Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

73. redna seja (skupna seja)

Odbor za zunanjo politiko

22. 1. 2021
podatki objavljeni: 22. 1. 2021 v pregledu

Transkript

Dobro jutro. Spoštovane kolegice in kolegi! Pričenjam 73. sejo Odbora za zunanjo politiko. Dovolite mi, da vas na začetku seje vljudno prosim, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in nosite zaščitne maske. Članice in člane Odbora tudi prosim, da preverite ali imate s seboj identifikacijsko kartico.   Obveščam vas, da sem prejela obvestila o upravičeni odsotnosti z današnje strani s strani mag. Andreja Rajha s Poslanske skupine SAB, s strani gospoda Ivana Hrška s Poslanske skupine DeSUS, prav tako je upravičeno odsotna mag. Meira Hot iz Poslanske skupine SD ter tudi gospod Marjan Šarec iz Poslanske skupine LMŠ.   Danes pa so z nami na seji s pooblastili in sodelujejo gospod Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića Poslanska skupina SMC, iz Poslanske skupine NSi gospod Andrej Černigoj nadomešča gospoda Blaža Pavlina ter gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Jožefa Horvata, iz Poslanske skupine SDS pa gospod Franci Kepa nadomešča gospoda Janeza Moškriča, gospod Jure Ferjan nadomešča gospoda Marijana Pojbiča, mag. Marko Pogačnik nadomešča gospo Evo Irgl ter gospod Leon Merjasec nadomešča gospoda Ljuba Žnidarja. Prav tako pa je z nami tudi gospod Boris Doblekar, ki nadomešča mag. Branka Grimsa.   Lepo pozdravljam vse goste, ki ste danes z nami, še posebej gospo Luiso Pais Lowe, odpravnico poslov Veleposlaništva Portugalske republike v Ljubljani in gospo Natašo Goršek Mencin, v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, kabineta predsednika Vlade in Ministrstva za zunanje zadeve.         Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleškega jezika v slovenščino in obratno.   Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije mag. Marku Pogačniku.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 94. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.   Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod poslanec Ivan Hršak, gospod poslanec mag. Andrej Rajh. Kot nadomestni člani pa nadomeščajo gospa poslanka Lidija Divjak Mirnik poslanca gospoda Igorja Pečka in pa poslanec gospod Franc Kepa nadomešča poslanca gospoda Janeza Moškriča.   Takoj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej gospo Luisa Pais Lowe (govori v portugalščini), odpravnico poslov Veleposlaništva Portugalske republike, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije in gospo Natašo Goršek Mencin, v. d. vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje Odbora. Dne 19. 1. 2021 ste prejeli še obvestilo o umiku 3. točke dnevnega reda, in sicer zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo, ribištvo, Bruselj 25. 1. 2021. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlog za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem in z obvestilom o umiku točke z dnevnega reda.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA PORTUGALSKE REPUBLIKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2021. Kot gradivo k tej točki ste prejeli program portugalskega predsedovanja Sveta Evropske unije.   Najprej dajem besedo gospe Luisi Pais Lowe, odpravnici poslov Veleposlaništva Portugalske republike v Ljubljani, da nam predstavi prednostne naloge portugalskega predsedstva Svetu Evropske Unije.   Gospa Luisa Pais Lowe, beseda je vaša.    LUISA PAIS LOWE: Najlepša hvala, gospod predsedujoči. Hvala za to priložnost, da sem tukaj z vami danes. Želela bi se zahvaliti gospodu Pogačniku predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije v tem prekrasnem Državnem zboru in gospe predsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Gregorčič za prijazno povabilo, da predstavim program in prednostne naloge portugalskega predsedstva Svetu Evropske unije.   Res je velika čast in veliko veselje, da sem danes lahko tukaj. Hvala tudi za prisotnost tudi vsem poslancem in za njihovo zanimanje.  Hkrati bi se želela zahvaliti organizatorjem tega dogodka in se zahvaliti tudi tolmačema. Že v Državnem svetu sta tolmačila in hvala jima za takrat in za danes za dobro delo.   Želela bi pozdraviti tudi državnega sekretarja za Evropske zadeve na zunanjem ministrstvu gospoda Dovžana. Gospod državni sekretar, v veselje mi je, da se spet srečava. Hvala za vso vašo podporo, za sodelovanje med našima državama in tudi v okviru trija predsedstev. Skupaj z Nemčijo smo namreč zelo dobro sodelovali. In to se bo še nadaljevalo.   Naj pozdravim tudi vršilko dolžnosti direktorice predstavništva Evropske komisije v Ljubljani gospo Goršek Mencin in vse povabljene, ki so danes z nami tukaj.   Pred nami je zelo delovno, izzivov polno leto, tako za Portugalsko kot za Slovenijo. Veste, da predsedujemo Svetu Evropske unije najprej Portugalska v prvi polovici in potem Slovenija v drugi in resnično me veseli, da         smo že sedaj zelo dobro sodelovali, kajti le tako resnično lahko delujemo v korist državljanov Evropske unije, Evropske unije kot celote in se obravnavamo vprašanja tudi v zvezi z epidemijo, ki nas je prizadela.   Morda samo nekaj besed o tem zakaj se je Portugalska odločila, da ponovno odpre predstavništvo v Ljubljani najmanj za čas predsedovanja Portugalske in Slovenije, to je za to leto, zato sem sploh tukaj. Rezidenčno pokrivam Slovenijo v tem času in to mi je resnično v veliko čast in veselje.  Sem diplomatka. Hodila sem že po vsem svetu. Bila sem marsikje, opravljala različne funkcije v različnih državah, v Nemčiji, Avstriji, Združenih državah Amerike. Je pa Slovenija država, ki mi je zelo všeč in tu sem bila resnično lepo sprejeta, tako da mislim, da bomo odlično sodelovali v prihodnje.   Ideja in sporočilo, ki ga želi Portugalska prenesti s svojim programom, je misel, da moramo okrepiti skupno sodelovanje v uniji in hkrati tudi prevzeti oziroma imeti močno vodilno vlogo v spopadanju, v ukrepanju, v ravnanju v razmerah te krize. To sporočilo solidarnosti skupnosti se odraža tudi v logu našega predsedovanja in rada bi vam predstavila kratek video o tem.   (Gledanje videa.)  Najlepša hvala. Logo simbolizira predvsem sonce. Vsi veste, da je Portugalska zelo sončna država. Hkrati pa ste videli, da gre za simbol zlatih oziroma rumenih zvezdic evropske zastave, ki se združijo v soncu in hkrati krmilo, s katerim seveda opravljamo in vodimo ladje. Skratka gre za vodenje unije proti okrevanju, proti koheziji, proti skupnemu blagostanju, medtem ko glasba, ki spremlja filmček je portugalski tradicionalni portugalski fado. Bistvo sporočilo pa je seveda sonce in krmilo in ta skupna pot, ki naj nas vodi v boljšo prihodnost.   To je naše četrto predsedovanje. Prvo seveda po sprejetju lizbonske pogodbe, s katero se je veliko spremenilo. Skratka delo med institucijami se je spremenilo. Ravnovesje kompetenc je sedaj nekoliko drugačno. Seveda pa trenutna pandemija, ki nas vse prizadeva, ki prizadeva ves svet, je dejavnik, ki je zelo pomemben in pomemben preizkus tudi za vse nas v teh časih.   Predsedovanje začenjamo tudi v nekem prelomnem trenutku, kajti med nemškim predsedovanjem v zadnjem prejšnjem semestru smo prišli do dogovora o večletnem finančnem okviru in kot o drugih instrumentih kar se tiče odpornosti in obnove. Uspeli smo z skupnim naročilom cepiva in začeli smo tudi s cepljenjem po državah članicah. Portugalska je začela cepiti na isti dan kot Slovenija konec decembra.         Torej vseh 27 držav članic je stopilo skupaj in uspelo nam je izpolniti te skupne zaveze; skratka finančni instrumenti, finančni okvir, skupna odgovornost za izvajanje in za odziv na gospodarsko in socialno krizo in seveda na potrebe naših državljanov in podjetij. Nimamo časa veliko. Časa ne smemo zapravljati. Začeti moramo delati na vzdržnih in hkrati dolgoročnih rešitvah za Evropsko unijo. Torej, če gremo od dogovorov k akciji.  Želimo si seveda vzdržnega okrevanja, ki pa mora biti hkrati socialno vključujoče. Slišali boste večkrat danes. Nikogar ne smemo pustiti ob strani. To je resnično v srcu našega programa. Želimo vključiti vse v ta proces okrevanja obnove. Resnično se bomo trudili, da nikogar ne pustimo ob strani.   Program, vem, da ste dobili angleško različico našega programa, ampak zelo vesela sem, da lahko povem, da obstaja tudi slovenska različica. Tudi slovenski prevod, ki ga dobite na spletnih straneh našega predsedstva in v nemščini. Skratka zdelo se nam je prav, da vključimo vse tri jezike tria predsedstev. Morda to ni prišlo dovolj hitro, ampak če boste sedaj šli na našo spletno stran boste našli tam program tudi v slovenščini, tako da ga lahko preberete torej v svojem materinem jeziku.   Seveda naš program počiva na programu, za katerega se je dogovoril trio že v preteklosti. Šlo je za skupno delo Nemčije, Portugalske in Slovenije in seveda sledi strateški agendi 2019-2024 Evropske unije. Hkrati je usklajeno z delom Evropske komisije. V njem boste našli bistvene zadeve, ki vodijo naše delo. Seveda pa je nekaj zadev, na katere se želimo bolj osredotočiti, namreč okrevanje in upravljanje pandemije.   Osredotočili se bomo na socialno področje. To je ena stvar, o kateri bom nekaj povedala kasneje, hkrati pa delamo na treh temeljnih prednostnih nalogah. Prva je okrevanje v Evropi, seveda pa okrevanje, ki ga bosta podprla tudi zeleni in digitalni prehod. Druga prednostna naloga je uresničevanje socialnega stebra oziroma stebra socialnih pravic Evropske unije. Z obojim želimo seveda podpreti tudi zeleni in digitalni prehod, hkrati pa okrevanje kot tako. Evropski državljani namreč, tako menimo, bodo morali imeti ustrezno podporo tako tehnološko gledano, torej v okviru digitalnega prehoda pa tudi vzdržno sonaravno gledano, kar se tiče zelenega prehoda. Hkrati pa skozi celotno obdobje okrevanja.  Končno naša prednostna naloga je krepitev strateške avtonomije Evrope, ki je odprta v svet. Gre seveda za zunanje delovanje Evropske unije, za delo na načelih, ki so že do sedaj vodila naše zunanje delovanje, kar pomeni, Evropa odprta v svet, odprta za partnerje po zemeljski obli in delo, sodelovanje z njimi.   Te tri prednostne naloge bomo izvajali po petih področjih delovanja. Poskušala bom biti kratka in koncizna in če pogledate program boste te stvari tako ali tako lahko prebrali in tam je več podrobnosti. Torej področja delovanja najprej gradnja odporne Evrope. Gre za spodbujanje okrevanja, povezovanja in kohezije, odpornosti in evropskih vrednot.         Vsekakor bomo tu skušali tu priti do ustreznih zakonodajnih instrumentov za izvajanje večletnega finančnega okvira EU naslednje generacije, različni drugi instrumenti fiskalni in ekonomski in želimo si delati z državami članicami, da bi resnično prišli čimprej do konca zakonodajnega postopka, da bi začeli stvari izvajati, da se ta zakonodaja resnično začne uveljavljati. Zagotoviti moramo seveda, da bodo države članice ratificirale te instrumente in da bodo nacionalni načrti, kar se tiče okrevanja in odpornosti ustrezno predstavljeni in potrjeni tudi s strani Evropske unije, zato da bodo lahko države članice lahko konkretno začele pridobivati oziroma prejemati finančno podporo, kot je bilo predvideno. Sedaj smo v tekmi s časom in vsi moramo tu teči skupaj.  Nacionalni načrti so seveda bistveni za spodbujanje okrevanja in tudi za zeleni in digitalni prehod. To je narejeno kot povezana celota. To je zamišljeno kot povezana celota seveda pa se bomo poleg tega trudili, da čimbolj pospešimo strategije cepljenja in zagotovimo, da je cepljenje hitro, vključujoče, pošteno do vseh in da upošteva skrbi in vprašanja v vseh državah članicah. Tu je kar nekaj vprašanj danes, ki se zastavljajo, ki so odprta kar se tiče cepljenja. Vsekakor si želimo ta proces pospešiti v vseh državah članicah. Hkrati pa podpreti distribucijo varnega in dostopnega cepiva za vse, tudi za naše sosede in za vse regije in za vsa območja po svetu.  Ko govorimo o podporni Evropi, moramo razmišljati tudi o dinamiki v gospodarstvu in v zelo pomembni vlogi, ki jo igrajo majhna in srednje velika podjetja v našem okolju. Majhna in srednje velika podjetja so zelo pomembna in bodo igrala pomembno vlogo tudi v prihodnje in v obdobju okrevanja. Zaradi tega jih je treba ustrezno podpreti. Gre tudi za spodbujanje konkurenčnosti Evrope oziroma Evropske unije, znanosti in raziskav in hkrati za spodbujanje spoštovanja evropske verige vrednot. Tu ne gre za protekcionizem, ampak gre za to, da bomo resnično delali skupaj na doseganju avtonomije in hkrati gradili na evropskih vrednotah.   Ko govorimo o odpornosti, govorimo tudi o spoštovanju temeljnih vrednot pravne države, demokracije, boja vsem vrstam diskriminacije, kajti te stvari so neločljivo povezane. Ko govorimo o vključenosti vseh, to seveda vsebuje v sebi, da so vsa temeljna načela demokracije, človekovih pravic in svoboščin upoštevana, da se spoštujejo v celotnem procesu. To je seveda v samem bistvu Evropske unije in kot sem že rekla te stvari so neločljivo povezane.  Ko govorimo o odpornosti, govorimo tudi o krepitvi kriznega opravljanja v Evropski uniji, da izboljšamo koordinacijo. Seveda pandemija je pokazala in razkrila, da nujno potrebujemo ustrezno učinkovito odzivanje na katastrofe in da moramo bolje zaščititi kritično infrastrukturo, da morajo biti mehanizmi civilne zaščite ustrezno oblikovani in hkrati tudi odzivanje in nadzor oziroma spremljanje bolezni mora biti ustrezno organizirano, kar je samoumevno. Tu so zagotovo potrebne izboljšave, kajti prihodnji izzivi na področju zdravja         ne bodo minili. Skratka biti moramo bolje pripravljeni tudi v prihodnje.  In končno, ko govorimo o odpornosti in odporni Evropi, na to področje smo vključili tudi temo migracij in azilne politike in novega pakta na tem področju. Gre za temo, pri kateri še nimamo skupne usklajene politike. Med državami članicami obstajajo razlike, ampak morda bi to morala povedati že na začetku. Naše predsedstvo in med predsedovanjem si želimo resnično sodelovati z vsemi državami članicami v stalnem dialogu in prizadevanju za soglasje. Poslušati moramo drug drugega. Poslušati se moramo med državami članicami, poslušati predloge vsake države članice in priti do skupnega ravnovesja glede vseh teh zadev. Seveda je to problematično področje. Migracije so področje, ki marsikje povzroča delitve, ampak vendarle moramo priti do nekega ravnotežja pri preprečevanju ilegalnih neregularnih migracij, pri vzdrževanju vzdržnih kanalov pri urejanju migracij in seveda sodelovanju z državami izvora in prehoda med državami. Težko bo dosegati to ravnovesje, ampak prepričana sem, da se bomo potrudili, da vse države članice povežemo, da se bodo pogovarjale in iskale rešitve.   Drugo področje delovanja je zelena Evropa. Gre seveda za zeleni prehod in zato, da Evropska unija postane vodilna področju podnebnih sprememb. Pomembna prednostna naloga tukaj je sprejetje podnebne zakonodaje, upoštevanje novih ciljev kar se tiče toplogrednih spustov toplogrednih plinov. 55 % do leta 2030 glede na 1990 in tudi, da zagotovimo, da bo do leta 2050 Evropa postala ogljično nevtralna in da bo dejansko vodilna na področju urejanja, upravljanja podnebnih sprememb. In seveda to je tudi vprašanje o katerem so se države članice že do neke mere poenotile. Še vedno pa se moramo pogovarjati in vsekakor se pa lahko vsi strinjamo, brez dvoma se lahko vsi strinjamo, da so podnebne spremembe nekaj česar ne smemo zanemariti in odlagati v prihodnost in zato se bomo na Portugalskem zelo trudili, da bomo delali na tem. Pri tem gre seveda za boj proti ekstremnim vremenskim pojavom, za preprečevanje dezertifikacije, ohranjanje biodevirzitete in pa seveda vprašanje vode je tukaj zelo pomembno, ki je zelo blizu naporom Slovenije. Sami ste organizirali, ta teden je bil organiziran vebinar za Evropsko komisijo o pomanjkanju vodnih virov. Poskušala sem mu čimveč prisluhniti. Mislim, da je to res pomembno vprašanje, kajti pomanjkanje vodnih virov je strateško vprašanje.   Ko govorimo o preprečevanju konfliktov, ko govorimo o ohranjanju miru in varnosti, je to zelo pomemben dejavnik. Te stvari so si v resnici bližje kot morda marsikdo misli.   Trudili se bomo prisluhniti tudi pobudam v zvezi z evropskim zelenim dogovorom, povezavam v prehranski verigi v povezavi z podnebnimi spremembami, biodevirziteto, seveda vzdržna rast, sonaravna rast, krožno gospodarstvo, varnost energetskih virov. Vse to pa so seveda elementi strateške avtonomije Evropske unije, o kateri sem že govorila.   Hkrati bomo razmišljali še o eni temi, ki vam je tudi blizu. Vam in nam. To je tema, ki je Portugalsko in Slovenijo pomembna. Namreč, odhajanje prebivalstva iz podeželjskih območij. To se dogaja na Portugalskem. Vem da je to tudi za vas vprašanje, saj ljudje skušajo se premakniti oziroma preseliti proti večjim naseljem, območjem, mestom.         Tudi to bo torej predmet posebne pozornosti portugalskega predsedstva. In ko bomo tukaj skušali, seveda tu je treba priti do političnega soglasja glede skupne kmetijske politike. Tudi na tem bomo delali. Hkrati pa upoštevali, da je kmetijstvo bistveno tudi v krizi, zato da ohranimo produkcijske in dostavne verige.   Seveda pa Portugalska skuša razmišljati tudi o svojih nacionalnih zadevah in jih vključiti v te politike. Veste dobro, da je Portugalska obalna država. Imamo zelo dolgo obalo, približno 800 km obale in seveda modro gospodarstvo, oceansko gospodarstvo, bosta ravno tako ena od prednostnih tematik v različnih razsežnostih, kar se tiče uporabe virov, kar se tiče znanosti in raziskav na tem področju, celovite celostne pomorske politike, pomorske varnosti. Skratka tudi s tem se bomo ukvarjali, pri čemer ne smemo pozabiti skupne ribiške politike.  Tretje področje bo digitalna Evropa. Pospeševanje digitalne preobrazbe v korist tako državljanov kot podjetij. Seveda je pandemija pokazala kako pomembno je, da se zanesemo na digitalne medije, na digitalna sredstva, na platforme, zato da življenje čimbolj normalno poteka naprej. Hkrati smo se dosti bolj začeli zavedati tveganj, ki jih prinaša vključenost v digitalni svet. Trudili se bomo, da pospešimo delo, kar se tiče znanosti, tehnoloških vidikov in hkrati spodbujanja vodilne vloge Evrope v digitalnem gospodarstvu, kar se tiče podatkov, povezljivosti in upoštevanje etičnih vrednost. Skratka delali bomo tudi na tem, da se zakonodajni sveženj o digitalnih storitvah ustrezno hitro sprejme, ko govorimo o digitalnih storitvah, o digitalnem trgu. Hkrati pa se bomo ukvarjali tudi za spodbujanje digitalnih rešitev na najrazličnejših področjih, kajti še pred enim letom nam ni bilo jasno kako pomembna je digitalna razsežnost. Tu razmišljam o zdravju, o izobraževanju, modernizaciji javne uprave, digitalnem pravosodju. Tu je vrsta področij, ki jih lahko obravnavamo na digitalni način, z digitalnimi rešitvami. Tu govorimo tudi o mobilnosti.   Skratka trudili se bomo poglobiti tudi razpravo o rešitvah na tem področju, hkrati pa upoštevati seveda enakost, vključenost vseh in zagotavljanje tega, da veščine na tem področju in da tehnologija na tem področju dejansko služijo vsem.   Še kar se tiče digitalnega področja. Želela sem dodati, da bomo delali tudi na podmorskih kablih in ustreznih platformah v Evropi, ki temeljijo na podmorskih kablih, kajti to je tudi pomembno za evropsko digitalno avtonomijo. Infrastrukturo in podatke je treba povezati med celinami in junija bomo začeli polagati prvi podmorski kabel med Evropo in Latinsko Ameriko – everling?. To se bo začelo junija in bo povezovalo Sines na Portugalskem in Fortaleso v severovzhodni Braziliji. To je prvi podmorski kabel, ki bo neposredno povezal Južno Ameriko in Evropo.   In končno, vem, da je to spet pomembno vprašanje tudi za vas. Seveda je to tudi odraz programa tria, zato so te stvari skupne vsem tem državam pri predsedovanju, umetna inteligenca. Tudi to bo vprašanje, ki bo med našimi prednostnimi področij, ko govorimo o digitalnem prehodu.         Tako kar se tiče priložnosti kot tveganj seveda, ki tukaj obstajajo, kajti nikoli ne smemo podcenjevati tudi tega vidika, da so tu nekatere manj pozitivne plati.   Še nekaj časa, bodite brez skrbi ne bom predolga, ampak tukaj sta še dve temi, ki sta za nas zelo pomembni oziroma dve področji. Najprej socialna Evropa, ki je za nas zelo pomembna. Gre za pospeševanje in krepitev evropskega socialnega modela in uveljavljanje stebra socialnih pravic. Veliko smo se v zadnjih letih že pogovarjali o evropskih državljanih, ki so nekako oddaljeni od Evropske unije. Včasih celo govorimo o nezaupanju državljanov do Evropske unije. Veliko je bilo poskusov, da bi poskušali okrepiti njihovo sodelovanje, ampak ves čas je obstajala neka vrzel in zdaj imamo pandemijo. Ljudi je strah. Prestrašeni so za svojo prihodnost, za prihodnost svojih otrok.   Potem govorimo tudi o zelenem prehodu in digitalnem prehodu. Nam so te stvari seveda samoumevne. Z njimi se soočamo vsak dan, ampak to morda ne velja za vse ljudi. In zato moramo dejansko obnoviti oziroma okrepiti zaupanje, ki ga uživamo pri evropskih državljanih. Državljani morajo zaupati institucijam EU, morajo zaupati, da jim bomo pomagali z rešitvami tudi pri okrevanju po pandemiji. Tako posameznikom kot podjetjem. Tudi da jim bomo pomagali pri prehodu, pri zelenem in digitalnem prehodu. Vemo, da niso čisto vsi pripravljeni na tako velike korake.   Želeli bi si, da bi socialna Evropa postala tisti ključni pečat, ki ga bomo pustili z našim predsedovanjem in prav zato nameravamo organizirati maja v Portu takoimenovani socialni vrh. Resnično upam, da nam bodo epidemiološke razmere omogočale, da ta vrh organiziramo v živo in ne prek video konference, saj bi si res želeli, da bi bil to dogodek, na katerem bi sodelovala čim širša javnost. Na vrh želimo pritegniti seveda predstavnike držav članic, različnih institucij EU, ampak tudi socialne partnerje, člane civilne družbe, univerze, akademije, akademske sfere. Torej želimo si res široko udeležbo državljanov na tem vrhu.   Prvi dan načrtujemo velik dogodek, ki bo poudarjal dialog. Torej tudi udeležba na visoki ravni bo predvidena in tam bi želeli, da bi prišlo do neke socialne zaveze. Naslednji dan pa upamo, da bomo lahko torej se z udeleženci dogovorili kakšna priporočila bomo sprejeli, ki bi jih potem posredovali predsednikom državi n vlad glede nadaljnjega delovanja.   Želeli bi si sprejeti neko politično deklaracijo glede socialne politike, ki bi morala biti vključena v vse politike EU. Tukaj zlasti govorimo o novih delovnih mestih, zaposlovanju. Tukaj je veliko tem od dela na daljavo, do minimalne plače. Vse to so teme, o katerih se bomo morali pogovoriti. In seveda delo od doma vemo, da je velik izziv. Ampak to je morda tudi delo prihodnosti. Potem so tu veščine, znanja, kompetence in kvalifikacije, ki so pomembne. Vemo, da je to osnova, če želimo sploh govoriti o digitalnem prehodu in sodobnemu gospodarstvu.   Tretja tema, ki jo želimo obravnavati na tem socialnem vrhu, je seveda socialna zaščita. Nikogar ne želimo pustiti ob strani, kot smo že povedali in tukaj želimo pozornost posvetiti tako neenakosti med spoloma, socialni izključenosti, revščini.         Zaščititi moramo tiste najbolj ranljive skupine; starejše državljane. Vemo, da ni samoumevno in starejši državljani nimajo vedno enakega dostopa do digitalnih platform. Ne znajo jih učinkovito uporabljati in zato želimo res spodbuditi dejansko razpravo med vsemi dejavniki in deležniki, ki sodelujejo na tem področju. Tukaj bomo sodelovali tudi s komisarjem Nikolasom Schmitom, ki je odgovoren za to področje in pričakujemo, da bo v kratkem pripravil tudi akcijski načrt za to področje in tukaj pričakujem, da bomo torej delali tudi na podlagi tega akcijskega načrta Evropske komisije za to področje. Resnično upam, da bomo lahko takrat res dali močno politično sporočilo in podporo k dejanskemu izvajanju stebra socialnih pravic na tem vrhu v Portu.  Peto ali zadnje področje našega delovanja pa je torej globalna Evropa. Tukaj gre torej za zunanjepolitično delovanje Evropske unije. Tako kot sem že povedala gre za krepitev strateške avtonomije, ampak tudi za nastop Evropske unije in sodelovanje z različnimi partnerji po vsem svetu. To vključuje stvari, ki jih že dobro poznamo, na primer učinkovit multilateralizem, sodelovanje v dejavnostih mednarodnih organizacij, s čimer moramo tudi pozornosti na bolj strateške načine in učinkovite načine sodelovanja. Torej neki novi modeli se bodo morali poroditi. Tukaj potrebujemo močno mednarodno agendo za trgovino. Tukaj je veliko zelo zahtevnih vprašanj. Tudi pomorska varnost bo med našimi prednostnimi nalogami. In v luči vsega tega si bomo prizadevali za okrepitev strateških partnerstev Evropske unije z različnimi regijami sveta, z Afriko na primer. Veste da ima Portugalska tesne vezi z različnimi afriškimi državami. Ne samo s tistimi, ki so portugalsko govoreče, ampak s celotno celino v resnici. In zato bomo to poskušali nekako izkoristiti in še nadgraditi v času našega predsedovanja. Mislimo, da je to strateško partnerstvo, ki ga moramo okrepiti.   In tukaj moramo tudi začeti govoriti o neki modernizaciji, mogoče začeti govoriti tudi o temah, ki jih v preteklosti nismo toliko omenjali. Tudi na področju raziskav in razvoja in seveda migracije. Seveda se moramo pogovarjati o migracijah, ko govorimo o partnerstvu z Afriko. Predsedstvo Evropskega sveta se bo verjetno odločilo ali bomo lahko izvedli vrh afriške unije in Evropske unije in Portugalska bo tukaj, če bo prišlo do tega, dejavno sodelovala.   Seveda pa bomo posebno pozornost namenjali tudi trgovinskim sporazumom z Južno Ameriko, z Mehiko in s Čilom, torej regija Merkusur? bo pomembna z vidika čezatlantskega sodelovanja in partnerstva. Seveda pričakujemo tudi okrepitev sodelovanja z ZDA in z novo ameriško administracijo tako na področju podnebnih sprememb kot na področju odziva in okrevanju po Covid19, glede varnostih vprašanj in seveda tudi glede trgovine. To ni enostavna tema, enostavno področje, tako da bo tukaj kar nekaj dela.   Ne vem točno kdaj, ampak enkrat leta 2021 bo verjetno prišlo do srečanja na vrhu med predsednikom Evropskega sveta in novim predsednikom Joe Baidnom.         Poskušali se bodo torej dogovoriti za vrh med ZDA in EU. Žal še ne vemo kdaj bo prišlo do tega. Morda med našim predsedovanjem ali pa med slovenskim predsedovanjem. Še ne vemo točno kdaj bi do tega prišlo, ampak v vsakem primeru čezatlantski odnosi so v ospredju naše zunanje politike EU, tako kot vedno.   Poleg tega pa želi Portugalska tudi dati nov zagon partnerstvu z Azijo in z Indopacifikom. Ko govorimo o odnosih z Azijo seveda najprej pomislimo na Kitajsko. To je država, s katero seveda sodelujemo in imamo že vzpostavljeno partnerstvo. Poleg tega pa moramo okrepiti partnerstva tudi z drugimi pomembnimi regionalnimi akterji. In v tem duhu bomo gostili tudi vrh med predsednikom Vlade Indije. Verjetno bo prišlo do tega kmalu po socialnem vrhu, torej v Portu in upamo, da bodo takrat tudi vsi evropski voditelji v Portu in da bomo lahko torej izvedli ta vrh med Indijo in EU. Indija je pomemben strateški partner. Pomislite samo na digitalno področje, na področje trgovine in naložb, farmacija. Vse to so pomembne teme v odnosih z Indijo. Tudi vesoljska industrija, zato želimo okrepiti naše odnose z Indijo.   Dejavno pa seveda bomo še naprej sodelovali s sosednjimi regijami, zlasti z državami južnega Sredozemlja, še vedno bomo aktivno sodelovali z državami zahodnega Balkana. Vem, da je bil vrh z državami vzhodnega partnerstva prestavljen, ampak kljub temu bomo še naprej tesno sodelovali z vsemi sosednjimi regijami.   Nenazadnje seveda bomo tudi sodelovali tudi z Združenim kraljestvom, ki ostaja eden od ključnih partnerjev Evropske unije. Tu potrebujemo ustrezne osnove, da zgradimo to enakovredno partnerstvo, da torej dokončamo proces sprejetja sporazuma o sodelovanju in trgovanju. Vemo, da je konec lanskega leta prišlo do nekega dogovora, ki pa velja samo začasno, do konca februarja in torej bo treba ta dogovor tudi uradno sprejeti.   Veliko pozornost pa bomo namenjali tudi konferenci o prihodnosti Evrope. To je pomembna tema in pomembna aktivnost, v kateri bomo morali sodelovati seveda tudi z Evropsko komisijo. Tukaj gre za premislek o prihodnosti Evropske unije, pri kateri bomo sodelovali z širšo javnostjo. Spraševali se bomo o tem kakšna je unija prihodnosti, kakšno unijo si želimo. Želeli bi si, da bi bil to res celovit postopek, v katerem bi sodelovali tako nacionalni parlamenti, evropski parlament in državljani Evropske unije. Tukaj ne govorimo o neki novi pogodbi, ampak o dialogu, dialogu, v katerem želimo opredeliti nove strateške prednostne naloge in začrtati kažipot za prihodnost. To bo gotovo precej dolgotrajen postopek. Žal se še ni začel. Nekaj podrobnosti je treba še doreči o tem. Gotovo se bo nadaljeval tudi v času slovenskega predsedovanja in se potem zaključil enkrat leta 2022. Nekaj pomembnih vidikov pa je treba še doreči glede tega.  Tako upam, da nisem bila preveč dolgočasna s tem programom. Program je zelo obsežen. Poskusila sem ga čimbolj povzeti. Ampak še enkrat torej gre za okrevanje, za steber socialnih pravic in za globalno odprto Evropo. Digitalni in zeleni prehod sta povezana s temi temami. Seveda to niso nove teme, ampak portugalsko predsedstvo se bo torej ukvarjalo s temi. Če pa imate kakšno vprašanja ali komentarje, sem vam na voljo.         PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala lepa še enkrat za vašo predstavitev.   Za kratek komentar o programu bi pa zaprosil še gospo Natašo Goršek Mencin, vodja predstavništva Evropske komisije.    NATAŠA GORŠEK MENCIN: Najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik odbora, spoštovana odpravnica poslov Portugalskega veleposlaništva, drage poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar, drugi predstavniki Vlade, dragi gostje!  Vesela sem, da lahko podam kratek komentar s strani Evropske komisije na zelo strukturirano predstavitev odpravnice poslov gospe Pais Lowe, tako da bo moja naloga malce lažja in zato tudi malce krajša.   Naj poudarim kar je odpravnica poslov že povedala. Prednostne naloge Portugalske so seveda povsem usklajene z strategijo Evropske unije, kot so jo sprejeli voditelji držav članic junija 2019 in seveda tudi s političnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyne, na podlagi katerih ji je bil zaupan mandat predsednice v Evropskem parlamentu.   Od sprejetja omenjenih dokumentov se je zgodila pandemija nove korona virusne bolezni 19, kar je seveda korenito vplivalo na spremembo oziroma na vse te sprejete dokumente. Če navedem samo spremembo na delovni program komisije leta 2020, smo sprejeli več kot 260 predlogov, ki so bili izven sprejetega programa. Zato smo zelo hvaležni triu predsedstvu Nemčije, Portugalske in Slovenije, da so junija lani priredili oziroma sprejeli prenovljen program, za katerega lahko rečem, da pravzaprav naslavlja prvič vse prioritete, ki izhajajo iz strategije Evropske unije do leta 2024, do političnih smernic ter seveda tudi odgovarjajo na izjemno še vedno težko situacijo v državah članicah, pa tudi po svetu, kar se tiče pandemije.   Veleposlanica se je osredotočila na pet področij. Mogoče naredim sama tri sklope. Prvi je ta odgovor na zdravstveno varstvenem področju, ki ga je bilo treba nekako ukorporiti na novo v trio predsedstvo. Tukaj seveda na prvem mestu poudarjam hitro ukrepanje kar se tiče cepljenja. Zagotovili smo si s temi prvimi pogodbami, kjer se Evropski komisiji zahvaljujemo za mandat držav članic, da smo lahko šli v prednostno sklepanje pogodb in smo si s temi prvimi šestimi pogodbami in z dvemi potrjenimi cepivi zagotovili ta hip nekako dovolj odmerkov za 80 % prebivalstva in upam, da z naslednjim potrjenim cepivom pridobimo približno milijardo odmerkov. Dejstvo pa je, da dokler nismo varni vsi, ni varen nihče, tako da Evropska unija na tem področju uveljavlja svoj solidarnostni princip in seveda ne deluje samo navznoter, ampak deluje tudi navzven. Zato sem zelo hvaležna portugalskemu predsedstvu, ki je eno od svojih prioritet, zelo pomembno prioriteto povzela vlogo Evrope v svetu.   Drugi del, ki je izjemno pomemben in ki ga je gospa odpravnica poslov omenila, je seveda čimhitrejši gospodarski odziv na pandemijo. Če začnem z ratifikacijo mehanizmov, da denar, ki je bil dodatno namenjen za okrevanje in povečanje odpornosti v Evropski uniji, čimprej pride do ljudi in do gospodarstva.   Zelo smo že po teh nekaj tednih veseli naporov portugalskega predsedstva, da pride čimprej do ratifikacije mehanizmov. Tukaj se zahvaljujem tudi Sloveniji, tako Vladi kot Državnemu zboru, da pospešeno vodi te postopke, ker dokler ratifikacija ni dokončana tega novega mehanizma seveda ne moremo nadaljevati.   In seveda druga dimenzija tega, da     ŠS) – 9.55 kljub pandemiji ohranjamo tiste smernice, ki smo si jih zadali v strategija do 2024 oziroma v političnih smernicah, in sicer tako govorimo o okrevanju in ko govorimo o povečanju odpornosti razmišljanju o zajezevanju podnebnih sprememb in vplivov. To se pravi naša pot vodi do tega, da Evropska unija postane podnebno nevtralna, to se pravi je to so vsi ti procesi okrevanja in odpornosti obarvani zeleno in hkrati obarvani seveda digitalno. Tehnološki razvoj nas sili v to bodisi na tehnološkem nivoju bodisi na etničnem nivoju, da ta sredstva oziroma vse te ukrepe, ki jih bomo sprejeli, ki jih bodo sprejele države članice še vedno sledijo tej skupni strategiji. To se pravi, da razmišljamo zeleno in digitalno.  Omenila bom še ob bok okrevanju in povečanju odpornosti smo zelo hvaležni portugalskemu predsedstvu, da pravzaprav sledi eni od ključnih vrednot Evropske unije, in sicer pripadnost oziroma zavezanost socialnih dimenzij oziroma stebru socialnih pravic. Portugalska bo izvedla vrh v Portu, kjer bo vse, kar sem naštela obarvala tudi s socialno. Želimo namreč si, da bi Evropa kljub izzivom, ki jih imamo na mizi še vedno ohranila to svojo osnovno vrednoto in da bi naše gospodarstvo še vedno ostalo in pa ostalo še bolj socialno.  Dejstvo je, kot je dejala odpravnica poslov, pomembno je, da se nikogar ne pozabi, zato tudi pozdravljamo zavezanost predsedstva, da sprejme na vrhu neko zavezo, skupaj s socialnimi partnerji in civilno družbo, ki bo povabljena na vrh in z veseljem pričakujemo zaključke tega vrha. V evropski komisiji bomo tudi zaradi tega predlagali prenovo evropske industrijske strategije in sicer na način, da bo to okrevanje dejansko osredotočeno na ohranjanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.   Za konec se dotaknem še stebra Evropske unije v svetu. Veleposlanica, prihajate iz države, ki je dala kar nekaj raziskovalcev, tako da smo veseli vaših naporov za oživitev transoceanskega partnerstva za pravzaprav morda nek preboj na področju odnosov z Afriko in seveda vrha z Indijo. Prepričana sem, da bo Portugalsko predsedstvo, da se bo zavzemalo kot ste dejali uvodoma za enotno in močno Evropo tako znotraj Unije, kot tudi v svetu in da boste tudi uspešni pri zadanih nalogah.   Naj izrazim polno podporo evropske komisije in predstavništva v Ljubljani v času vašega predsedovanja, ker je tole prva seja v letošnjem letu in ker bo leto 2021 predsedovala tudi Slovenija naj ob tem izrazim tudi polno podporo Državnemu zboru pri aktivnostih v času predsedovanja in tudi slovenski vladi pri izvajanju nalog in seveda izrazim polno pripravljenost predstavništvu evropske komisije v Ljubljani za sodelovanje in pomoč v kolikor bo ta potrebna.  Veleposlanica, želim vam seveda uspešno predsedovanje in se veselim sodelovanja v teh prihodnjih mesecih. Hvala lepa.
Hvala za predstavitev. Besedo pa dajem še državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve gospodu Gašperju Dovžanu.
Gašper Dovžan
Hvala lepa za besedo spoštovani predsedujoči. Lepo pozdravljam vse poslance Državnega zbora. Hvala lepa za to predstavitev. Gospa upravnica poslov, gospa Pajžlov, hvala tudi za odziv in podporo s strani predstavnice evropske komisije.   Rad bo samo nekako potrdil to     ŠS) – 10.00 odlično medsebojno sodelovanje s portugalskim predsedstvom v okviru tria in pa tudi z evropsko komisijo. Dejstvo je, da je ta trio na čelu z Nemčijo seveda kot prvo bil soočen z neko težko situacijo v težkem obdobju, ki je zahtevala zelo hitro prilagoditev na nove prioritete. Mislim, da je že v začetni fazi to nemškemu predsedstvu skupaj seveda z evropsko komisijo to zelo dobro uspelo.   Portugalsko predsedstvo zdaj nadaljuje s tem delom. Slišali ste prioritete, ki so povsem v znamenju časa in seveda usklajene in tudi nakazujejo že pravzaprav prioritete, ki jih bo Slovenija imela v času našega predsedovanja Svetu Evropske unije. Lahko si predstavljate, da vsa ta področja, o katerih ste danes poslušali, niso enostavna in da njih delo ne bo končano in seveda Slovenija je tista, ki bo prevzela štafetno palico v roke in nadaljevala s polno energijo točno tam, kjer bo portugalsko predsedstvo ustavilo oziroma preneslo svoje delo.  Tako da z naše strani želimo seveda Portugalski uspešno in učinkovito delo. Seveda bo vsaj v začetni fazi še zaznamovano s pandemijo, kar pomeni, da se seveda dogodki nekoliko težje izvedljivi, da moramo biti pragmatični, da moramo, da se moramo posluževati tudi avdio video konferenčnih tehnologij. Ampak ne glede na to mislim, da zlasti s skupnimi napori na področju cepiv to res iskrena zahvala Evropski komisiji. Mislim, da je to zelo velik uspeh, da je v Evropski uniji uspelo poenotit države članice, da ni to, bom rekel nekega prerivanja, ker govorimo, ko govorimo o socialni Evropi, Evropi, ki nekako ne pušča nikogar samega, se to najbolj pozna ravno v takšnih momentih in se mi zdi, da prav področje cepljenja je tisto, kjer je trenutno ključnega pomena za to, da premagamo pandemijo in kjer vendarle smo pokazali neko visoko stopnjo zrelosti, civiliziranosti in seveda tudi solidarnosti. Mislim, da je to seveda pravi korak.   Delo še ni končano, veliko je še odprtih vprašanj, ampak ravno včeraj so evropski voditelji opravili nov krog koordinacije, medsebojnih usklajevanj in seveda vsako takšno srečanje potem pomeni nov zagon, nadaljnjo energijo in nov korak v smeri še tesnejšega in še boljšega sodelovanja.  Seveda naj zagotovim še s tega mesta polno podporo portugalskemu predsedovanju že sedaj, kajti kot rečeno več kot bo portugalskemu predsedstvu uspelo narediti dlje bo uspelo priti tudi slovenskemu predsedovanju. To je nekako v sami logiki delovanja Evropske unije, tako da smo zelo veseli vaših prioritet in res dobrega sodelovanja na vseh ravneh. Moram reči, da tudi bom rekel na politični in tudi na ustreznih uradniških ravneh to sodelovanje zelo dobro poteka, tudi v Bruslju v posameznih delovnih skupinah, tako da res iskrena hvala.  Bomo pa seveda tesno sodelovali tudi v oziroma zlasti v potem v izteku predsedovanja, kjer bo treba si predati dosjeje in kjer računamo res na tudi z naše strani na eno dodatno energijo, dodaten pospešek. Mi z našimi pripravami seveda pospešeno nadaljujemo napotujemo še dodatne ljudi, tako da pripravljamo vse potrebno tudi po tehnični plati seveda vse to ni zelo enostavno v danih epidemioloških razmerah, ampak mislim, da stvari dobro potekajo in se bodo zložile v pravem času in bomo tako lahko prevzeli s polno odgovornostjo nalogo    ŠS) – 10.05 nalog tam, kjer jih boste nekako uspeli pripeljati.  Tako da še enkrat hvala z moje strani. Veselim se, da ste tudi odprli veleposlaništvo za čas predsedovanja. Mislim, da je to pozitiven znak. Nam nekako to ni uspelo iz več razlogov, ampak vsekakor se bomo pa trudili, da bomo tudi v Lizboni tesno sodelovali in da bomo imeli tesne stike. Tako da hvala. Sem pa tudi jaz eventuelno še na razpolago, če bo kakšno vprašanje.
Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev. Zdaj pa odiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil poslanec gospod Andrej Černigoj, naslednji se naj pripravi gospod poslanec Nik Prebil.
Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Eselensija …, spoštovana vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospa Nataša Goršek Mencin, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi in spoštovani tudi ostali diplomatski zbor.  Najprej iskrene čestitke za portugalsko predsedovanje in tukaj na tem mestu želim Portugalski za uspešno opravljeno predsedovanje in uspešne opravljene dogodke, ki se bodo v tem času zvrstili.  Če se ne motim, je to vaše že četrto predsedovanje po vstopu v Evropsko unijo leta 1968. Tako lahko rečemo, da Portugalska nekako še enkrat več časa je v Evropski uniji, kot Republika Slovenija, če smo mi nekako prišli leta 2004, tako da imate že veliko izkušenj z Evropsko unijo, in tudi veste, d v tem času se je že zvrstilo kar nekaj kriz in Evropska unija se te krize uspešno prebrodila in iz njih izšla močnejša in celovitejša.   Na žalost moramo reči tudi to opazko, da je vaše predsedovanje prvo predsedovanje po tako imenovanem Brexitu, uradnem Brexitu, ampak jaz mislim, da bomo tudi ta vroči kostanj premagali.  Če nadaljujem, jaz pozdravljam vaš slogan, vaš moto. Če ga malce prevedem v slovenščino, sedaj je čas za pravično, zeleno in digitalno obnovo Evrope. Tako da jaz to pozdravljam in jaz mislim, da je to predsedovanje v korak v pravo smer v tem lasu, v katerem se nahajamo. Imam nekaj vprašanj, ki bi jih rad izpostavil, predvsem zelo bi rad pohvalil in poudaril vaše tri prioritet. Zelo nekako tukaj pa imam tudi vprašanje, predvsem se mi zdi še posebej se mi zdijo zanimiva prva pa tretja prioriteta, ki po mojem mnenju tudi nekako sovpadata.  In, če dovolite, me zanima, kako gledate na zeleno in digitalno Evropo v povezavi na mala in srednje velika podjetja v Ev ropi, ki lahko rečem, da mala in srednje velika podjetja v Evropi in v Sloveniji so nekako hrbtenica gospodarstva. To je prvo vprašanje, ki ga imam, drugo je pa potem, bi se malo navezal pri implementacijo Agende 2019 – 2024 in me zanima vaš pogled oziroma pogled portugalskega predsedstva, predsedovanje na nadaljevanje nemškega predsedovanja na področju migracij, schengenskega sporazuma in mejnega upravljanja. Mogoče tudi kako v povezavi s Fronteksom.   Še enkrat, že vnaprej se vam iskreno zahvaljujem za vaše odgovore, ponovno Portugalski želim uspešno predsedovanje, predvsem si pa vsi želimo obilo zdravja, predvsem pa kar si verjetno vsi želimo, da bi že v vašem času vašega predsedovanja uspešno premagali nevidnega sovražnika covid 19 in     ŠS) – 10.10 upam, jaz verjamem, verjamem, da bomo že v sredini vašega predsedovanja se srečali v Lizboni ali pa kasneje v Bruslju, če ne pa za sigurno na začetku slovenskega predsedovanja v Ljubljani. Hvala za pozornost.
Hvala poslancu Černigoju. Besedo ima poslanec gospod Nik Prebil, k besedi se naj pripravi še mag. Koprivc.
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovana podpredsednica. Gospa odpravnica poslov veleposlaništva portugalske republike , lepo pozdravljeni, enako lepo pozdravljam tudi predstavnika zunanjega ministrstva in pa predstavništva Evropske unije in predstavnico Urada predsednika republike, kolegi in kolegi, dober dan.  Jaz bi želel morda ne toliko izpostavlja tu vprašanja vezana na portugalsko predsedstvo, kot podati nek komentar k temu, kar je bilo predstavljeno, nenazadnje je slovensko predsedstvo tisto, ki se nadaljuje po portugalskem. Veseli me, da je trio predsedstva tako Nemčija kot Portugalska in seveda Slovenija, ki prihaja uspela uskladiti teh pet ključnih točk, ki se mi zdijo v času, v katerem živimo, izredno pomembne. Torej ,da je Evropa odporna, da se posvetimo zeleni Evropi, torej zelenemu prehodu, o čemer v Sloveniji pozdravljamo in čemur velikokrat namenjamo veliko pozornosti.  Ena od pomembnejših je prehod na digitalno Evropo, povezano z digitalnimi tehnologijami, umetno inteligenco in drugimi digitalnimi novostmi vsekakor socialna Evropa in pa kot rečeno globalna Evropa. Torej Evropa, ki je prepoznana na polju globalnih ter nenazadnje živi v Evropski uniji več 100 milijonov ljudi.   Zdaj kar se mi zdi izredno pomembno je del portugalskega predsedstva, ki se navezuje na izvajanje strateške agende, ki jo je že omenil kolega Černigoj, in sicer 2019 – 2024. Tam je nekaj točk, ki bi jih želel pokomentirati in ki se mi zdijo zelo pomembne tudi z vidika slovenskega predsedovanja.  Kot prva, ta zaščita državljanov in pač njihovih svoboščin. Vemo na čemu temelji Evropska unija, kakšne so njene temeljne vrednote in te ostajajo še vedno izredno pomembne in neutoljive tudi v času globalne pandemije. Torej, da se okrepi vladavina prava, vloga državljanov v Evropski uniji in pa tukaj jaz, kot eden najmlajših poslancev v tem Državnem zboru vsekakor moram dati pomen mladim in pomen mladih v okviru konference v prihodnosti Evrope, ki prihaja si jaz želim vsekakor, da se te mu posveti tako portugalsko kot pa tudi slovensko predsedovanje in naprej seveda tudi francosko, ker le s skupnimi idejami in rešitvami bomo prišli do napredka.  Kar se tiče drugega in sicer razvoja ekonomske osnove, torej ta evropski model za prihodnost vsekakor se strinjam in menim, da je konkurenčnost Evrope in pa prehod na nek neko moderno vlogo in mednarodni vpliv Evropske unije in njenih trgov tudi vlogo eura na svetovnem področju vsekakor potrebno.  Kar se tiče te zelene Evrope, torej točke, kjer gradimo zeleno Evropo in Evropo brez ogljika, vsekakor menim, da je ena od najpomembnejših tem po mojem mnenju tej temi, veliko se pogovarjamo, namenjamo pa malo rešitev ki morda premalo tistih ključnih pozornosti, ki bi terjale spremembe, seveda pa tukaj Evropa ni sama. Ocenjujem, da tudi ta nadaljnji stik, ki ga zavzemate v okviru zunanje politike, ki se osredotoča na Afriko je ena od potencialnih zadev, ki pripomore k skupnemu obravnavanju nekih zelenih tehnologij, nenazadnje je Evropa tista, ki lahko tudi v okviru ključnih akterjev kot so ZDA, Indija, Kitajska pripomore k temu, da na skupni svetovni ravni dosežemo nek kompromis in nekatere cilje, ki jih izpolnimo v sorazmerno kratkem času in s tem pripomoremo k boljšemu okolju. Nenazadnje živimo na enem planetu, dihamo relativno isti zrak, če lahko tako, da torej skupaj delamo za to, da živimo v bolj zdravem okolju.  Zdaj eno od mojih, morda idej, ki se mi porajajo tukaj, da bi Evropa morda v okviru tega lahko imenovala podnebne diplomate. Nenazadnje tukaj moram izpostaviti dejanja novo izvoljenega oziroma sedaj že Joe Bidna, ki je v istem trenutku, ko je postal predsednik ZDA, nazaj priključil k pariškemu podnebnemu sporazumu, se mi zdi to ena dobra gesta tudi za Evropo, ampak     ŠS) – 10.15 ta korak ni dovolj. Treba bo najti kot rečeno rešitve in dejanja, ki bodo pokazala, da smo tem ciljem resnično zavezani.  Kar se tiče pravične socialne Evrope, jaz mislim, da je eno od pomembnih zadev in to sem jaz izpostavil tudi na kozaku pred kratkim še v okviru nemškega predsedovanja je zdravstvena unija. Ta pozornost namenjena zdravstveni uniji bo ključna vnaprej. To smo izkusili sedaj na lastni koži s to pandemijo covid 19 in tudi v okviru prve točke, ki govori o odporni tori / nerazumljivo/. Je pomembna ta svoboda gibanja. V Evropski uniji temeljimo na eni ključni vrednoti in temu, da državljanom omogočamo svobodno prehajanje, zato je bil tudi vpeljan schengen torej brez notranjih meja, prehod med članicami Evropske unije in s pandemijo, ki je pač dotaknila se vseh na tak in drugačen način je bila to gibanje vsekakor na določeni ravni okrnjeno.  Nenazadnje pa tukaj pridemo tudi do celjenja, o katerem je že bilo govora in našega odgovornega vedenja, to je eno od ključnih zadev, ki bo v prihodnosti pomenilo, ali bomo tem temeljnim vrednotam tole prostemu gibanju ali pa potovanju v turistične kraje in tako dalje namenjali več pozornosti in seveda o tem tudi uživali.  Veseli me, kolikor mi je znano včeraj Evropski svet, ki je potekal na daljavo, potrdil to potrdilo o cepljenju, ki je bilo podano na predlog Grčije in kolikor mi je znano to zdaj bo veljal, kot zdravstveni dokument in ne kot potovalni, kot je bilo v začetku mišljeno, kar vsekakor tudi pozdravljam.  Morda za zaključek, veseli me, da ste v okviru portugalskega predsedstva izpostavili tiste ključne trenutne tematike in izzive tudi s katerimi se soočamo in tukaj ne govorim zgolj o zdravstveni krizi. Videli smo tudi določeno krizo šolstva, ki se je pokazala, da morda sistemi za šolanje na daljavo niso dovolj dobro pripravljeni oziroma dovolj dobro izpopolnjeni, da bi zadeve potekale brez težav. Nenazadnje se še vedno soočamo z določenimi nezakonitimi migracijami in pritiski na Evropsko unijo.  Jaz mislim, da tukaj neka poenotena evropska zunanja politika pa nenazadnje tudi tisto kar je govoril prej kolega Černigoj, da se določeni zakonodajni premiki naredijo, torej in na področju kmetijstva, torej zelenega prehoda, kot tisto, ki se dogaja na področju skupnega pakta o migracijah in azilu pa nenazadnje tudi tistega pomembnega, ki ga je omenila prej predstavnica evropske komisije, in sicer, da je ključno izpeljati postopke vezane na proračun in nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ker le tako lahko pridemo do tistih rešitev, nenazadnje finance so tiste, ki omogočajo prehod teh idej in teh dohodkov.  Tako, da mogoče edino vprašanje tukaj je, kdaj lahko pričakujemo, da se bodo takšni dogodki odvili, da lahko to izkoristimo.   Tako, da spoštovani, jaz vam čestitam ob vašem predsedovanju, želim vam tudi uspešno predsedovanje. Upam pa, da uspemo skupaj v Evropi narediti napredek tako velik, da bomo lahko tudi uživali v lepotah Portugalske, sončne dežele. Nenazadnje pa vsi vemo, da diplomacija in pa personalni odnosi so bistveno bolj učinkoviti kot tisti na daljavo. Hvala lepa in srečno.
Hvala poslancu Prebilu za razpravo. Besedo predajam poslancu gospodu magistru Koprivcu. Pripravi naj se poslanka gospa Mojca Škrinjar.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa veleposlanica, spoštovana gospa vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji, spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani vsi prisotni.  Dovolite mi spoštovana veleposlanica, da vam najprej zaželim uspešno predsedovanje. Predsedovanje prevzemate res na nek način v zelo težkem času za Evropsko unijo. Namreč spopadamo se s hudo pandemijo, tako da bo kar nekaj izzivov v tem času za vas.  Vsekakor pozdravljam predstavitev prednostnih nalog portugalskega predsedovanja in si želim tvornega sodelovanja v triu predsedstva, ki ga sestavljajo Nemčija, Portugalska in Slovenija. Gre sicer za zelo ambiciozen program okrevanja, za pravično, zeleno in digitalno prenovo Evrope po pandemiji. Za nas je vsekakor prednostna    ŠS) – 10.20 prednostna krepitev evropskega stebra socialnih pravic in implementacija evropskega zelenega dogovora. Če kdaj, potem zdaj potrebujemo socialdemokratske pristope in rešitve 21. stoletja za blaginjo ljudi in napredek družbi. Evropa se zaradi posledic zdravstvene krize upadanja gospodarske moči in stiske milijonov Evropejcev nahaja pred eno največjih preizkušenj v sodobnem času. Od evropskega odziva je odvisno, ali bo Evropa s premišljenimi in drznimi politikami uspela začrtati nove priložnosti, ki bodo evropsko družbo peljale v smeri okoljsko vzdržne in trajnostne rasti.   Enotnost držav članic EU ter učinkovito delovanje evropskih institucij je bistvenega pomena. Krize ni dopustno izkoriščati za ukrepe s katerimi se posega v človekove pravice, temeljne svoboščine ali vladavino prava.   Dovolite mi, da mogoče še nekaj besed izpostavim glede socialnega vrha v Portu, ki bo potekal meseca maja. Na deklarativni ravni je bila blaginja vedno glavna vrednotna Evropske unije vendar so bili mejniki v razumevanju, da mora biti to tudi osrednji cilj in skupna odgovornost pri oblikovanju evropskih in nacionalnih politik narejeni šele v zadnjem času. Še posebej zaradi stalnega prizadevanja socialdemokratov in socialistov na evropski ravni.   Na prvem socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast, novembra 2017 na Švedskem je bil razglašen evropski steber socialnih pravic, ki predstavlja 20 temeljnih načel kot vodilo za zagotavljanje boljših delovnih in življenjskih pogojev v celotni Evropski uniji. Socialni demokrati vsekakor pozdravljamo, da Portugalska krepitev socialnega stebra vidi kot način vzpostavljanja večjega zaupanja med državljani EU, da v zeleni in digitalni preobrazbi nihče ne bo ostal na cedilu.  Spoštovana veleposlanica morda za konec še nekaj besed glede konference o prihodnosti EU. Kot vemo, bi se ta morala že začeti lani, pa me zanima, kako vi ocenjujete ta proces oziroma a se bo v tem obdobju predsedovanja Portugalska na tem področju kaj naredilo.  Še enkrat vam želim uspešno predsedovanje in srečno. Hvala lepa.
Hvala poslancu za razpravo. Besedo ima poslanka gospa Mojca Škrinjar.
Hvala lepa, lep pozdrav gospe veleposlanici in gospe predstavnici Evropske komisije ter vsem ostalim prisotnim.  Veseli me vaše predsedovanje in vsebina vašega predsedovanja. Posebej pa me zanima tisti del, ki ga namenjate zeleni agendi, in sicer področje čiste pitne vode. Zanima me, katere smernice v zvezi s tem boste podpirali oziroma katere ukrepe svetovali.  Drugo področje, ki je izjemno zanimivo in aktualno pa je digitalizacija. Seveda si vsi želimo, da bi digitalizacija bila absolutni pospeševalec gospodarstva, pa tudi družbenih odnosov. Pri tem pa me zanima, kakšno pozornost oziroma katere smernice boste upoštevali pri posvečanju pozornosti etičnim dimenzijam te digitalizacije. Pri tem pa ohranili učinkovitost in ohranjali svobodo govora. Pri tem pa tudi mislili na to, da bi digitalizacija ob ohranjenih etičnih dimenzijah bila s čim manj nepotrebnega birokratiziranj. Hvala.
Hvala poslanki za razpravo. Gospa odpravnica poslov, naprošam, da podate kratek glede mnenj in odgovore na vprašanja poslancev.
Nataša Goršek Mencin
Najlepša hvala za vaše komentarje. Vesela sem, da ste mi postavili toliko zelo različnih vprašanj. To kaže, da vas to področje zanima in da ste tudi pripravljeni se vključiti in sodelovati pri     ŠS) – 10.25 tem, kar je seveda naša skupna naloga. Hvala vam res za zelo ciljno usmerjena vprašanja, ki seveda so povezana z našimi ključnimi cilji. Upam, da bom lahko odgovorila zadovoljivo na vsa vprašanja, ki ste mi jih postavili.  Torej, najprej če se torej spomnim čisto prvega vprašanja, ja gre za naše četrto predsedovanje in to je prvo predsedovanje po sprejetju Lizbonske pogodbe in v tem smislu boste imeli vi že drugo predsedovanje po Lizbonski pogodbi, tako da nekako mislim, da se to dobro uravnovesi in da bomo lahko zelo dobro sodelovali prav tudi s tega vidika.  Vprašali ste me o vlogi malih in srednje velikih podjetij v okrevanju v našem programu. Če torej pogledate teh pet ključnih področjih delovanja, vidite, da so zelo povezana med seboj in da so nekako del enega celovitega svežnja. Tudi sama sem povedala, da so mala in srednje velika podjetja v središču evropskega gospodarstva in industrijskega tkiva v Evropski uniji. Mala in srednja podjetja so izredno pomembna. In ko gledamo na cilje, ki smo jih zapisali torej v drugem torej delu našega strateškega načrt evropske komisije smo se vsi zavedali, da bomo okrepili gospodarsko osnovo in bazo. Da bomo ustvarjali vzdržen model prihodnosti in tukaj je zelo poudarjena konkurenčnost, okrepitev konkurenčnosti, okrepitev enotnega trga in kako zagotoviti, da bomo imeli bolj vzdržne trdne industrijske politike.  Pri tem se seveda moramo posvetiti prav malin in srednjim podjetjem, da jim bomo zagotovili ustrezna orodja in dostop ter podporo, da bodo res lahko izkoristili vse prednosti tega okrepljenega notranjega trga. Da bodo torej lahko poželi vse koristi in sadove te okrepljene industrijske politike. Vidimo, da mala in srednje velika podjetja potrebujejo veliko inovacij in tudi sama prispevajo inovativne rešitve in prispevajo tudi socialni povezanosti. In ko govorimo o tem, da ne pustimo nikogar po strani imam tukaj v mislih tudi takšna podjetja. Tudi posameznike in njihova mala podjetja. Ko govorimo o podjetjih teh posameznikov seveda govorim o teh malih podjetij, ne govorimo o velikih tehnoloških podjetij ali velikih korporacijah. Seveda morajo vsa podjetja dobro delovati in tu je neka dinamika, ki se med seboj dopolnjuje, ampak kot rečeno mala in srednje velika podjetja bodo v ospredju.   Ukvarjali se bomo z avtorskimi pravicami, s pravicami intelektualne lastnine in to so pomembne teme za obe naši državi. To je pomembno tudi na področju turizma na primer. Vemo, da je bil turizem eden od sektorjev, ki ga je pandemija najbolj prizadeval v preteklem letu in pripravljajo se v različne gospodarske spodbude, da bodo dosegle vse tiste, ki delajo na področju turističnega sektorja.  Težko je dati res nek konkreten odgovor na vaše vprašanje, ampak tako kot ste rekli, mala in srednje velika podjetja so hrbtenica našega gospodarstva in prav zato bodo v ospredju tako digitalnega kot zelenega prehoda. Preden sem postala tukaj odpravnica poslov sem delovala na zunanjem ministrstvu in sem se ukvarjala prav s tem, kako podpreti mala in srednja podjetja Portugalcev, ki delujejo v tujini, da bi torej v tujini živeči Portugalci vlagali tudi na Portugalsko. In tukaj smo veliko sodelovali z mikro in malimi podjetji, veliko ukrepov in celo nek program smo sestavili, ki     ŠS) – 10.30 je poskušal zagotoviti da bodo mala in srednja podjetja bila deležna ustrezne podpore za to, da izvajajo tudi družbeno odgovorno politiko in vse to smo poskušali spodbujati že v preteklosti in bomo tudi v prihodnje.  Glede tehničnih podrobnostih moram priznati, da nisem strokovnjakinja na tem področju, ampak le vas to zanima, se lahko še dodatno pozanimam in vam pošljem še dodaten odgovor kasneje.   Glede migracij pa seveda, kot sem že povedala prej, to ni preprosta tema, ampak mi ne želimo se odmikati od teh težavnih tem. Mislimo, da lahko skupaj na nek ustrezen način rešimo tudi to. Tukaj potrebujemo ustrezno sodelovanje in dialog med državami članicami tako glede migracijo, kot glede trgovanja. Tukaj moramo izmenjevati stališča in najti neka skupna stališča. Kot smo povedali prej, nujno je zagotoviti odprtje notranjih mej in seveda tudi nov mandat frontexa ima tukaj pomembno vlogo. Treba je zagotoviti varnost na naših zunanjih mejah in seveda najti ustrezno ravnovesje med tem dvema bo težko. Kje potegniti tisto črto med odprto Evropo, ki sprejema in Evropo, ki mora zaščititi svoje vrednote in tudi svoje državljane. To ne bo enostavno. Tukaj kot sem povedala prej, bomo poskušali preprečiti neregularne migracije in okrepiti regularne načine migracije in kot smo povedali prej, potrebno bo tudi sodelovanje med državami izvora in tranzitnimi državami, ki so pri vprašanju migracije vse zelo močno vpletene v same procese.  Pri prvem prenosu predsedovanja 2007 in 2008 smo takrat seveda tudi pozdravili vključitev Slovenije v schengensko območje, to je bilo pomemben mejnik in seveda si bomo tudi v prihodnje še prizadevali na tem področju. Ne bo lahko, tega se zavedamo, ampak to je kot vidite na prvi strani mojih opomb tukaj in ja gotovo si bomo prizadevali za neko ravnovesje med vsemi temi vidiki.   Hvala vsem vam za spodbudne besede in za dobre želje. Veseli me, da podpirate naše prednostne naloge, ker gre v resnici za prednostne naloge nas vseh.  Glede vključenosti mlade in sodelovanje mladih v konference za prihodnost Evrope, strinjam se z vami in kot sem povedala prej želimo si, da bi imeli vključujoč dogodek in tukaj moramo opolnomočiti mlade. Mlade moramo bolj dejavno spodbuditi k vključevanju k vsem evropskim procesom. Zakaj? Zato, ker bodo na ta način lahko dejavno soustvarjali svojo prihodnost. To je naša dolžnost, zato jih moramo pritegniti, moramo stvari narediti zanimive, da se bodo bolj dejavno vključili v vse te procese.   Morda sem zdaj nekako preskočila vrstni red vprašanja, ampak ko govorimo o konferenci v prihodnosti Evrope sem želela torej še odgovoriti na vprašanje glede časovnice, kdaj se bo vse skupaj začelo. Rada bi vam dala točen odgovor, žal ga še nimam. Konferenca bi se morala začeti v času našega predsedovanja in končati francoskega predsedovanja in tudi vi, torej v Sloveniji boste tukaj imeli verjetno kar nekaj dela. Seveda pa ni nobena skrivnost, da še ne vemo, kdo bo vodil konferenco in seveda si bomo mi znotraj naše ekipe v času predsedovanja prizadevali čim prej odgovoriti na vsa ta vprašanja. Žal pa še ne morem točno povedati, kdaj se bo konferenca dejansko začela in kdaj se bo samo delo pričelo.  Mislim, da je bilo zelo zanimivo prisluhniti vašemu     ŠS) – 10.35 komentarju oziroma predlogu, da bi imenovali podnebne diplomate. To je zelo zanimiva ideja, to bom posredovala naprej kolegom v Bruslju in v Lizboni. Slišali smo seveda Joe Biden je imenoval svojega posebnega odposlanca za podnebno politiko in to vidimo tudi v mnogih drugih državah. To se nam zdi zelo posrečena ideja in seveda, če želimo postati vodilni pri podnebnem ukrepanju, je pomembno, da smo dejavni tudi na področju pomembne diplomacije. V Portugalskem zunanjem ministrstvu imamo majhen oddelek, ki se ukvarja prav s podnebnim ukrepanjem in tako imenovano podnebno diplomacijo. To bo vse pomembneje in tukaj bo treba vključiti tako strokovnjake s področja podnebja, kot tudi diplomate.   Mislim, da je to zelo dobra ideja in bom to posredovala kolegom v Lizboni in potem je tu seveda vprašanje evropske zdravstvene unije. Res je to je na našem seznamu prednostnih nalog, tukaj bo treba vložiti nekaj več napora v to, da opredelimo kako oblikovati to zdravstveno unijo. Kot ste povedali, je Evropska unija v svoji zgodovini doživela kar nekaj kriz in res je, iz vsake krize je izšla močnejša in bolj povezana. Upam, oziroma prepričana sem, da bo tako tudi tokrat. Mi si bomo vsekakor prizadevali za to.  Glede cepljenja in cepilnega potnega lista je tukaj kar nekaj še odprtih vprašanj. Potrebujemo neke vrste gotovost in seveda si vsi želimo, da bi čim prej začeli znova normalno živeti, delovati tudi potovati. Vemo, da kar veliko ljudi se ima za tako imenovane digitalne nomade, ki veliko potujejo, ampak tukaj gre za zapleten proces, v katerega moramo vključiti različne vidike. Ko govorimo o cepilnem dokumentu, o cepilnem potnem listu, ki bo omogočal prost prehod in prosto potovanje, ali to res upošteva različne okoliščine. Kaj pa tisti, ki se na primer zaradi različnih razlogov ne smejo cepiti. Kaj pa tisti, ki se ne želijo cepiti? Seveda tukaj ne želim nekako osebnega mnenja delit z vami, ampak tukaj je treba upoštevati vsakega posameznika. Nikogar ne smemo izključevati in zato moramo res najti nek kompromisni predlog, ki nam bo omogočal potovanje, ki nam bo dal svobodo, ki smo jo bili vajeno, ampak spet nikogar ne smemo diskriminirati.  In tukaj je skoraj vprašanje kvadrature kroga. Težko bo najti pravo ravnovesje, ampak naš moto ostaja ne glede na vprašanje s katerim se ukvarjamo, da nikogar ne bomo pustili ob strani, da bomo vsakomur prisluhnili. To ni nepomembno.  In če po pogleda m še svoje zapiske glede vaših komentarjev in vprašanjem. Dogodki glede zelenega prehoda. Na naši spletni strani lahko vidike, tukaj je kar nekaj dogodkov, ki smo jih načrtovali za prihodnjih šest mesecev in kar nekaj dogodkov je povezanih prav zelenim prehodom, z okoljem, z vztrajnostnimi politikami. Slovenija je tukaj precej aktivna in tudi Portugalska. Z vami smo sodelovali na tem področju glede čiste pitne vode in načrtujemo kar nekaj konferenc. Ne vem točno na pamet kdaj in katere so, ampak tukaj gre za konference o podnebnih spremembah, o zelenem vodiku in drugih s tem povezanih temah.  In za konec še etično vprašanje, ki sem ga že delno omenjala pri tako imenovanem potovalnem potrdilu oziroma cepilnem potnem listu. Ko smo omenjali digitalni prehod je za nas zelo pomembno, da se zavedamo teh etičnih vidikov tega prehoda. Vemo, da digitalizacija prinaša veliko prednosti, pomeni pa kar nekaj tveganj. Tukaj so tveganja glede zasebnosti in treba bo najti     ŠS) – 10.40 znova neko ravnotežje, ustrezne varovalke, ki bodo uspele zaščititi tudi te etične vidike.  Vemo, da Evropska unija etične vidike ved no postavlja v ospredje, da želimo zaščititi pravice državljanov Evropske unije in prepričana sem, da bo tudi na področju digitalnega prehoda tako, da bomo torej naredili vse, da zaščitimo pravice.   Upam, da nisem izpustila kašne pomembne teme ali pomembnega vprašanja, ki ste mi ga postavili. Nekateri niste postavili vprašanja, ste samo komentirali in seveda so vaši komentarji zelo na mestu. Hvala vam, hkrati pa tako, kot je državni sekretar Dovžan povedal, mi je v veliko veselje, da sem tukaj v Ljubljani in ostajam na vsem, če bi se želeli pogovoriti še o dodatnih vprašanjih. Moja pisarna je na drugi strani tega trga na TR 3, tako da kadarkoli, če želite, prosim pridite do mene, če želite dodatne razlage glede posameznih nalog se lahko tudi pozanimam pri kolegih v Lizboni in vam zagotovim te odgovore. Hvala.
Hvala odpravnici poslov. S tem zaključujem tudi razpravo. Ob koncu bi se rad še enkrat zahvalil gospe odpravnici poslov gospe Luisi Pais Low in vsem ostalim gostom za udeležbo na tej predstavitvi. Lepo se zahvaljujem tudi tolmačema…  Besedo predaja gospe Moniki Gregorčič, predsednici Odbora za zunanjo politiko.
Tudi sama bi se želela najlepša zahvaliti gospe odpravnici poslov in vsem ostalim gostom za sodelovanje na današnji seji pri tej točki. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in obveščam, da sejo obeh odborov prekinjam za 10 minut, ker bo v nadaljevanju seja za javnost zaprta.  Pričnemo z nadaljevanjem seje torej ob 10.55.    Odprti del seje je končal 22. januarja 2021 ob 10.43.