov evrov. Jože P. Damjan je, recimo, rekel, da bo glede na velikost šoka in možnost padca BDP celo do 15 % morala slovenska vlada pripraviti ukrepe in likvidnostna sredstva v proračunu v obsegu okoli 15 % BDP, kar pomeni, da mora imeti slovenska vlada na razpolago nekje v uvidu tam 7 milijard in pol likvidnostnih sredstev. To je njegovo mnenje. Zadnjič smo se na svetu za nacionalno varnost pogovarjali o tem, kjer je tudi premier Janša povedal, da ne bo tako kot je zadnjič računal Umar, da naj bi se gospodarska rast v letošnjem letu zgolj prepolovila, ampak če gledamo izkušnje iz Hubeja na Kitajskem bomo videli, da je tam v enem letu gospodarska aktivnost vpadla za 25 %. Se pravi, BDP letos je za 25 % nižji od BDP lani. Kar pomeni, da če hoče Vlada to krizo zvoziti na nek normalen način bi bilo nujno, da izda državne obveznice in to čim prej, dokler so obrestne mere še nizke. Jaz sem že v torek k temu pozval na Svetu za nacionalno varnost. Obrestna mera takrat je bila okoli 0,5, ker pomeni da ob všteti inflaciji je obrestna mera negativna in da bi za obveznice, ki jih izdamo danes v desetih letih poravnali skupaj le nekje okoli 90 % vrednosti izdanih obveznic, če izdamo desetletne. Se pravi, zadolžujemo se po negativnih obrestnih merah trenutno še. Ampak kdor pač gre gledati stanje na trgih boste videli, da tako ZDA kot v Evropi obrestne mere rastejo in da se s tem prekleto mudi.

Sedaj pa prihajam k sklepni poanti. Skratka, problem, ki ga imamo s tem kar Vlada namerava s tem ukrepom narediti je, da namesto, da bi se zadolžila, namesto da bi izdala obveznice sedaj ko so pogoji ugodni, očitno razmišlja o prerazporejanju proračunskih postavk, kar pomeni, da bo treba drastično rezati na drugih proračunskih postavkah, kjer ni nobenih omejitev. In tukaj nastajata dva problema. Prvi je, da ni nobenih varovalk, da ne bo posegala v pokojnine, socialne transfere in tako naprej. Drugi problem je politično ideološki. Mislim, da nas vse nekoliko upravičeno skrbi, da bomo v Sloveniji pod Vlado, ki se odkrito zgleduje po, recimo, madžarskem režimu, videli podobno hiranje civilne družbe, neodvisne kulture, neodvisnih medijev in drugih, ki so pač trn v peti tej vladi in da bo ta kriza izkoriščena za nekakšen obračun ali pa stradanje ideoloških in političnih nasprotnikov oziroma tistih proračunskih uporabnikov, ki tej vladi idejno niso všeč. Zato je nujno, da ohranimo kontrolo Državnega zbora in da vladi ne damo kar tako čez noč neomejenih pooblastil, sicer so začasna, ampak ta začasnost bo lahko trajala tudi tri do štiri mesece. In kot piše v končni določbi 45 dni po koncu epidemije oziroma do predloga rebalansa. Naš predlog v Levici je in dali smo tudi amandma, ki ga bosta, če prav razumem, podprla tudi SD in LMŠ, da se država za namen financiranja kriznih ukrepov zadolži z izdajo desetletnih državnih obveznic, ki so trenutno še z negativnimi obrestnimi merami. In drugič, da ne dobi pooblastil za popolnoma svobodno rezanje proračunskih postavk. To je nevarno tako z gospodarskega vidika. Mi smo že tako v gospodarskem prostem padu in rezi v proračun bi tukaj naredili samo dodatno škodo, kot z vidika varovanja demokratičnih standardov. Namreč, ta kriza ne sme biti izkoriščena v ideološke ali politične namene katerekoli politične stranke, tudi če jeto vodilna stranka v vladi.

Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje sedaj imamo še štiri prijavljene. Najprej je na vrsti poslanec Han, za njim poslanka Gregorčič, potem pa poslanca Horvat in Pavšič. Gospod poslanec, Matjaž Han, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, državna sekretarka, dober dan, kolegice in kolegi! Najprej osebno in tudi stranka Socialnih demokratov se absolutno zavedamo težke situacije, ki je nastopila v tej družbi, pa ne govorim samo naši družbi, ampak govorim v svetovnih merilih. Tri dni, štiri dni sem tudi jaz vpet v delo Državnega zbora, govorim zato in sem pripravljen tudi naprej kot opozicijski poslanec delati, biti seznanjen in tudi pomagati pri nekaterih rešitvah, seveda zavedati se svojih omejitev kot opozicija. Upam, da ste koalicija in ta moment Vlada dojela in vidite, da opozicija v nobenem primeru ta moment ne igra tiste opozicijske vloge, ampak igra neko državotvorno vlogo in razumite, da vsi predlogi, ki jih ta moment delamo, so resnično dobronamerni. Nobenih odgovorov jasnih nimamo, ne vemo kaj se bo naredilo, kar danes naredimo je lahko jutri čisto drugače in verjetno je tudi pri vladi tako. Glede na to, da smo ta zakon dobili včeraj pet minut pred Kolegijem, jaz sem sicer včeraj predlagal, da bi imel ta zakon, da bi imeli sejo Državnega zbora jutri, da bi mogoče vsi skupaj malo prespali, malo preučili zgodbe, seveda moja želja ni bila uslišana, nič zato, zato sem tudi rekel, da bomo verjetno vlagali kakšne amandmaje, pa ne zaradi prestiža, ampak zato, ker tudi mi dobivamo dnevno telefonske klice, pobude ogorčenih ljudi, ki niso krivi za to situacijo in situacije so specifične, od, ne vem, 10-ih podjetnikov, 10 različnih specifičnih situacij, od 100-ih ljudi 100 različnih situacij, nni so na čakanju, drugi delajo in mislijo, da delajo neupravičeno. Tako, da situacij je ne broj in verjamem, da imamo težavo. Potem država, ki ima celo težavo z zaščitnimi sredstvi in če smo kritizirali prejšnjo Vlado, da ni bila pripravljena, upravičeno, potem se nam zgodi, da ne najdemo tovornjaka na poti iz Belgije ali iz kje v Slovenijo, kar se meni ne zdi logično, ker tovorna vozila vozijo in nekateri podjetniki dobivajo resurse v svoja podjetja, da mi ne najdemo tovornjaka z maskami, ali so nam ga ukradli ali je pa kaj drugega narobe, ampak to upam, da / nerazumljivo/ službe spremljajo. To je bil samo medklic.

Zakon, ki je ta moment pred nami, je verjetno potreben, verjetno ga bomo mogli v nadaljevanju še kdajkoli spremeniti in mi ga bomo podprli z amandmajem, ki ga je sicer vložila Levica, mislim, da na 10., 11. in 12. člen…

Ja, 11. in ga bomo podprli, pa bom povedal zakaj. Ne zato, da ne bi zaupali Vladi, zavedamo, se da mora Vlada ta moment hitro odreagirati, ampak glede na to, da smo pripravljeni in smo dali roko tudi Vladi, da smo pripravljeni sprejemati nekatere odločitve skupaj, ne želim si, da bi tudi v tej krizi parlament na nek način suspendirali vseh odločitev. Mislim, da se parlament lahko sestaja, mislim, da parlament lahko hitro odločitve sprejema, to smo tudi dokazali iz včeraj na danes, dobili tak pomemben zakon. Danes imamo sejo in danes imamo tudi sejo parlament, če ste vedeli, da pri imenovanju Vlade je ta parlament, opozicija se tudi na takrat na klic vodje poslanske skupine SDS in tudi sami smo se odločili, da ne bomo razpravljali, da bomo na hitro imenovali Vlado, se mi zdi nepotrebno, da parlamenti pri takih odločitvah, kot gre za 400 milijonov denarja, ko gre za večje denarje suspendiramo in ima Vlada tukaj škarje in platno sama v rokah in lahko sprejema te razporeditve na takšen ali drugačen način. Zato jaz absolutno podpiramo, da se ti členi črtajo in da raje večkrat sedimo skupaj in odločamo o pomembnih zadevah in verjemite, da bo tudi Vladi lažje sprejemati odločitve, ki bo imela na nek način podporo opozicije in to smo v preteklosti tudi pokazali.

Kar se tiče zakonodaje, ki se bo verjetno potrebno sprejemati v tem času, ker če ne bo, in tukaj moram reči, da se, pa ne velikokrat, ampak z Lukom absolutno strinjam. Če ne bomo likvidnostnega denarja spravili v proces, v sistem, nam nobeni odloki, dragi moji, ne bodo pomagali. Ti odloki bodo pomagali samo, da mogoče za eno minuto ljudje so pomirjeni, počakajo, ampak težave so nakopičene. Ljudje nimajo od kje, predvsem podjetniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, ki se ukvarjajo s temi zadevami, ker jim je država onemogočila delo, hval bogu, ne bodo imeli kje te zadeve poplačati. Gradbeni sektor, jaz sem se pogovarjal z velikimi ljudmi, delovišča stojijo. Nekatere firme privat imajo 70, 80, 90 % delovišč zaprtih. Jasno. V Šmarjah pri Jelšah normalno, da nobeden ne more tam delati. V kritičnih oziroma v kritični infrastrukturi, nuklearki, v termoelektrarnah normalno, da nobeden ne more zraven priti pa delati zato, ker lahko zadeve okužimo in teh delovišč je / nerazumljivo/ in ta gradbeni sektor ta moment stoji. Na Darsu ni nobenih investicij ta moment in to se nam bo čez, bom rekel, mesec, dva, absolutno pokazalo. Tako da, zato še enkrat, mi smo pripravljeni sodelovati, zato nas prosim ne suspendirati pri teh zadevah. Jaz sem tudi z gospodom Vinkom Gorenakom govoril, vrata Poslanske skupine Socialnih demokratov so odprta za vse predloge, za vso komunikacijo in enostavno bi ne želeli, dolžnost naša je, da sodelujemo. Ker drugače se lahko hitro naredi tudi ena stvar, saj na konec koncev, mi imamo 108. člen naše Ustave, uredbe z zakonsko močjo, ker se Državni zbor zaradi izrednih razmer ne more sestajati in potem lahko predsednik Republike prevzame v bistvu oblast v tej naši državi. Jaz mislim, da toliko daleč enostavno še nismo. Moram tudi povedati, tudi če bi slučajno koalicija, jim zmanjka zaradi bolezni ljudi, da ne bi mogli imeti sklepčnost, verjemite mi, da smo takrat tudi mi opozicija lahko zraven in sklepčnost držimo in sodelujemo, samo ne nas, bom rekel, na tak način izključiti iz tega dela. Zato mi ta zakon podpiramo v vseh teh členih in podpiramo amandmaje, ki jih je vložila Levica.

Hvala lepa.