Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

2. redna seja

Ustavna komisija

26. 6. 2019
podatki objavljeni: 26. 6. 2019 v pregledu

Transkript

Ksenija Klampfer
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani Ustavne komisije.  Vlada Republike Slovenije je v obravnavo Državnemu zboru posredovala Predlog za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije, skupaj z osnutkom Ustavnega zakona. Predlog je bil pripravljen na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. S predlogom se zasleduje cilj, da se na ustavni ravni uporabnikom slovenskega znakovnega jezika – gluhim, naglušnim, gluho slepim in osebam s polžjimi vsadki, katerim je slovenski znakovni jezik materni in avtohton, zagotovi ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.  Zaradi navedenega predlagamo dopolnitev 2. poglavja Ustave in sicer, da se za 62. členom Ustave, umesti 62.a člen Ustave, ki bo urejal pravico slovenskega znakovnega jezika. Ustava Republike Slovenije določa, da je Slovenija socialna in pravna država. V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družben položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. To načelo varuje pred neutemeljenim razlikovanjem, zgolj zaradi osebnih okoliščin posameznikov, med katere spada tudi jezik in invalidnost.  Ustava Republike Slovenije med človekove pravice in temeljne svoboščine med drugim uvršča tudi svobodo izražanja, volilno pravico, izobrazbo in šolanje, pravico do uporabe svojega jezike in pisave in tako dalje. Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe, sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Potreba po komunikaciji in jeziku, ter pravica do nje je bistvena, da je človek, človek. Brez komunikacije posameznik v družbi ne more postati učinkovita in produktivna odrasla oseba ali ozaveščen državljan.  Gluhe osebe, naglušne osebe, osebe s polžjim vsadkom in gluho slepe osebe zaradi okvare sluha nimajo enakih možnosti pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zapisani v Ustavi Republike Slovenije in mednarodnih dokumentih. Pomembnost komuniciranja jezika za te osebe je tako osnovna. Osebe z okvaro sluha v Republiki Sloveniji za komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je poseben, vizualno znakovni sistem uporabe rok, mimike obraza, oči, ustnic in gibanja telesa. Prav tako se slovenski znakovni jezik razlikuje od znakovnih jezikov drugih držav. Slovenski znakovni jezik ima svojo strukturo, ki ni enaka slovenskemu govornemu jeziku slovenščini, zato se slovenščina ne more dobesedno prevajati v kretnje.  Slovenski znakovni jezik ima tudi drugačno slovnico. Je materin, avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji, popolnoma neodvisen od slovenščine. Za razliko od slovenščine, ne spada v slovansko jezikovno družino. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do sedaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je zato kot materin jezik gluhih, v neenakem položaju. Je znak slovenske in kulturološke pripadnosti, socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine. Slovenski znakovni jezik je potrebno tudi stalno razvijati ter standardizirati, saj sedanja stopnja priznavanja in razvitosti slovenskega znakovnega jezika, ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne, na znanju temelječe, družbe.  Spoštovani, glede na navedeno predlagam, da članice in člani Ustavne komisije, predlog Vlade Republike Slovenije preučite in podprete Predlog za začetek postopka za spremembo 2. poglavja Ustave, z namenom umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo. Hvala.
Želi besedo še kdo od predstavnikov predlagatelja? / nerazumljivo/ Ne.  Potem bi opozoril, da je dne 18. aprila bilo besedilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, dne 24. aprila pa smo prejeli pripombo k osnutku Ustavnega zakona, ki sta jo poslala poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, gospod Felice Žiža in gospod Ferenc Horváth in je bila tudi objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Glede na to, da sem ocenil, da je zelo utemeljena, sem zato tudi naknadno povabil na sejo še Društvo gluhih in naglušnih Južne Primorske in Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota, poleg seveda Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in pa Zavoda Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik.  Zdaj pa bi k besedi povabil predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, da predstavita pripombo k osnutku Ustavnega zakona. Prosim.
Ja, gospod predsednik, hvala za besedo. En lep pozdrav vsem prisotnim. / pozdrav v italijanskem jeziku/  No, ko smo dobili predlog in videli predlog za spremembo Ustave Republike Slovenije z znakovnim slovenskim jezikom, smo takoj se zavedali, da na 5. člen in 11. člen Ustave, ki 5. člen v bistvu zagotavlja vsem državljanov Republike Slovenije temeljne svoboščine in človekove pravice ter zagotavlja in varuje pravice narodnih skupnosti. V 11. členu pa je govora, da slovenski jezik je uradni jezik v Sloveniji, na področjih kjer pa živita italijanska in madžarska narodna skupnost, so uradni jeziki tudi italijanščina in madžarščina. Zaradi tega seveda smo nekako svetovali in dali predlog, pisni predlog, da ob znakovnem slovenskem jeziku mora biti zagotovljen tudi znakovni jezik za obe narodni skupnosti, torej v italijanskem in madžarskem jeziku in to seveda, da se doda v 62.a členu, tako kot je bilo predlagano s strani Vlade Republike Slovenije. Jaz mislim da, to je vse iz naše strani, hvala.
Hvala.  Zdaj pa vabim k besedi predstavnika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Prosim.
Natalija Spark
Lepo pozdravljeni.  Jaz sem Natalija Spark, tolmačica za slovenski znakovni jezik in bom danes glas predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, gospoda Mladena Veršiča. Tako da, v bistvu, moj glas, moje besede, so njegove besede.
Mladen Veršič
Najprej bi se lepo zahvalil, da ste mi dali besedo in pa za sprejem na današnji seji. Moram reči, da sem po eni strani navdušen in zadovoljen, da ste nas sprejeli, saj zame to je zelo pomemben dogodek, ker želimo, zveza oziroma gluha skupnost, da se naš jezik zapiše v Ustavo.  Rad bi se malo vrnil v preteklost. Gre za to, da jaz od majhnega, vse do danes, ko smo leta 2019, nisem jaz imel, niti moji, se pravi, niti otroci gluhi, današnji otroci gluhi, sistematična pouka znakovnega jezika v šolah. Se pravi, da svojega jezika se pravzaprav nisem mogel učiti. Ne obstaja predmeta, ni obstajal takrat in ne obstaja tudi sedaj. Analiza je pokazala, da so gluhi zelo slabo izobraženi. Moram povedati, pravzaprav poudariti, da je samo 1 procent gluhe populacije visoko izobražena, ostali pravzaprav nimamo nobene izobrazbe, ki bi lahko konkurirala na trgu dela.  Če primerjam to z slepimi, ki so enako senzorni v ljudi, jih je približno 14 ali 15 procentov visoko izobraženih. Zakaj je temu tako? Zato, ker oni se lahko izobražujejo po slišni poti, kar je nam ne omogočeno, saj ne slišimo. Posledica ne izobrazbe, pa seveda sami veste, da ne moremo konkurirati na trgu dela, smo slabo zaposljivi ali nezaposljivi, z nizkimi dohodki ali brez dohodkov, na nekih socialnih transferjih. Mi pač želimo se nekako postaviti v bok ostalim invalidom oziroma        postaviti na isto raven ostalih invalidov ali celo slišečim – to pa nam omogoča le, če se bomo lahko izobraževali v svojem jeziku.  Zveza društva gluhih in naglušnih Slovenije je član Evropske zveze gluhih in pravijo tudi drugod po Evropi, da že obstajajo 4 države, v katerih je matični znakovni jezik vključen v Ustavo in te države so Finska, Madžarska, Avstrija, Portugalska in upam in želim si, da bomo mi peta država, se pravi Slovenija država, da bomo lahko ponosni na to, da bo slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo. Rad bi pa še poudaril to, da zelo pomembno je, da obstaja predmet slovenski znakovni jezik, kjer se bo učilo o slovenskem znakovnem jeziku, se pravi o sami vsebini slovenskega znakovnega jezika in da postane to sistemsko urejeno, tako na šolah, zavodih, srednjih šolah in pa ne nazadnje, tudi na fakultetah.  Pomembno je tudi, da se uredi sistemsko financiranje za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Moram pa ne nazadnje pohvalit, da v bistvu, čutim, da imamo neko podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pohvalit moram tudi, se pravi, Državni zbor, pohvaliti moram Vlado, saj nas nekako tudi vsi pozitivno sprejemate in verjamem, da nam bo to s skupnimi močni uspelo, da bo slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo.  Še majčkeno bi povedal, jaz vem, da sem bolj počasen, kajne, pa da gre to bolj počasi, ampak ne nazadnje je tudi posledica te moje stopnje izobrazbe, da pa imamo veliko podporo strokovne službe, to je gospod Matjaž Juhart, ki nam pomaga in bo lažje nam vse povedal, to kar mogoče jaz ne morem izraziti, te svoje misli v znakovnem jeziku. Hvala za potrpežljivost in poslušnost.
Hvala tudi vam.  Želi besedo gospod Juhart? Prosim.
Matjaž Juhart
Hvala lepa.  Predsednik Veršič, povedali ste vse ključne zadeve, tako da, govorili ste iz srca. Mogoče, če sem že pri besedi, no. Zdaj, kot rečeno, no. Dostikrat dobimo vprašanja, zdaj, zakaj pa zdaj v Ustavo, saj imate pa področne zakone in predpise in konvencije in tako naprej, kajne? Torej, res je, torej, tako osebno pravim, pravzaprav, moč in usposobljenost posameznika pride iz nekega izobraževalnega sistema in v Sloveniji že 120 let obstaja izobraževanje gluhih, pa ne vem, če veste, da je bil leta in leta znakovni jezik prepovedan. Gospod Veršič je hodil v šolo, kjer je bil znakovni jezik prepovedan. Ima gluhe otroke, ki niso bili deležni tega izobraževanja v znakovnem jeziku.  Jaz lahko povem za moje starše, ki sta oba gluha, mojemu očetu so vezali roke za hrbet, ker je bil znakovni jezik prepovedan in ta mentaliteta je ostala, ostala še do dandanes, pravzaprav, se čutijo posledice tega in zato, pravzaprav, ko govorimo o slabši usposobljenosti, izobrazbi gluhih, je to posledica tega, da je pač znakovni jezik bil za nekoga učni pripomoček, za nekoga pa nekaj, kar pravzaprav gluhi niti ne rabijo v komunikaciji. Jaz bi tukaj se zahvalil ministrstvu, ki je ob tem tudi pred leti naredilo analizo državne skrbi o položaju gluhih in ravno zaradi najslabše izobrazbe gluhih, je socialni položaj gluhih najslabši med vsemi invalidi.  Torej, kaj bi si želeli na dolgi rok. Za zanimivost naj povem, da v vseh štirih državah Evropske unije so področni zakoni za gluhe in znakovni jezik zelo dobro urejeni, pa so kljub vsemu temu šli v Ustavo. Nekateri pravijo, ja, gremo v Ustavo zato, ker niso zakoni urejeni. Ni res. In kot je rekla ministrica, kajne, je to, bom rekel, neko ustavno varstvo. Dolgoročno pa bi si želeli tri stvari, ki se zdijo mogoče za koga malo smešne, ampak, mi smo veseli, bom rekel, pisma poslancev madžarske in italijanske manjšine, ki pravzaprav s tem predlogom kaže na to, da znakovni jezik s tem postane eden izmed uradnih jezikov – mislim, uradnih… - eden izmed jezikov v Republiki Sloveniji. Tri stvari so pa ključne: želimo si, da se bi naši gluhi otroci učili         v šoli, v slovenskem znakovnem jeziku in se učili o slovenskem znakovnem jeziku. To je tako, kot da bi danes mi v šoli ukinili predmet slovenski jezik, saj se ga otroci učijo pri matematiki, slovenščini, zgodovini, saj ne rabimo predmeta slovenski jezik. Tako je tudi danes pri gluhih - če nimaš svojega jezika, nimaš svoje kulturne identitete. En primer lahko povem. Ta trenutek smo na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi ter razpisi razvili 16 tisoč kretenj, naši dve tolmačici uspeta tolmačiti v bazi 16 tisoč kretenj. Pedagoško gledano, otrok v drugem razredu osnovne šole naj bi obvladal približno 15 tisoč besed, uporabljal pa 7 do 8 tisoč. Torej, pojmovni svet jezika gluhih je tako omejen, ampak delujemo maksimalno, kar lahko s sredstvi, ki jih imamo. Druga stvar je, da se prepozna, da je znakovni jezik jezik in da se nehamo prerekati, češ, ali je to komunikacijsko sredstvo ali je to pripomoček, tehnični. Znakovni jezik je jezik, ima svoje zakonitosti, svojo slovnico in svoja pravila. In posledično temu, se pravi, izobraževanje v jeziku in o jeziku, status znakovnega jezika in točka 3, da se tudi umesti razvoj slovenskega znakovnega jezika. Če je znakovni jezik jezik, bi si želeli, da resorno ministrstvo tudi usmeri pozornost na razvoj znakovnega jezika.   Še nekaj vprašanj smo prejeli, gluho-slepi. Naj omenim, da gluho-slepi v Sloveniji uporabljajo različne načine komunikacije, vendar ena izmed komunikacij gluho-slepih je tudi v slovenskem znakovnem jeziku, torej ta se dotika tudi teh oseb, ki imajo hkratno motnjo vida in sluha.   Samo informacijo bi podal. Mi smo na zvezi takoj poslali v vsa društva po Sloveniji dopis, ali imamo med nami kakšne gluhe iz manjšine, ki uporabljajo svoj nacionalni, torej madžarski ali italijanski znakovni jezik. Mi sicer podpiramo pobudo poslancev, poročamo pa, da trenutno nimamo nobenega gluhega, ki bi uporabljal italijanski ali madžarski znakovni jezik na teritoriju Slovenije, imamo pa nekaj teh, ki uporabljajo pa slovenski znakovni jezik.   Rad bi tudi povedal, da je med nami tudi Branko Gornjec, sekretar društva v Pomurju, če bi karkoli potrebovali dodatno, da bi lahko tudi on kaj povedal, kako je to na terenu.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Preden dam besedo naprej, povedali ste podatek, ki je zagotovo zanimiv za mnoge - da je bil znakovni jezik celo prepovedan. Ali lahko opredelite, v katerem obdobju, v katerih letih je to bilo?     MATJAŽ JUHART: Torej, prva šola za gluhe v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1900, imenovala se je Gluhonemica. Leta 1880 je bil dobrotnik Valentin Stanič, duhovnik in plezalec Stanič, ki ga poznamo tudi po planinskih poteh, dobrotnik, ki je pravzaprav začel neko izobraževanje gluhih v znakovnem jeziku. On je trdil, da gluhi rabijo znakovni jezik. Ko pa se je Gluhonemica leta 1900 ustanovila, vsa leta do tedaj je bil znakovni jezik prepovedan. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Mi smo upali, da se bo takrat kaj bolj sistematično spremenilo. Naj povemo, da je država ustanovila tri šolske centre, Portorož, Ljubljana in Maribor. In v vseh teh šolskih centrih je bil znakovni jezik zapovedan. Ljubljana je začela neke korake zdajle pred kratkim, tako lahko rečemo, da zadnjih 20, 30 let se beležijo koraki naprej. Je pa dejstvo, danes gluh otrok, ki gre v šolo za gluhe, na osnovni šoli sploh nima predmeta znakovni jezik. Uči se matematiko, uči se slovenščino, upamo, da učitelji znajo dovolj znakovni jezik. Srž, bom rekel, srž tega je bila pravzaprav bolj na fakulteti, ki morda ni izobraževala pedagogov v znakovnem jeziku. Tako zdaj poročamo, no, da zadnjih nekaj let, zadnjih deset let je predmet znakovni jezik na obeh pedagoških fakultetah, v Ljubljani in Kopru, vendar je to postopek, ki traja.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Ostali so se opravičili. Bi pa povabil k besedi predstavnika Društva gluhih in naglušnih Pomurje iz Murske Sobote, ki pa se je današnje seje udeležil. Prosim.    BRANKO GORNJEC: Hvala za besedo, predsedujoči, in hvala za povabilo.         Naj uvodoma najprej povem, da imamo v Pomurju kar veliko skupino gluhih, ki živijo na območju, kjer je madžarska narodnost, se pravi, v Lendavi jih imamo okoli deset in še v dveh občinah sta dve gluhi osebi. Vendar vse te osebe uporabljajo slovenski znakovni jezik, edino tega poznajo, madžarskega znakovnega jezika ne poznajo, in slovenski jezik. Tako še nismo naleteli na to, da bi nekdo uporabljal v Sloveniji madžarski znakovni jezik; seznanjeni smo z njim, sodelujemo z madžarsko stranjo, z organizacijo gluhih z Madžarske, in tako je stanje v Pomurju.   Če mi dovolite, bi zdaj samo še dodal en stavek. Vsi ste že veliko slišali o tem znakovnem jeziku, o gluhih in naglušnih, jaz bi samo dodal, da morda ni bilo povedano oziroma izpostavljeno, da pa je ta znakovni jezik edini njihov jezik. To je edini njihov jezik. Madžarska narodnost, z vsem spoštovanjem, in italijanska znajo slovenskega, slišeči, in še kateri drug jezik se lahko naučijo. Našim gluhim pa je to edini jezik, sporazumevajo se tudi v slovenskem jeziku, ampak če bi vi videli eno sporočilo, v dveh stavkih, jaz včasih cel dan ne morem razvozlati, kaj mi je kdo hotel napisati oziroma povedati. Se pravi, besedni zaklad slovenščine je skromen in večinoma se izražajo v znakovnem jeziku.   Hvala.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala tudi vam.   Preden odprem razpravo, bi samo še povedal, da je dr. Matej Tašner Vatovec za nadomeščanje pooblastil gospoda Željka Ciglerja, gospod Edvard Paulič gospoda Igorja Pečka in gospod Gregor Židan gospo Janjo Sluga.   Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev, članic in članov Ustavne komisije. Prosim, kar.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.   Svoboda izražanja predstavlja eno temeljnih človekovih pravic, njeno uveljavljanje je povezano tudi s pravico do komuniciranja in sporazumevanja. Osebe z okvaro sluha ali različnimi kombinacijami okvar to pravico uveljavljajo na poseben način, zato v SAB podpiramo zapis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Še posebej pa podpiramo to, da se bo začelo slovenski znakovni jezik sistematično razvijati. Ta razvoj bo omogočil pravico do izobraževanja, omogočil bo boljše vključevanje v družbo, omogočil bo tudi možnost dostojne zaposlitve in kar je najbolj bistveno, izkoreninjenje revščine. Naj poudarim, zakaj menim, da je zelo nujno treba razvijati tudi slovenski strokovni znakovni jezik. Prihaja digitalizacija in informatizacija družbe, digitalna revolucija, in če tega danes ne bomo začeli razvijati, bodo naši sodržavljani prikrajšani za dobre in kvalitetne zaposlitve in tudi ustrezno socialno varnost v prihodnosti.   V SAB bomo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo brezpogojno podprli.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  K besedi se je javil gospod Židan.     MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, gospod predsednik Ustavne komisije.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki društev!  Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira začetek postopka, podpiramo tudi začetek postopka za imenovanje strokovne skupine.   Mi na vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gledamo z več ravni. Pomembno je, kako pomagati posameznikom, da se bodo lažje in bolje vključili, torej da bodo lažje del naše skupnosti. Gledamo pa tudi nekoliko drugače. Slovenski znakovni jezik je del naše kulturne zgodovine, je del definicije našega naroda. In, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, mi smo preživeli tudi takrat, ko nismo imeli države, zato, ker smo posebej varovali svoj jezik in svojo kulturo. Zdaj, ko imamo svojo državo,         na katero moramo biti ponosni in jo braniti in razvijati, pa sama meja nas ne varuje. Samo še boljše razumevanje, zakaj je jezik potreben, zakaj je kultura potrebna, del tega je pa tudi slovenski znakovni jezik, nam bodo pripomogli, da bomo kot narod varni tudi v prihodnje. Torej, Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Želi še kdo besedo? Prosim.     ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa.  Spoštovane, spoštovani!   V Levici vedno zagovarjamo rešitve, ki izboljšujejo položaj posameznika ali posameznic v naši državi, še posebej, če gre tu za področje ranljivejših skupin ali manjšin. Zaradi tega absolutno podpiramo dopolnitev ustave, s katero bi uredili področje slovenskega znakovnega jezika in zagotavljali enakopraven položaj oseb, ki ga uporabljajo. Pri tem bi želel samo to dodati, da ko pripadniki manjšin, italijanske ali madžarske, gledajo programe v svojem jeziku, ki so pri nas dostopni, vsaj jaz razumem, da je dobro, da se jim prevaja v znakovnem jeziku, ki je njim razumljiv in ga uporabljajo. V tem smislu sem jaz tudi razumel pripombe poslancev v Državnem zboru s strani manjšin.   Nadalje bi rad povedal, da izvajanje ukrepov, s katerimi se uporabnikom slovenskega znakovnega jezika omogoča polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je že zdaj kar nekaj predpisov v Sloveniji, ki nas k temu zavezujejo. Naj jih naštejem: Konvencija o pravicah invalidov, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika in ne nazadnje tudi Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018. Zato se lahko vprašamo tule poslanci, ali Vlada oziroma država tudi v praksi uresničuje cilje vseh teh dokumentov, ki sem jih naštel. To je pomembno vprašanje, zato bi Vlado prosili, da podrobno predstavi posledice predlaganih sprememb ustave, ki so danes pred nami. Ker si v Levici nikakor ne želimo, da bi bila to edina posledica tega, da spremenimo ustavo, črka na papirju. Namreč, ta dopolnitev mora zagotoviti tudi izboljšanje položaja gluhih, gluhonemih otrok s polževim vsadkom oziroma vseh oseb, ki imajo okvaro sluha, tudi v praksi se mora njihov položaj izboljšati. Vlado zato prosim za navedbo teh konkretnih posledic predlaganih sprememb ustave. Ti naši pomisleki so na mestu v tem smislu, ker bi radi spomnili, da ko se je spremenilo ustavo v 70.a členu, ki se nanaša na pravico do pitne vode, in med vsemi stvarmi, ki so v tej pravici navedene, je tudi to, da se mora vsem prebivalcem, državljankam in državljanom Slovenije zagotoviti dostop do pitne vode, in to mora zagotoviti država, resda s pomočjo lokalnih skupnosti, ampak če to ne gre, je to obveznost države. Ta zadeva, ki je bila sprejeta 30. 11. 2016 in je potem dobila 18 mesecev časa, da se zakonsko zadeve uredijo, vsebina v zakonu potem uredi, ta zadeva še danes ni urejena, že več kot eno leto zamuja. Glejte, pri stvareh, ki jih sprejmemo, moramo biti načelni in poskrbeti tudi, da ne ostanejo črke na papirju.   To sem želel povedati v imenu naše poslanske skupine. Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Želi še kdo besedo? Želite odgovoriti, gospa ministrica? Prosim.     MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala lepa za vprašanje. Ja, namen vpisa znakovnega jezika v ustavo je ravno ta, da se na tej ustavnopravni podlagi sprejmejo določeni ukrepi, s katerimi se bo omogočilo lažje izvrševanje pravic gluhim, naglušnim, osebam s polževimi vsadki. Predvsem bi si želeli to na področju izobraževanja, da bi se gluhim otrokom         (Nadaljevanje) omogočilo učenje v znakovnem jeziku in pa, da bi se lahko tudi učili slovenski znakovni jezik, ki bi tako postal samostojen predmet v šoli, kot je na primer slovenščina. To je eden glavnih ciljev.  Drugi cilj, ki ga zasledujemo s to spremembo Ustave pa je, da bo tudi ustrezno posrbljeno za sam razvoj slovenskega jezikovnega jezika in pa raziskavo tega jezika, kajti ta jezik ima svoja pravila, svoje zakonitosti, slovnico kot tudi drugi jeziki in na ta način bi omogočili seveda sistematičen razvoj jezika, ker se kot družba kot taka spreminjamo, se seveda spreminja tudi naš jezik. Temu pa mora slediti tudi slovenski znakovni jezik. Hvala lepa.
Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Möderndorfer.
Dober dan želim! Mene pravzaprav veseli, da imamo danes, da smo sploh odprli in začeli diskusijo na to temo. Naj opozorim predvsem na en vidik. To je klasično vprašanje, ki se vedno postavlja, zakaj zapisati nekaj v Ustavo, če imamo že zakon, ki to zelo jasno opredeljuje? In, zakaj podvajati neke pravice v Ustavi z naslovom, če pa je tisti, ki se spoznajo na Ustavo, jasno, da Ustava vsaj na petih deli že pravzaprav opredeljuje pravico, ki bi bila sama po sebi umevna in razumljena, da je lahko, seveda, uporabljajo. Pa vendar na samem začetku je treba povedati, da če mislimo iskreno in če priznamo nekomu pravico do jezika in seveda tudi same uporabe tega jezika, potem je seveda treba to tudi storiti na enak način kot si to naredil s svojim jezikom.   Veliko ljudi v slovenskem prostoru seveda pozna slovenski znakovni jezik in so prepričani, da gre za slovenski znakovni jezik v smislu, da je to pravzaprav enak jezik slovenskemu jeziku, samo da se kaže z znaki. Pravzaprav je treba razumeti, da gre za popolnoma svoj jezik s svojimi slovničnimi pravili, s svojo strukturo jezika in ne nazadnje tudi samo kompozicijo in zato s tega naslova ne moremo govoriti o enakem jeziku. Če pa želimo temu jeziku dati vrednost in vrednost jeziku se da takrat, ko ga pravilno umestiš v prostor, ko ga lahko tudi raziskuješ. Ne nazadnje tudi strokovno poučuješ in zagotavljaš, da ljudje, ki se ukvarjajo s tem jezikom so tudi strokovni, potrebuješ tudi določen izobraževalni proces. Vse to pa seveda pomeni določena sredstva. Danes živimo v Republiki Sloveniji, kjer komurkoli omeniš slovenski znakovni jezik so vsi za in ga podpirajo in lahko rečem, da v svoji zgodovini ne poznam človeka, ki bi pravzaprav nasprotoval temu jeziku. Zatakne pa se problem takrat, ko je treba zagoroviti sredstva. In danes po obstoječi zakonodaji pravzaprav ne najdemo tiste pravne podlage, ki bi zagotavljala samo po sebi umevnost, da se ta jezik lahko raziskuje, razvija, in ne nazadnje, da je samo po sebi umevno, da se jezik uporablja v vseh inštitucijah, čeprav je zakon zelo jasen. Eden od primerov je zagotovo izobraževalni sistem, kjer imajo velike in resne težave, da se ta jezik sploh pojavlja v teh inštitucijah. Ne nazadnje kar je še bolj pomembno je za mene osebno zelo dobrodošla raziskovalna naloga Priznanje znakovnih jezikov, ki ga je naredil Državni zbor oziroma raziskovalna skupina v Državnem zboru. Treba se je vedno vprašati, kako pa imajo to urejeno v zahodnih evropskih državah, kjer so v bistvu demokratične in gledajo vsaj podobno na enak problem oziroma kakšne rešitve so tam povzeli. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da je kulturni pristop do obravnave in razumevanja lahko zelo različen v različnih državah. Ne nazadnje je treba vedeti, da v slovenskem prostoru, če vprašate strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem jezikom ali         (Nadaljevanje) se z njim samo srečujejo, delovno, imajo problem že en sam, to pa je, da je pravzaprav bil ta jezik z njihove strani in tudi zgodovinsko gledano bolj obarvan z gledanostjo stroke vzhodnega bloka Evrope. Dočim znakovni jezik v drugih evropskih državah zahodnega, pa se je razvijal z drugačnim vidikom in pristopom, se pravi, s stroko zahoda, ki pa sta imela oba drugačen pristop do vprašanja slovenskega znakovnega jezika in temu primerno je potekel tudi različen pristop razvoja slovenskega znakovnega jezika v različnih državah. Razcvet, da bom skrajšal razumevanje, razcvet se pravzaprav v Evropi začne dogajati v začetku 80.let. Pred tem seveda ni bil znakovni jezik neka neznanka v Evropi, daleč od tega. Svojo zgodovino ima bistveno daljšo, govorimo o 200. letih pred tem, pa vendar, iz vidika zakona in pa ustavne materije pa se je začel ta premik dogajati v 80.letih. Nekatere države, verjetno so pred mano predhodniki razložili kjer pravzaprav je to urejeno z Ustavo, kje pa je to z zakonom in kljub temu imamo še vedno v Evropi tudi dve državi, ki tega nimata urejeno niti z ustavo niti z zakonom. Gre za dve državi. Recimo naj omenim samo Italijo, ki je v bistvu naša soseda in ima to najslabše urejeno v Evropi. Še več, v Evropi oziroma miselnost v Italiji je bila v preteklosti tako urejena, da je bilo dovolj, če so ljudem, ki imajo problem s komunikacijo, pravzaprav dali nek denar in s tem so rešili vso vprašanje. Ni pa seveda zagotovljeno vseh ostalih pravic. Recimo, svojevrsten paradoks je Anglija, kjer imajo urejeno vprašanje znakovnega jezika, pa vendar zato tam nimajo sprejetega nobenega resnega zakona niti nimajo to urejeno v ustavi, imajo pa to urejeno z enim samim navadnim dekretom, ki ga je izdalo njihovo ministrstvo za področje dela, kjer v bistvu na podlagi neke pritožbe gluhega upravnika pravzaprav izdajo, da je to nujno potrebno urediti, in da ima pravico do storitve oziroma rabe znakovnega jezika. Od takrat naprej, od tiste odločbe, ki jo je izdalo to ministrstvo v angleški Vladi, je obveljalo v celotnem angleškem anglosaksonskem prostoru, da je ta pravica unikatno univerzalna in velja za vse organe in nihče nikoli niti pravno niti kakorkoli drugače ni podvomil, da jim ta pravica ne pripada. In zato sploh to ni vprašanje in zato tam imajo podlago za poučevanje, za uporabo pred državnimi organi, za razvoj njihovega jezika in ne nazadnje tudi za njihove šole, kjer vzgajajo otroke in podobno. Si predstavljate takšno dejanje v Republiki Sloveniji? Praktično je nemogoče, neizvedljivo, neuresničljivo in katerokoli drugo besedo bi lahko še uporabil, da je to to, kajti našel bi se prvi uradnik, ki bi rekel, da nima pravne podlage za to, da nekaj počne, sploh pa ne na podlagi nekega mnenja, ki bi ga izdala mogoče ministrica za delo in potem bi kar cela Republika Slovenija in celotni izobraževalni sistem začel delovati po tem mnenju. Zato, ker smo v naši državi, roko na srce, navajeni, da iščemo samo še pravne podlage za svoja dejanja, ki naj bi bila zakonita, pravilna in prava, je seveda nujno potrebno, da pripeljemo do točke, da se takšen predpis oziroma takšna pravica zapiše tudi v Ustavi. Namreč raziskovalna naloga tudi govori o tem, da marsikje, pri nas smo najprej zakonsko to uredili in ne z ustavo. Marsikje so to uredili z ustavo, pa niso zakonsko uredili. Recimo primer je Avstrija. V Avstriji so to uredili z ustavo, ampak še danes nimajo urejene pravice tako kot bi pravzaprav morala biti oziroma imajo slabše urejeno pravico kot je v Republiki Sloveniji. Se pravi, ni povsod enako merilo in zato zgled po Evropi razen to, da se povsod zelo hitri, in bom rekel, ustvarjajo pogoje glede na svoje kulturne, pravne in ostale obveznosti ali ureditve ali navade, kot jih imajo v državi, povsod ideja in pravica do svojega jezika, znakovnega jezika za gluhe in naglušne oziroma tiste,    ŠPE) – 11.45    ki so uporabniki tega jezika, seveda tudi ustvarja in daje samo z enim samim razlogom – ustvariti tiste pogoje, da pridemo do tiste točke, kjer lahko rečemo, da imamo enake pogoje tudi s slišečimi ali t.i. polno čutečimi. Od tukaj naprej pa seveda štartamo vsi pod istimi pogoji in zato je to tako nujno potrebno. Sam osebno trdim, da dokler v državi ne bomo priznali te pravice tudi z ustavo, bomo težko govorili o tem, da smo nekomu priznali pravico, da je to njegov pravi materni jezik in da ga res lahko uporablja vsepovsod v Republiki Sloveniji. Namreč še danes se pojavljajo vprašanja po praktično 15 – Matjaž, ne vem 17 letih, ne vem, ko od leta 2002, ko pravzaprav velja Zakon o slovenskem znakovnem jeziku oziroma njegovi uporabi, je bistvu problem, da še danes pri navadnem zobozdravniku se zasebnik sprašuje, ali je on dolžan to plačati to pravico, da ga seveda njegov pacient razume. Še danes, mislim, da en mesec nazaj smo dobili okrožnico iz Združenja tolmačev slovenskega jezika, kjer ponovno pozivajo, da gre za pravico, ki jo morajo dosledno uveljavljati vsi. Zasebni zdravnik bo imel povrnjene stroške iz zdravstvene blagajne, vendar za njega je ta pot predolga. 40 dni mora čakati na povrnitev teh sredstev. Vendar, a si zamislite, da se nekdo sploh sprašuje po tem, ali je on dolžan zagotoviti pravico, da ga pacient razume, bi pa rad zaslužil na njegovih zobeh in imel plačano storitev, to se mu zdi pa samo pod sebi umevno. Ne pa, ali ga bo pacient razumel, kaj mu sploh počne po ustih. To je v 21. stoletju, leta 2019 – oprostite za mene, ne nazadnje tudi kot poslanca in državljana, pravzaprav popolnoma nezaslišano, da se odpira diskusija.  Ali je umestitev v ustavo dobra oziroma, ali je takšna kot je predlagana in zapisana, lahko rečem samo to, da prav zato je zelo zahteven ustavno revizijski postopek na Ustavni komisiji nujno potreben, da se seveda vključijo tudi stroka in pove svoje kaj razmišlja oziroma kaj misli, da je potrebno pri takšni ureditvi popraviti, urediti na način, ki bo ustrezen in veljaven in ne nazadnje na koncu tudi razumljiv in uporaben. Zato seveda podpiram nadaljnji razvoj postopka Ustavne komisije oziroma ustavno revizijskega postopka v smeri seveda, da se takšna pravica s tem namenom tudi vpiše in se da seveda ljudem, ki so dolga leta veljali pravzaprav za umsko zaostale, pravico do njihovega jezika. In da jim končno postavimo v naši družbi mesto, ki jim gre, to pa je, da so v prvi vrsti najprej ljudje. Ljudje, ki uporabljajo tudi svoj jezik in ne nazadnje se z njim živijo in ustvarjajo in ustvarjajo tiste pogoje, da bodo lahko do smrti tudi sami za sebe skrbeli. Če to ni naša dolžnost oziroma želja, da pridemo do tega, verjamem pa, da vsi tako razmišljamo ali pa vsaj v tej smeri, potem seveda ne vidim, da imam kakršnokoli skrb.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da nihče. Torej, predlagam, da preidemo na odločanje. In sicer glede na razpravo, zdaj staro načelo rimskega prava je, da kdor molči se strinja. Lahko samo ugotovim, da je očitno visoko soglasje o tem, da se s tem postopkom nadaljuje. Predlagam pa, da ga nadaljujemo z ustanovitvijo strokovne skupine. Glede na to, pa da gre za relativno zahtevno temo, za kar bo najbrž tudi težko najti ustrezne strokovnjake, predlagam, da določimo nekoliko dalji 15-dnevni rok za imenovanje oziroma za poziv za predlaganje kandidatov za člane strokovne skupine. Tako da predlagam, da bi kot rok določili 12. julij 2019. Poslali bi tudi poziv poslanskim skupinam, da dajo svoje predloge, potem pa bi skupaj sporazumno oblikovali strokovno skupino. V enakem roku pa predlagam tudi, da bi zaprosili Vlado, da pripravi natančneje oceno posledic, tudi Levica je na to zelo dobro opozorila.    ŠPE) – 11.50    Gre za vprašanje, kaj vse potem potegne to za seboj za posamezne institucije. Ne samo seveda za izobraževanje, kar je logično, ampak tudi za različne državne institucije, za medije, za vse ostale, ki delujejo javno, da potem lahko tudi ustavni strokovnjaki ocenijo, ali je potrebno na ustavnopravni ravni upoštevati kakšne posebne poudarke, omejitve pri oblikovanju ustavnega zakona.  Želi kdo o takem predlogu razpravljati? Ugotavljam, da ne. Potem dajem tak predlog na glasovanje. Da se ustanovi strokovna skupina, da je rok za evidentiranje 12. julij 2019 in da v enakem roku pričakujemo tudi natančnejšo oceno Vlade Republike Slovenije o materialnih in drugih posledicah, ki jih bo prinesel zapis znakovnega jezika v Ustavo. Enako tudi pričakujemo, da se bo opredelila do pripombe predlagateljev, se pravi predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in seveda o tej se bo moralo opredeliti tudi potem imenovana strokovna skupina.   Dajem tak predlog na glasovanje. Glede na dogovor, da bomo glasovali javno že na prvi seji, pa glasujemo z dvigom rok. Kdor je za tak predlog, naj prosim to potrdi z dvigom rok.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Torej, je tak sklep soglasno sprejet.    S tem prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali po tem, ko bomo zbrali predloge za strokovno skupino.   O nadaljevanju boste obveščeni.  Hvala vsem za udeležbo, še posebej današnjim gostom in srečno pa lepe počitnice!    (SEJA JE BILA PREKINJENA 26. JUNIJA 2019 OB 11.52.)
Spoštovane članice in člani Ustavne komisije. Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.   Na začetku vas želim obvestiti, da bo na današnji seji zaradi tematike poskrbljeno za tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku.     S tem pričenjam drugo nadaljevanje 2. seje Ustavne komisije. Na seji imamo kot nadomestnega gospoda Janija Möderndorferja, ki nadomešča gospod Edvarda Pauliča, prav tako imamo z nami gospo Mojco Žnidarič, ki je iz kvote SMC, opravičuje pa se gospa Maša Kociper.   Sklic seje ste prejeli 27. maja 2020, obvestilo o prestavitvi ure začetka pa 5. 6. 2020. Na današnjem nadaljevanju 2. seje bomo nadaljevali s prekinjeno 1. točko dnevnega reda – to je obravnavo Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije. Na seji 26. 6. 2019 smo opravili predstavitev predloga za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 18. 4. 2019. Na prvem nadaljevanju seje 18. 11. 2019 pa smo ustanovili Strokovno skupino za vpis znakovnega jezika. Slednja nam je 2. aprila 2020 posredovala mnenje, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo te točke sem povabil predlagatelja, to je Vlado, Državni svet, poslanca gospoda Felice Žiža in gospoda Ferenca Horvátha, ki sta predlagatelja pripombe k osnutku ustavnega zakona, člane Strokovne skupine, gospo Moniko Šuligoj, vodja Kabineta predsednika Državnega zbora, ki se je opravičila, gospo Uršulo Zore Tavčar, generalno sekretarko, predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, preden nadaljujemo vas želim še obvestiti, da gospod Gregor Perič nadomešča gospoda Igorja Zorčiča.   Preden pa preidemo na nadaljevanje razprave o predlogu, da se začne postopek za dopolnitev Ustave predlagam, da s sprejemom sklepa popravimo sklep o imenovanju Strokovne skupine za vpis znakovnega jezika. V vmesnem času je bil njen član mag. Cveto Uršič namreč imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.         24. aprila 2020 je mag. Cveto Uršič preko njihovega predlagatelja za člana Strokovne skupine, to je poslanska skupina Nove Slovenije-Krščanski demokrati, obvestil Ustavno komisijo, da odstopa z mesta člana, kar ste prejeli preko sistem UDIS. Ali želi o tem kdo besedo? Ugotavljam, da ne.   Hkrati ugotavljam, da smo sklepčni in na glasovanje dajem naslednji sklep, ki pomeni samo spremembo sestavo komisije, v kateri ni več mag. Cveta Uršiča. V sklepu o ustanovitvi Strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika številka 020-04/19/13/28 z dne 21. 11. 2019 se v prvi točki prvega odstavka črta zadnja alineja. Glasujemo.   Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.   In s tem smo spremenili sestavo Strokovne skupine, ki jo od danes sestavljajo dr. Simona Gerenčer Pegan, dr. Marjetka Kulovec in zaslužni profesor dr. Ciril Ribičič. Po današnji seji bom pripravil pisni odpravek čistopisa sklepa in vam ga posredoval preko sistema UDIS.   S tem nadaljujem s prekinjeno razpravo o predlogu, da se začne postopek za dopolnitev Ustave. Poročevalec Strokovne skupine dr. Ciril Ribičič me je zaprosil, danes je odsoten, da preberem zaključno stališče Strokovne komisije, ki se glasi:   Strokovna skupina je mnenja, da je predlog za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije vsestransko utemeljen ter predlaga, da Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru, da se začne predlagani ustavnorevizijski postopek. Sedaj sprašujem, ne vem, če so med nami predstavnice Strokovne komisije dr. Simona Gerenčer Pegan in dr. Marjetka Kulovec, če katera želi besedo? Želite besedo? Ne, ugotavljam, da ne. S tem sprašujem ali je med nami predstavnik Vlade, mislim, da ga ni. Tudi predstavnika Državnega sveta ne vidim. Želita besedo poslanca gospod Felice Žiža in gospod Ferenc Horváth, ki sta predlagala? Izvolite, gospod Felice Žiža.
Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči, jaz ne bom dolg.   Mislim, da je bil naš predlog konstruktiven v tem smislu, da kot predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti morava nekako zastopati stališča, da so, bom rekel, ta ustavnost, ki nam do sedaj zagotavlja Ustavo ostane tudi bom rekel pri ljudeh, ki so pač dejansko prikrajšani oziroma imajo te probleme.  Jaz se zavedam tega, da je verjetno to tehnično težko izvedljivo, ampak mislim, da odstopiti od naše pobude, pa mislim, da tudi ne moremo. Tako, da bi vas prosil, v kolikor obstaja možnost, da se ta pobuda tudi temu primerno podpre. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Sprašujem predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ali želite spregovoriti? Ne, hvala. In s tem sprašujem članice in člane Ustavne komisije, če želite? Gospod Jani Möderndorfer, izvolite.
Hvala lepa. Priznam, da sem malo bil presenečen, ker je Komisija toliko časa delala. Moram reči, da v kakšnih zelo zahtevnih temah kot so referendumsko vprašanje oziroma kdaj je referendum izvedljiv in kdaj ne, so Strokovne komisije bistveno hitreje delale, kaj je bilo ozadje, mogoče tudi korona, da smo dva meseca čakali. Vendar dvomim, da je to.         To samo govori o dejstvu, da gre za relativno po eni strani sicer zelo enostaven korak. Vsi smo za to, da se pravica določene skupine v državi, kot je njihov jezik tudi zapiše v Ustavo in vsaj nekih načelnih zadržkov verjetno nihče nima. Ko pa je treba seveda to zapisati v neko strokovno besedilo, ki ima seveda, tudi rezultira neke določene posledice, pa je seveda pomembno zelo natančno vsako besedo posebej prebrati, kaj pravzaprav zapisujemo v Ustavo. Še posebej, ko postavljamo vejice oziroma ko sledijo, še enkrat ponavljam, to je bistveno posledice. Namreč, ne bi si želel, da bi zapisovali stvari, ki preprosto po neki normalni logiki ne zdržijo. Zato bomo seveda postavil vprašanja predvsem Strokovni komisiji, ker mislim, da je prav, da to tudi povedo, kaj so mislili s posameznimi predlogi in da se do tega tudi opredelijo, še zdaleč ne pričakujem, da se to zgodi danes, ker mislim, da je prav, da se Strokovna komisija po tej razpravi tudi usede, resno, tehtno pogleda tudi razpravo in postavljena vprašanja in odgovori.   Imam pa dve vprašanji. Eno vprašanje je seveda to, kar smo že na začetku razpravljali, popolnoma legitimno je seveda zahteva in bom rekel nenazadnje tudi iz tega izhajajoč neke določene pravice narodnostnih manjšin, ko se vprašajo in se postavi vprašanje, v kolikor seveda imamo v ustavno kategorijo zelo jasno zapisano o varovanju pravic tako italijanske kot madžarske skupnosti, kar se tiče njihovega jezika in še ostalih zadev, je prav, da so se to vprašali tudi pri znakovnem jeziku. Vendar sam osebno moram reči, da je treba že takoj na začetku razčistiti nekaj stvari. Tako kot za italijanski in madžarski jezik ne skrbimo Slovenci, ampak skrbijo Italijani in Madžari in ga oni tudi proučujejo, raziskujejo, razvijajo, postavljajo določena pravila v svojih zapis, velja enako tudi za slovenski jezik. In se mi zdi skrajno nenavadno, če bomo to pravico zapisali glede na to, da so pravice Italijanov in Madžarov že same po sebi že v Ustavi zapisane, da bi jih zapisali tako, da bi se razumelo, da jih je treba na enak način sprejemati in spoštovati in varovati kot osnovni jezik zaradi katerega danes tukaj sedimo, to pa je slovenski znakovni jezik. Namreč, spomnim se diskusije in debate, ki smo jo imeli še, ko smo sprejemali Zakon o slovenskem znakovnem jeziku, kjer so bili predlogi, da naj to v Ustavo zapišemo preprosto tako, da tam, kjer govorimo o pravicah, da seveda zapišemo zraven, kjer so italijanske in madžarske pravice, da zapišemo še pravice za slovenski znakovni jezik. Seveda je takrat bilo jasno povedano, da to preprosto dvoje ne gre skupaj in da gre za popolnoma druge kategorije in druge teže in zato jih ne moremo umeščati v isti člen. In zdaj se je ta problem nehote, jaz verjamem, da nehote, v želji zato, da bi zadostili pravicam, pojavil v bistvu popolnoma identičen ob samem sprejemanju Zakona o slovenskem znakovnem jeziku, ki smo ga takrat odpirali. Tisti, ki se spomnite veste, da je bila velika diskusija točno o tem, kako pravzaprav zapisati in takrat je tudi tekla beseda o tem ali je to tema, ki se jo zapiše v Ustavo ali bo že dovolj, če jo uredimo z zakonom in podobno.   Drugo vprašanje, ki ga imam, pa je seveda postavljeno glede na to, da je spremenil tekst, ki je bil predlagan. Namreč, v novem tekstu piše, da se stvari zdaj urejajo z zakonom. Prej je bilo pa zelo jasno, taksativno napisano, da se v bistvu gre za razvoj jezika, da skrbi država, če poenostavljeno povem. Namreč, ne morem si predstavljati in tudi zato je prišlo do predloga in pobude vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo, zato ker zakon ni bil dovolj.         Ker če bi bil zakon v tej družbi dovolj, potem bi se spoštovale pravice in bi seveda samo po sebi bilo jasno, da državo skrbi za razvoj jezika, ki je priznan v državi, v tej družbi, od leta 2002 je naprej že priznan, pa država nikoli ni prepoznala te pravice tej skupnosti. Še več, za ta jezik skrbijo danes, veste kako? Iz loterijskih sredstev. Se pravi od iger na srečo so odvisni ali bo preživel ta jezik oziroma se bo razvijal. Zato preprosto ne razumem, zakaj je ta del izpadel in šel ven iz teksta in se zdaj pač samo ureja, da se bo uredil z zakonom. Namreč, zakon veste, da potrebuje navadno večino v Državnem zboru, zato da je sprejet, kar pomeni, da ga vsakokratna oblast oziroma vsakokratno strokovno mišljenje, razmišljanje lahko tudi spreminja, kar seveda ne gre. Zato so tovrstne zadeve, ki so tako pomembne, jih je potrebno zelo jasno definirati, komu ta dolžnost pripada in to je država in nihče drug. In država bo morala hočeš ali nočeš določene stvari morala urediti tako, da jih naredi stabilne. Loterija je odvisna od tega, kakšna je situacija v državi, ne bom zdaj razlagal, kako gre, ampak dejstvo je, da finančna sredstva so nekoč večja, nekoč manjša in kar je še bolj grozno, postavlja se potem tudi vprašanje, kdo je upravičen potem za določena sredstva, kako jih bodo razdelili in tako naprej. Stvari so zelo jasno postavljene v FIHO in se ve, kdo lahko zaprosi za ta sredstva in v tem primeru bi se kaj hitro lahko zgodilo, če bi bila to inštitucija, ki je ustanovljena s strani države, da ni upravičena do teh sredstev, če bi ostalo tako kot je zdaj. In zato preprosto te stvari ne gre tako poenostavljati in tako lahkotno reči, da jih bomo uredili z zakonom, če prav verjamem in sem prepričan, da je bil namen, da se to uredi z zakonom zelo podrobno, čisto iskren za Strokovno komisijo. Zraven v razmislek pa še glede na to, da se pojavlja seveda tudi beseda gluhoslepi v tekstu, da ne bo kakšnega nesporazuma. Dejstvo je, da gluhoslepi se sporazumevajo tudi z znakovnim jezikom, ki pa seveda, ne malce drugačen, ampak tehnika sporazumevanja je drugačna od klasičnega slovenskega jezikovnega jezika oziroma znakovnega jezika, ne samo slovenskega, kateregakoli. Vendar preden se seveda take stvari zapišejo bi bilo seveda fajn, če bi Strokovna komisija tudi glede na to, da se je ta del pojavil na novo bistveno bolj opredelila tudi zaradi tega, ker je relativno nova in ker pravzaprav nekih resnih strokovnih dognanj v slovenskem prostoru na tem področju pravzaprav nimamo. Ne me narobe razumeti, še posebej tisti, ki so predlagatelji te nove dikcije, ker Državni zbor in pa Vlada, ki kot predlagatelj tega niti ni predvidela v tekstu, verjetno z razlogi, bi želel imeti od strokovne komisije samo bolj natančno pojasnilo glede tega, kako je prišla do tega teksta. Glede na to, da ta del ni bil opredeljen kot predlog spremembe Ustave. Vi pa veste, da v ustavnorevizijskem postopku se bistveni del teksta pravzaprav ne more spreminjati. Še posebej, če spreminja namen tistega samega osnovnega dejanja, kot je bil predlagan za predlog spremembe Ustave. Drugače pa seveda je več kot jasno, da je Komisija imela verjetno neenostavno delo, sploh ne, in je mogla pretehtati verjetno vse vidike tega novega teksta, zato res prosim in predlagam Strokovni komisiji, ker verjetno se ne bo dalo tako enoznačno in hitro odgovoriti na to vprašanje, da Strokovna komisija seveda pripravi in odgovori na moja vprašanja in pa seveda tudi poglede, kako pravzaprav je pripravila takšen predlog. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Samo dve tehnični obvestili. Kot prvo pridružil se nam je poslanec gospod Andrej Rajh, ki nadomešča gospo Mašo Kociper. Kot drugo pa spoštovane poslanke, spoštovani poslanci moj predlog je naslednji, Državnemu zboru torej plenarki moramo poslati dve gradivi.         Prvo je gradivo formalno, torej formalni sklep, da se pričenja postopek. Moj predlog je, da to danes sprejmemo. Drugi del, ki pa prav tako moramo v nadaljevanju sprejeti, torej opredelitev do predloga Vlade, opredelitev do predloga Strokovne skupine Ustavne komisije pa ne bomo danes sprejemali, ampak si bomo vzeli čas, zato ker je bilo kar nekaj vprašanj s strani poslanskih skupin in Strokovna komisija se mora pripraviti. In potem, ko se bo pripravila nadaljujemo razpravo o stališču do predloga spremembe Ustave, torej dvofazni postopek, preden začne razprava v Državnem zboru. Moj predlog je, da danes naredimo samo ta prvi formalni korak, kjer se ne govori o splošni vsebini, ker o tej vsebini smo že zadnjič govorili. To je moj predlog, spoštovane poslanke in poslanci. Gospod Jožef Horvat, izvolite.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav našim gostom in tudi vam kolegice in kolegi.   Bom čisto kratek. Najprej zahvala Strokovni skupini, ki je pripravila svoje poročilo v pisni obliki in ga je povzel tudi predsednik Ustavne komisije. Pripravila tudi novi predlog za novi 62.a člen slovenske Ustave, znakovni jezik. Naj povem, da Nova Slovenija podpira začetek postopka za spremembo Ustave. Ta predlog Strokovne komisije, predlog za 62.a člen je seveda precej drugačen od predloga, ki nam ga je v obravnavo poslala prejšnja Vlada. Imamo pa mi tukaj nekaj pomislekov, čisto na kratko. Namreč v tem predlogu Strokovne komisije za novi 62.a člen piše: zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj, razvoj slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, pa tudi italijanskega ali madžarskega znakovnega jezika. Naš pomislek – je res naloga Republike Slovenije, da razvija, da razvija tudi italijanski in madžarski znakovni jezik in to zapiše v Ustavo. Jaz se tukaj strinjam, zapišemo v Ustavo tisto, kar lahko tudi izvedemo. Ne bi rad spomnil, nikogar spravljal v slabo voljo glede zapisa pravica do pitne vode. Ne želim, da se nam ta zgodba ponovi tudi v tem primeru. In mar ni naloga razvoja italijanskega in madžarskega znakovnega jezika naloga njunih matičnih držav, potem takem bi morali tudi ti dve državi recipročno skrbeti za razvoj slovenskega znakovnega jezika na dvojezičnih območjih, Madžarska pa poleg madžarskega v svojo Ustavo vpisati tudi slovenski znakovni jezik. Namreč madžarska Ustava že vsebuje določbo o znakovnem jeziku. Poleg tega je v Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika v 4. členu že določeno, da lahko na območju madžarske in italijanske narodne manjšine gluhi uveljavljajo tolmača za madžarski oziroma italijanski znakovni jezik. Še enkrat, pravico do matičnega znakovnega jezika imajo sicer v svojo Ustavo vpisane štiri evropske države, sem že povedal Madžarska, Finska, Avstrija in Portugalska.   Zaključim torej z našim pomislekom, je naloga Republike Slovenije, da razvija italijanski in madžarski znakovni jezik. To so naši pomisleki in tukaj želimo in pričakujemo zelo jasne odgovore od Strokovne komisije. Hvala lepa.
Hvala. Predstavnico Strokovne komisije prosim, da si vse pomisleke beleži. Rad pa bi vas informiral, če bo danes izglasovan sklep, da se gre v postopek spremembe, bom istočasno pozval vse poslanske skupine, pa nekaj časa boste imeli na razpolago, nekje do 24. 6., da vse pripombe, predloge, vprašanja za Strokovno komisijo tudi pisno pripravite, da jih Strokovni komisiji predložimo in na podlagi tega lahko potem opravimo razpravo tudi o vsebini. Sedaj pa dajem besedo gospodu mag. Branku Grimsu. Pripravite pa se gospod Ferenc Horváth. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Tudi v SDS seveda na načelni ravni podpiramo ta predlog. Bi pa opozoril da, ko smo oblikovali na Ustavni komisiji še v prejšnji sestavi pač vprašanja za Strokovno komisijo, smo jih oblikovali nekoliko bolj kompleksno, kot je to običajno, ker pač iz tega izhajajo tudi številne obveznosti in treba je pač tukaj na neko sorazmernost, ki mora biti razumna glede na velikost, glede na subjekte, ki jih zahteva, vse te elemente je treba pač upoštevati takrat, ko se že oblikuje ustavni zakon in ko se o tem odloča. Vendar odgovorov na tista vprašanja, ki so bila zelo jasno postavljena v sami opredelitvi oziroma njenega delovnega področja, teh odgovorov pravzaprav danes tukaj ni. In na načelni ravni ni nobenega problema, da začnemo postopek, ampak preden se o tem dokončno odloči bi vendarle pričakovali, da se do vseh tistih vprašanj ustrezno opredeli, se nanje ponudi odgovore in seveda, ko se bo enkrat, če bo tak sklep sprejet za začetek šlo v dejansko pisanje predloga oziroma osnutka v prvi fazi za ustavni zakon je treba vse te stvari že upoštevati pri pisanju ustavnega zakona, da ne bo potem iznenada iz tega izviralo velika problematika, s katero bomo soočeni, zaradi tega, ker po nepotrebnem hitimo. Ampak še enkrat povem, na vsa tista vprašanja bi pričakovali odgovore pred današnjo sejo.
Hvala gospod poslanec. Besedo imate gospod Ferenc Horváth. Pripravite se gospod Zmago Jelinčič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Jaz bi se tudi rad zahvalil Strokovni skupini za njegovo delo, ker mislim, to je kolega že povedal, verjetno so imeli zelo zahtevno delo in zgleda, da še ni konec.   Torej jaz vsekakor podpiram, da se to vprašanje zapiše v Ustavo. Vprašanje pa je zelo delikatno s tega vidika, ker dejansko Ustava o italijanski in madžarski narodni skupnosti daje pravico uporabe jezika na narodnostno mešanem območju, kjer sta oba jezika enakopravna. Če bomo v tem vprašanju, bom rekel, ne bomo zapisali italijanski in madžarski jezik, bom rekel, za gluhoslepe in gluhe, potem bi lahko rekli, da so dejansko pripadniki avtohtonih skupnosti dejansko prikrajšani. Torej mislim, da moramo stvari ločiti na dve zadevi, in sicer eno je pravica do uporabe jezika, mislim, da to bi moralo biti nesporno zapisano v Ustavo, se pa strinjam, da pa lahko mogoče drugače zapišemo, kar se tiče razvoja jezika. Tukaj se pa strinjam, da razvoj italijanskega in madžarskega jezika verjetno dejansko ni stvar, bom rekel Slovenije, je pa tudi treba povedati, da nekako za obe avtohtoni narodni skupnosti pa mora, bom rekel, skrbeti nenazadnje tudi Slovenija. Tako, da mislim, da je tudi prav. Jaz vsaj tako razumem to razpravo, da je konstruktivna, iščemo pravilno dikcijo, da to zelo zapleteno vprašanje, bom rekel, tudi pravno formalno tako uredimo, da bomo iz tega imeli pozneje čim manj bom rekel nevšečnosti. Mi kot predstavniki avtohtonih narodnih skupnosti imamo veliko izkušenj na tem področju, veliko se je zapisalo v Ustavo, da o zakonih sploh ne govorim in veliko stvari se dejansko ne izvaja ali se ne izvaja tako kot bi se moralo, zato se jaz strinjam v tem, da preden gremo, stopimo korak naprej, da bi bilo dobro najti nekakšno formulo, nekakšno dikcijo, ki bi bom rekel potem bila za vse strani sprejemljiva in bi hkrati seveda tudi zagotovila pravice obema avtohtonima narodnima skupnostima. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Gospod Zmago Jelinčič, izvolite.
Hvala lepa. Jaz se strinjam z gospodom Grimsom, da preden začnemo postopek in sploh odločanje o postopku, moramo najprej dobiti odgovore Strokovne komisije. Kar nekaj vprašanj je že bilo podanih. Danes smo slišali tudi od gospoda Möderndorferja, pa od gospoda Horvata kar nekaj vprašanj in mislim, preden sploh začnemo to debato, moramo dobiti odgovore na ta vprašanja. Poleg tega je moje mnenje, da to ne sodi v Ustavo. Mi spreminjamo Ustavo za vsako, ne vem kakšno, ko se nekomu nekaj zazdi. Bolj pomembno bi bilo, da bi v Ustavo vnesli to, da sta predstavnika narodnih manjšin italijanske in madžarske ne moreta biti v Državnem zboru, ampak bi morala biti v Državnem svetu v skladu z Ustavo        Republike Slovenije, saj gre za interesne skupnosti, ki nastopata zgolj na določenem ozemlju, ne po celi Sloveniji, ampak zgolj na določenih teritorijih. To bi morali popraviti, to je ustavna materija in tukaj je treba Ustavo popraviti v tem smislu. Ne pa da vpisujemo notri znakovni jezik, kajti kot že slišim, bomo morali, naj bi morali potem vpisati notri ne samo slovenski jezikovni jezik, znakovni jezik, ampak tudi madžarski znakovni jezik in italijanski znakovni jezik. Glede na to, da je pa v Strokovni komisiji moj nekdanji sošolec Ciril Ribičič lahko pričakujemo, da bo on dal še zahtevo, da se potem notri vpiše še srbski znakovni jezik, hrvaški znakovni jezik, črnogorski znakovni jezik, albanski znakovni jezik, makedonski znakovni jezik, pa še kakšen znakovni jezik. Ta zadeva, o kateri danes razpravljamo ne sodi v Ustavo. Sodi v zakon, zakon naj to zadevo uredi, ne pa, da to ureja Ustava. Amerika je v svojem obstoju mogoče štirikrat spremenila Ustavo. Mi spreminjamo Ustavo praktično vsake 14 dni, od osamosvojitve do danes smo Ustavo popravljali, koliko, ene 12-krat ali 13-krat. To je neresna država. Zato urejajmo zadeve tako kot je potrebno. Ene stvari gredo v Ustavo, ki je osnovni akt, ki krovno deluje na vseh področjih, vse ostale zadeve naj pa urejajo zakoni. Res je, da imamo v našem "zakonju" imamo vsega tega šmorna preveč, ampak treba je urejati nekje drugje, ne pa tukaj.  Zato še enkrat, predsednik, če boš dal na glasovanje ta sklep, jaz bom glasoval proti, ker mislim, da najprej moramo dobiti odgovore, potem se moramo pa strezniti in delovati v skladu z ustavnimi normami kakršne poznajo po svetu.
Hvala gospod poslanec. Želi kdo od poslancev še spregovoriti? Če ne, odrejam 5 minut pavze. V teh 5-ih minutah se bom posvetoval s predstavniki posameznih poslanskih skupin, čeprav je bilo pred tem povedano, da je soglasje, da se gre s prvim korakom naprej in potem opravimo, lahko tudi zelo dolgo razpravo o vsebini ustavne spremembe. Si ne moremo privoščiti, da bi glasovali, če nismo prepričani, da imamo dvotretjinsko večino, ker lahko postopek se zaustavi za obdobje mandata tega Državnega zbora. Torej prekinjam in nadaljujemo ob 8.37 uri naprej to Ustavno komisijo. Hvala.     (Seja je bila prekinjena ob 8.33.)        (Seja se je nadaljevala ob 8.37.)
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, informiram vas, da glede na dodatna vprašanja, ki so se postavila glede predloga in tudi stališča Strokovne komisije in tudi zato, ker je ves čas potrebno varovati dvotretjinsko soglasje, prekinjam današnjo sejo Ustavne komisije. O novem datumu boste obveščeni naknadno. Lep dan naprej.     (SEJA JE BILA PREKINJENA 11. JUNIJA 2020 OB 8.38.)
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani gostje, spoštovani članice strokovne komisije Ustavne komisije. Vsi lepo pozdravljeni.   Za današnjo sejo bi želel vse prisotne obvestiti, da bo na današnji seji zaradi tematike poskrbljeno za tolmačenje v slovenski znakovni jezik in tako med nami tudi pozdravljam tolmački gospo Veroniko Cigler in gospod Karin Brumen.   Vse članice in člane Ustavne komisije in ostale torej lepo pozdravljam in s tem pričenjam 3. nadaljevanje 2. seje Ustavne komisije. Obveščam vas, da kot nadomestni član s pooblastili danes sodeluje gospod Igor Peček, ki nadomešča poslanca gospoda Edvarda Pauliča.  Sklic seje ste prejeli 2. 2. 2021. Na današnjem nadaljevanju 3. seje bomo nadaljevali s prekinjeno 1. točko dnevnega reda – to je obravnavo Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije. Na drugem nadaljevanju 2. seje 11. 6. 2020 smo sejo po razpravi o samem ustavno revizijskem predlogu in mnenju strokovne skupine za vpis znakovnega jezika prekinili in skladno s stališčem večine pozvali poslanske skupine, da nam sporočijo vprašanja za strokovno skupino v povezavi z opravljeno razpravo in samim mnenjem strokovne skupine z dne 31. 3. 2020. Hkrati smo pozvali strokovno skupino, da nato dopolni svoje mnenje, glede na razpravo Ustavne komisije in tako sprejeta vprašanja in opredelitve poslanskih skupin. Ustavna komisija je v juniju 2020 prejela naslednje opredelitve poslanskih skupin: 18. 6. Poslanske skupine italijanske in madžarske narodni skupnosti in Poslanske skupine Nove Slovenije ter 24. 6. Poslanskih skupin LMŠ in SAB, kar ste prejeli člani preko sistem UDIS. Strokovna skupina nam je po obravnavi odgovorov poslanskih skupin in dilem, ki so se izpostavil na seji 11. 6. dne 2. 10. 2020 posredovala dodano mnenje, ki je na vpogled na spletni strani Državnega zbora. Na današnjem tretjem nadaljevanju seje Ustavne komisije so k obravnavi te točke vabljeni, predlagatelj, torej Vlada; Državni svet; poslanca Felice Žiža in Ferenc Horváth, kot predlagatelja pripombe k osnutku ustavnega zakona; člani strokovne komisije, dr. Ciril Ribičič kot poročevalec in članici dr. Simona Gerenčer Pegan in dr. Marjetka Kulovec; Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, predsednik gospod Mladen Veršič in sekretar gospod Matjaž Juhart in Združenje gluhoslepih Dlan, predsednik gospod Janko Plesec in strokovna delavka gospa Irena Ipavec Dobrota in tolmačka gospa Milena Križman.   Nadaljujemo s prekinjeno razpravo o predlogu, da se začne postopek za dopolnitev Ustave pri čemer prosim upoštevajte tudi dodatno mnenje strokovne skupine z dne 2. 10. 2020. Hkrati pa vas obveščam, da poslanec gospod Jani Möderndorfer nadomešča poslanca gospoda Jožeta Lenarta. S tem besedo predajam poročevalcu strokovne skupine dr. Cirilu Ribičiču za kratko ustno predstavitev pisnega dodatnega mnenja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika z dne 2. 10. 2020. Dr. Ribičič, izvolite.
Ciril Ribičič
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Naša strokovna skupina je vse te predloge, ki so pred vami sprejela soglasno. V skupini kot ste že slišali je bila dr. Marjeta Kulovec, dr. Simona Gerenčer Pegan in jaz, v začetku pa tudi kolega Cveto Uršič, ki pa je potem odšel za državnega sekretarja v Vlado. To, kar je nesporno je, da je ideja same ustavne spremembe bila sprejeta. Tukaj nismo imeli nobenih strokovnih pomislekov. Dodatno smo se pa ukvarjali z dvema vprašanjema. Prvo vprašanje je bilo ali naj v Ustavo zapišemo tudi znakovni jezik italijanski in madžarski znakovni jezik in drugo vprašanje ali naj omenimo tudi jezik gluhoslepih. Glede prvega vprašanja smo ugotovili tudi potem, ko nam je strokovno mnenje napisal dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodne skupnosti, da to moramo storiti, vendar smo to napisali tako, da se zagotovi svobodna uporaba tudi italijanskega in madžarskega znakovnega jezika, vendar se ne zagotavlja razvoj tega jezika, ker smo šteli - v zvezi s tem so bile tudi pripombe nekaterih ministrstev – da bi to lahko bilo preveliko breme za Slovenijo in da je to stvar za katero bosta poskrbeli matični državi. Glede jezika gluhoslepih smo se odločili, da zapišemo v Ustavo svobodno uporabo in razvoj tega jezika, vendar ta vprašanja ne ureja Ustava sama, ampak to prenaša na zakon. To se nam je zdel nek, sicer morda kompromisni predlog, ampak strokovno sprejemljiv in ga lahko zagovarjamo tudi člani strokovne skupine. Hvala lepa.
Hvala dr. Cirilu Ribičiču. Sprašujem ali želi še besedo še katera od članic strokovne skupine? Izvolite, gospa Simona Gerenčer Pegan.
Simona Gerenčer Pegan
Spoštovane in spoštovani. Pri spremembi Ustave Republike Slovenije, ki je najvišji akt države je treba zasledovati temeljni cilj, to je v dobrobit vseh državljanov. K temu nas poziva tudi 14. člen Ustave, ki navaja enakost pred zakonom. In v posebno veselje mi je, da smo kot strokovna skupina za vpis znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije poleg predlaganega vpisa znakovnega jezika zaznali tudi potrebe ljudi in tudi vključili v strokovno mnenje, ki bi sicer ostali brez upoštevanja stroke zagotovo nevidni in neslišni. To so pripadniki narodnostnih skupnosti, torej italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki uporabljajo znakovni jezik in ljudje z gluhoslepoto. Še posebej slednji, ki imajo hkratno okvaro sluha in vida in obenem večinoma ne govorijo glasovnega jezika, zato so za večinsko družbo nerazumljeni. Danes imamo to srečo, da je z nami predstavnik gluhoslepih, ki ima glas in govor in ga bomo slišali, tudi njegovo mnenje. Zato je potrebno še posebej izpostaviti, kajti ti ljudje z gluhoslepoto nimajo tudi danes ne pravice do tolmača za gluhoslepe. Marsikdo bi se sedaj obregnil ob moj stavek in rekel, saj lahko koristijo tolmača za znakovni jezik. Ja, ob tem pa seveda pozabil, da prejemanje informacij oziroma razumevanje tolmača za znakovni jezik zahteva relativno dober vid. In gluhoslepi so gluhoslepi zato, ker poleg okvare sluha nimajo okvare vida. Zato pa imajo seveda svoj jezik, to je jezik gluhoslepih, ki temeljni na dotiku. Dotik je tisti najzanesljivejši prenosnik informacij, ki jim omogoča učenje, ki jim omogoča razumevanje, spoznavanje predmetov, sočloveka, stvari, pojmov in tako naprej. In kakorkoli subsumirati načine sporazumevanja z gluhoslepimi; jezik gluhoslepih, ki temelji na tipnem prenosniku z jezikom, z znakovnim jezikom, ki temelji na vidnem prenosniku bi bila nedopustna strokovna in človeška napaka. In na kratko bom rekla le to, ne glede na to, v katero skupino, marginalno skupino sodijo ljudje, imajo vsi neke želje, cilje, sanje, da se uresničijo te sanje, pa ne le, da se uresničijo sanje, ampak da se ne odločajo o njih drugih, da niso lastnina, da se ne popredmetijo, je potrebno, da ljudem zagotovimo uporabo njihovega jezika.         In vsi so državljani Republike Slovenije. Če povprašamo človeka, ki nič ne sliši in nič ne vidi, kakšno je njegovo mnenje o Sloveniji, seveda pa ob tem ima zagotovo najmanj pravic v slovenskem prostoru, bo povedal o Sloveniji le najlepše in najboljše. In biti človek pomeni biti razumljen in razumeti. In s temi besedami bom samo rekla, omogočimo ljudem dostojanstvo in jim vrnimo spoštovanje. Hvala lepa.
Hvala vam dr. Simona Gerenčer, pa upam, da pravilno izgovarjam, naglašam vaš priimek Pegan.
Simona Gerenčer Pegan
Pégan.
Pégan. Dr. Simona Gerenčer Pegan, pa se opravičujem, ker sem pred tem dvakrat napačno naglasil. Z nami je pa po elektronskem mediju prisotna tudi dr. Marjetka Kulovec in me zanima ali želi spregovoriti? (Žal nimamo povezave.) Torej tehnika nas je premagala ponovno. S tem prehajamo na možnost besede predstavnikov predlagatelja, torej Vlade, z nami je državni sekretar mag. Cveto Uršič, izvolite, gospod državni sekretar.
Cveto Uršič
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Cenjeni gostje. Mislim, po mojem vedenju je to prvi predlog za spremembo Ustave, ki ga je vložila Vlada. Vlada je ta predlog pripravila na osnovi pobude Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in ob upoštevanju tudi razmišljanja predlogov Društva Dlan. V predlogu, ki je bilo pripravljeno v letu 2019 je strokovno utemeljeno in tudi primerjalno pravno, zakaj je ta sprememba Ustave na mestu. Bil sem nekaj časa član strokovne komisije, kar mi je bilo v veliko čast. V strokovni komisiji smo se tudi dodatno strokovno poglobili v materijo in zato lahko v dvojnem imenu rečem, najprej kot predstavnik ministrstva, resornega ministrstva oziroma Vlade, da podpiramo ta predlog in seveda tudi kot, sicer zdaj nisem več strokovnjak, ker sem v državni upravi, če se pohecam. Tudi kot član, nekdanji član strokovne skupine, da podpiramo predlog za spremembo Ustave in si želimo, da bi se podobno, kot se je leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji smo bili pred prvimi državami v Evropi in na svetu, ko smo ratificirali Konvencijo o pravicah invalidov in si želimo, da bi bili tudi v letu 2021, ko bomo jeseni predsedovali Evropski uniji, da bi tudi v tem času lahko bila ta sprememba Ustave sprejeta. Hvala lepa.
Hvala za vaše stališče gospod državni sekretar. Kolikor opažam med nami ni predstavnika Državnega sveta in zato sprašujem ali želita predlagatelja pripombe k osnutku ustavnega zakona, to sta poslanca gospod Felice Žiža in gospod Ferenc Horváth besedo? Izvolite.
Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči, spoštovani gospod državni sekretar, vsi prisotni.   Jaz bi se samo rad zahvalil za posluh, da je najin predlog bil sprejet, mislim, da smo naredili en korak dostojnosti bom rekel pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec za vaše stališče. Sedaj v okviru dajem še vabljenima predstavnikoma civilne zainteresirane javnosti za največ petminutno predstavitev njihovega mnenja in stališča do dodatnega mnenja strokovne skupine, možnost da spregovorita. In me zanima ali želi spregovoriti predstavnik Zveze društev gluhih in naglušnih gospod Mladen Veršič, predsednik? Izvolite, gospod Veršič.     MLADEN VERŠIČ: Hvala za besedo spoštovani predsednik.
Samo en trenutek, prosil bi, če k stopite k mikrofonu gospa.
Mladen Veršič
Spoštovani vsi in pa tudi Ustavna komisija in pa ostali poslanci. Vsem lep pozdrav. Sem zelo vesel, ker vidim glede Ustave za vpis znakovnega jezika. To me veseli, tako da tudi jaz to podpiram in tudi glede Evrope, kjer so pač gluhi so že štiri države, se pravi, da bi bila Slovenija peta država. Bom pa tudi povedal, se pravi to ima Finska, Madžarska, Avstrija in pa Portugalska. Se pravi mi bi bili peta država, tako da to je zelo pomembno za nas. Upam, da bo sprejet in da bo vpisan. Najlepša hvala.
Hvala gospod predsednik. Sedaj pa sprašujem predstavnika, to je predsednika Združenja gluhoslepih Dlan gospoda Janka Plesca ali želite spregovoriti? Izvolite, gospa.
Janko Plesec
Spoštovani. Sem Janko Plesec, član, predsednik Združenja Dlan Slovenije, edine samostojne invalidske organizacije. Moram več povedati, sem popolnoma slep, sem zelo naglušen, le nekaj ostankov sluha še imam. To mi nadomeščajo slušni aparati, polžev vsadek in slušni aparat, pa kljub temu težko, težko komuniciram z ljudmi. Sreča mi je dana ta, da še govorim, da se lahko z vami tudi pogovarjam. Je pa to, sem v Združenju Dlan in tu so ljudje, ki so nam na voljo pripravljeni vedno pomagati, to je osnovni moto in strokovno usposobljene ljudi spoštujem, ker znajo z nami zelo lepo ravnati in nam pomagajo. Tam pri nas, smem reči, se deluje zelo konstruktivno eden na eden. Kaj več gluhoslepa oseba ne zmore kontaktirati z drugimi. Res pa je, da si ne znam predstavljati, kaj bi bilo z mano, če ne bi imel te pomoči. Ne slišiš, ne vidiš, sam bi sedel v enem kotu, razmišljal to in ono, kar pa ni dobro in bi bil odvisen od samega sebe. Hvala bogu, da je tako kot je, da sem danes lahko tudi tukaj. Gluhoslepi se ne more primerjati ne z gluhimi, ne s slepimi, ker to je posebna težka vrst bolezni invalidnosti. Rečem lahko le to, da naše roke so oči in ušesa. Danes je prvič, da je gluhoslepa oseba prisotna na seji v Državnem zboru naše države. Rekel pa bi tudi, da se me izredno počaščen, vesel, da lahko v imenu vseh slepih in gluhih lahko tukaj danes povem vam, ki odločate, ki sprejemate, da nas ne preslišite, ne spregledate, temveč upoštevate naše želje, da se uveljavi naš jezik gluhslepi v Ustavo vpiše. In bi rekel, gospod predsedujoči in vsi poslanci, prosim vas, da se potrudite, da vnesete našo glušno, to zadevo, ki je pri nas tako – pri nas deluje na glavnem principu z dotikom, dotik nam pomeni povezava s svetom. Naš jezik gluhoslepi pa nam pomeni vse. Zato še enkrat prosim, da se potrudite, da se vpiše v slovensko Ustavo naše države, da bomo uzakonodajeni(?). In s tem bi nam vi omogočili osrečili, da bi imeli lepšo, boljšo prihodnost vseh nas gluhoslepih. Hvala vam. / aplavz/.
Hvala gospod Plesec za vaše besede, ki so se nas dotaknile. Sem tudi vesel in to lahko povem verjetno v imenu vseh članic in članov Ustavne komisije, da nam je čas, da ste danes z nami in vaše stališče nam mnogo pomeni.   S tem spoštovane poslanke in spoštovani poslanci zaključujem uvodni del in dajem besedo članicam in članom Ustavne komisije. V razpravi lahko sodeluje tudi predlagatelj, to je Vlada in strokovna skupina. Razprava naj se prosim nanaša ob novem dejstvu, dodatnem mnenju strokovne skupine z 2. 10. 2020 na vprašanje ali naj Državni zbor začne s postopkom predmetnega dopolnjevanja Ustave. Spoštovane poslanke in poslanci, prvi je pripravljen gospod Jani Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj. Sam moram reči, da sem malo presenečen, da je toliko časa trajalo, da smo prišli do novega mnenja. Predvsem do tistega mnenja, katerega smo na prejšnji razpravi Ustavne komisije tudi seveda pričakovali od strokovne komisije, še posebej zato, glede na to, da vem, da je strokovna komisija pravočasno opravila svoje delo. Verjamem pa, da so potekala usklajevanja glede na to, da na koncu vedno odloča dvotretjinska večina glede samega postopka. In upam, da vsi tisti, ki so bili do zdaj skeptični oziroma so postavljali vprašanja, ki so bila še na prejšnji seji odprta, da so jih danes dobili. Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, predvsem z vidika madžarskega in italijanskega jezika bi rad dodal samo to, da se zdaj v bistvu potrjujejo v bistvu naša teza, ki smo jo v bistvu kot vprašanje odprli že na prejšnji seji in da strokovna komisija seveda prihaja do enakih zaključkov, to pa je, da ni sporno uporabljati madžarski ali italijanski znakovni jezik. Bi bilo pa izredno nenavadno, da bi seveda razvijali jezik, ki pravzaprav ni naš jezik in v bistvu nekako se vmešali v neko matičnost druge države, druge kulture in si privzeli neko pristojnost, ki pravzaprav niti ne more biti naša pristojnost. Zato pozdravljam ta premik v to smer. Prav tako sem zadovoljen, da se je strokovna komisija izdatno potrudila in obrazložila svoj predlog na področju gluhoslepih. Verjamem, da je sama bom rekel poteza vpisa neke vrste, tako kot je rekel dr. Ciril Ribičič kompromisa, da se to vprašanje ureja z zakonom dobra. Še posebej zato, ker sami vsi vemo, da Ustava sama po sebi ne ureja kar tako zadeve, ampak jo moraš pravzaprav urediti z zakonom in če se spomnite zgodovinsko nazaj je pravzaprav tudi slovenski znakovni jezik, jezik se v resnici prvotno uredil s samim zakonom. In zakon je šele dal v bistvu tiste prednosti, ki danes postajajo v bistvu neke vrste prepoznavnost in pa tudi legitimacijo temu jeziku, da se uporablja v državi. Dejstvo je, da se potem človek vedno vpraša, zakaj to urejamo potem z Ustavo, če je pa z Zakonom že vse urejeno. Vsi vemo, da sam zakon v slovenskem znakovnem jeziku že zdavnaj potrebuje tudi spremembe, prenove, kajti na tem področju se je že ogromno spremenilo. Nenazadnje se je zakon in pa implementacija tega zakona v bistvu pokazala na marsikaterem področju šibka in v bistvu bi bilo sam zakon potrebno okrepiti. Zakaj torej potrebujemo sploh vpis v Ustavo? Potrebujemo predvsem zato, da ta jezik dobi bistveno višjo stopnjo kategorije, se pravi označbo ustavne kategorije. S tem pa seveda tudi neke vrste zavezo, tudi do vseh državnih organov in tukaj je treba roko na srce postaviti in tudi na glas povedati, da je država zelo mačehovsko(?) se obnašala do tega jezika, ne na vseh področjih, ampak vendarle na nekaterih pa zelo. In to se vidi danes še vedno v procesu izobraževanje, nenazadnje še danes mi ne gre v glavo, zakaj so morale gluhe osebe, ki imajo pravic do znakovnega jezika, zato da pridobijo tolmača v izobraževalnem procesu, to pravico iskati na sodišču, da univerza še danes ne najde sredstev za zagotavljanje po zakonu teh sredstev zato, da lahko njihovi študentje seveda tudi pripravi na to in da jim omogoči to znanje. Istočasno pa seveda tudi generalno treba na glas povedati in opozoriti, da je ta čas tudi trenutek, da se Ministrstvo za šolstvo začne zavedati, da začne spreminjati tudi proces izobraževanja, kar se tiče od vrtca naprej pa do konca, tisto kar pravzaprav država skrbi, da postavi temelje, da znakovni jezik ni neke vrste izbirni jezik, ampak da je to matični jezik, tam, kjer je to seveda potrebno in nenazadnje, da seveda tudi začnejo teči vsi potrebni učni procesi, tako na pedagoški akademiji in da pripravljajo profesorje na ta jezik tako kot se spodobi. Ne da je to prepuščeno vsakokratnim razmeram ali dobri volji posamezniku, ki mislijo, da pa bi bilo dobro na tem področju narediti kakšen razvojni korak. Iz tega razloga seveda pozdravljam in se zahvaljujem strokovni komisiji, da je prišla do teh izhodišč in zato mislim, da je zdaj čas, da seveda tudi podpremo in malo pospešimo ta postopek, kar se tiče sprejemanja Ustave, istočasno pa seveda tudi damo neke vrste signal, da smo odprta družba, raznolika družba in da sprejemamo to različnost, predvsem pa tudi na podlagi 14. člena Ustave, to pa je, da smo enakopravni vsi pred zakonom. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Besedo predajam gospodu Igorju Zorčiču. Izvolite.
Predsednik hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje. Danes torej odločamo o tem ali naj Državni zbor prične s postopkom za spremembo Ustave. Mene veseli je, da je, sicer po počasnem, pa vendarle tehtnem premisleku prišlo do nekega besedila, ki bo verjetno na koncu vneseno v Ustavo in sicer zaradi tega, ker ne samo, da je v Sloveniji doraslo spoznanje za to, da moramo vse državljanke in državljane enakovredno vključiti v našo družbo, temveč tudi zato, ker je sprememba Ustave nek akt Državnega zbora, ki vedno terja poglobljen premislek. Zanimivo je bilo brati stališče strokovne komisije v zvezi z zagotavljanjem pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. Jaz verjamem, da besedilo, ki je sedaj že na mizi, torej v smislu, da je zagotovljena uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika in da je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika, da je to besedilo, vsak kolikor izhaja iz stališča kolega Horvátha takšno, ki nas seveda navdaja z upanjem, da je to bom rekel tudi neko skupno stališče Državnega zbora oziroma da dosega tisto potrebno dvotretjinsko večino. Strinjam se z pomisleki, ki so bili danes, pa tudi že v preteklih razpravah izpostavljeni v zvezi z razvojem madžarskega in italijanskega znakovnega jezika, torej pomisleki, ki napotujejo na to, da so prvenstveno za to zadolžene države matice, torej Madžarska in Italija in nenazadnje, če pogledamo v luči ureditev, ki jih izpostavljamo v Evropski uniji, torej da so nekatere države že sprejele znakovni jezik v svoji Ustavi, je moč opaziti, da tudi sosednja Madžarska ni tukaj posebej izpostavljala slovenskega znakovnega jezika, glede na to, da tudi naša manjšina na Madžarskem uživa posebno varstvo.         Še posebej me veseli to, da so pač, da je v besedilo sprememb vključena tudi svobodna uporaba in razvoj jezika gluhoslepih. Zdi se, da s tem dobivamo pravzaprav nek končen tekst in bom rekel nek skupni imenovalec, na kakšen način se odzvati na vse te nujno potrebne korake za zagotavljanje pravic oseb, ki imajo določene invalidnosti. Jaz mislim, če bo danes izglasovan ta sklep, da lahko tudi s pozicije predsednika Državnega zbora obljubim, da bom vse naredil, da bomo odločali o spremembi Ustave, kar se da hitro. Jaz upam, da morda celo v naslednjem mesecu. Hvala lepa.
Kaj naj rečem gospod predsednik? Držal te bom za besedo. S tem predajam besedo gospodu Jožefu Horvatu in gospod Franc Breznik pa se je prijavil za besedo. Izvolite, gospo poslanec.
Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani gospod državni sekretar, ostali odlični gostje, kolegice in kolegi.  To, kar je zdaj na zadnje povedal predsednik Državnega zbora gospod Zorčič me navdušuje in res je čas, da to spremembo Ustave Državni zbor tudi sprejme. V imenu Nove Slovenije lahko povem, da podpiramo predlog sklepa, da Državni zbor začne s postopkom spremembe Ustave. Na tej točki se zahvaljujem strokovni komisiji, ki smo jo imenovali v tej naši Ustavni komisiji. Opravljeno je veliko delo, res iskrena hvala. In to besedilo, ki je pred nami je za Poslansko skupino Nova Slovenija – Krščanski demokrati sprejemljivo in ga bomo tudi podprli. Zahvala tudi našima kolegoma, torej Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti, da smo prišli do skupnega mnenja in to je, da je na območjih občin, občine imajo namreč svoje statute, na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi madžarski jezik in italijanski jezik zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika in da soglašam s tistimi, ki so mnenja in vidim, da je tukaj večinsko mnenje, da pa za razvoj italijanskega in madžarskega znakovnega jezika poskrbita matični državi, če smem tako reči.   Nadaljeval bom pred našim štetjem. Starogrški filozof Aristotel je zapisal »ljudje se ne srečujemo kot živina na paši, ampak zato, da se bodo pogovarjali, da se bomo pogovarjali«. To je tudi temelj po mojem razumevanju, na katerem gradi pisec vladnega predloga spremembe Ustave Republike Slovenije, tukaj prisotni državni sekretar gospod Cveto Uršič, to je bilo že davnega aprila 2019. Potreba po komunikaciji in jeziku ter pravica do nje je bistvena, da je človek človek. Brez komunikacije posameznik v družbi ne more postati učinkovita in produktivna odrasla oseba ali obveščen državljan. Da bodo imeli uporabniki od vpisa te določbe v Ustavo največ je odvisno predvsem od ustavnega sodišča in drugih sodišč parlamenta in samih uporabnikov. Od sodnikov zato, ker oni razlagajo besedilo Ustave in besedam dajejo pomen. Od nas poslancev zato, ker bomo del pravice iz Ustave prenesli v zakone, ki so izvršilni akti. Uporabniki pa bodo v postopkih pred državnimi organi in sodišči uveljavili še tisti del, ki ga Državni zbor Republike Slovenije v zakonodajo ne bo vnesel.         Naj spomnim, 14. novembra 2002 je bil objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik, to je znakovni jezik, pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 pa je Vlada Republike Slovenije razglasila, da se prav 14. november v Republiki Sloveniji obeležuje kot dan slovenskega znakovnega jezika. 3. novembra 2017 pa je bil slovenski znakovni jezik vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Kar nekaj stvari je bilo že narejenih, zdaj je čas, da spremenimo v tem smislu tudi Ustavo oziroma v Ustavo zapišemo besedilo predlaganega 62.a člena. Hvala lepa gospod predsednik.
Hvala gospod poslanec. Kot zadnji ste prijavljeni gospod Franc Breznik. Gospod poslanec beseda je vaša.
Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovani gostje, spoštovana strokovna skupina. Dovolite mi, da namenim nekaj besed ljudem, ki jim življenje ni prizaneslo, ljudem, ki jih mora vsaka demokratična država pozitivno diskriminirati, ljudem, ki so največkrat v manjšini, ljudem, ki največkrat niso v očeh javnosti ali pa so od nje odrinjeni in menim, da takšnim posameznikom, posameznicam mora država namenjati posebno skrb. Potreba po komunikaciji in jeziku in tudi pravica do nje je bistvena. Brez tega je lahko človek človek ali človek ni človek. Brez komunikacije v posamezni družbi torej ne more postati učinkovita in produktivna odrasla oseba ali obveščen državljan. Pomembnost komuniciranja in jezik za osebo z okvaro sluha je tako v bistvu osnova, da razprava o tem po vsej verjetnosti in tudi po mnenju Slovenske demokratske stranke ni dopustna. Gluhi in naglušni, gluhoslepi in otroci s polževim vsadkom, ki so kot svoj avtohton jezik uporabljali slovenski znakovni jezik se soočajo torej z oviramo, med drugim na področju izobraževanja, odrasli pri zaposlovanju, uveljavljanju državljanskih pravic, političnih pravic, nenazadnje tudi na področju kulture. Glede na vse, kar ste nekateri pred menoj danes povedali, zgodovinske težave, s katerimi se soočajo vse osebe z okvaro sluha, torej njihove ogrožene komunikacijske in jezikovne spretnosti ter tudi izobraževalne družbe nekognitivne, nenazadnje tudi psihološke posledice, je ustavna pravica do komunikacije po mnenju Slovenske demokratske stranke zakonika in nujna. Rad bi spomnil tudi na Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je v bistvu Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2006. Rad bi izpostavil predvsem 2. člen te konvencije, ki govori o definiciji jezika, ki vključuje govorjenje iz znakovnega jezika ter druge oblike negovorjenih jezikov. Rad bi spomnil na 9. člen, ki izpostavlja, da morajo države pogodbenice za omogočanje neodvisnega življenja in polnega sodelovanja na vseh področjih življenja sprejeti ustrezne ukrepe, s katerim invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do informacij in komunikacij. V ta namen mora zagotoviti tudi poklicne tolmače za znakovni jezik. Kot ste tudi danes napovedali, če pogledamo primerjalno pravno analizo, primerjalno pravno ustavno analizo, lahko ugotovimo torej, da štiri države članice Evropske unije imajo v svojih Ustavah določbe, s katerimi priznavajo pravico uporabnikov znakovnega jezika do svojega jezika in do komunikacije z njim prilagojenim oblikam. Torej te države do danes so Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska. Vsled vsega tega napovedujem, da bo Slovenska demokratska stranka zaradi navedenega predlagala, torej začetek dopolnitve drugega poglavja Ustave in torej sicer, da se za 62. členom Ustave umesti 62.a člen, ki bo urejal pravico slovenskega znakovnega jezika. Najlepša hvala.
Hvala gospod poslanec. Predlagam, da sedaj razpravo zaključimo, ker vidim, da ni več prijavljenih in zato prehajamo na glasovanje. V skladu s 175. členom Poslovnika dajem na glasovanje naslednji sklep: Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije,        da na podlagi predloga Vlade z dne 18. 4. 2019 za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije ter na podlagi drugega odstavka 168. člena Ustave sprejme naslednji sklep: o začetku postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije. Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog Vlade z dne 18. 4. 2019 EPA 538-VIII za začetek postopka za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije. Sklep bo sprejet, če bo zanj glasovalo vsaj dve tretjini navzočih članov Ustavne komisije. Ugotavljam tudi, da je Ustavna komisija sklepčna in da lahko odloča. Obrazložitev glasu, gospa Maša Kociper, izvolite.
Hvala lepa. V Stranki SAB in tudi osebno ves čas podpiramo predlagano spremembo Ustave. Smo veseli, da lahko končno danes o tem predlogu, ki je na mizi tudi glasujemo. Smo zadovoljni tudi z zadnjim kompromisnim predlogom, ki ga je pripravila strokovna skupina in z veseljem bom ta predlog podprla. Hvala.
Hvala gospa poslanka. Gospod Matjaž Han, prav tako obrazložitev glasu. Izvolite.     MATJAŽ HAN (PS SD): Najprej hvala lepa predsednik za besedo. Spoštovane in spoštovani gostje, kolegice in kolegi. Najprej naj rečem, da se nekatere zadeve v življenju mi zdravi sploh ne znamo predstavljati in ste za mene, pa naj to ne zveni demagoško junaki. In najmanj, kar je, kar lahko politik v Državnem zboru je, da v takem primeru stisne tipko za in da predsednika prosim, ker si se že zdaj dosti angažiral, da pri tej zadevi pohitimo in naredimo tisto, kar je prav. Socialni demokrati bomo absolutno podprli predlog. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Prosim spoštovane poslanke in poslanci preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala. Pričenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  S tem imamo ustavno večino in ugotavljam, da je sklep sprejet z več kot dvotretjinsko večino navzočih članov.   S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dragi gostje zaključujem in prekinjam 2. sejo. In članice in člane Ustavne komisije pozivam, da najkasneje do torka, 23. 2. do 12. ure, torej do naslednjega torka mi pošljejo morebitne pripombe, predloge, amandmaje na predlog stališča strokovne komisije, kar nam bo omogočilo, da takoj nadaljujemo, poiščemo prvi možni termin za novi sklic Ustavne komisije z željo, da tudi s pomočjo predsednika Državnega zbora uvrstimo tokratno dvojno glasovanje na plenarno sejo v marcu, s čimer pa postopek še ne bo končan. Plenarka takrat vrne na odločanje na Ustavno komisijo in potem, ko mi dokončno odločimo o končnem predlogu ustavnega zakona, torej spremembe zakone, se potem še drugič glasuje v parlamentu na redni seji ali izredni seji. Vsi pa imamo namen, da sprejmemo spremembo Ustave najkasneje do začetka predsedovanja in tudi na ta način pošljemo ostalim državam v Evropski uniji signal, ki ga kot država, ki razume in podpira življenje in razvoj tudi tistih, ki jim je težje, želi poslati. Želim vam prijeten dan in hvala za današnjo udeležbo.     (SEJA JE BILA PREKINJENA 17. FEBRUARJA 2021 OB 9.44 URI.)
Cveto Uršič
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje!         (Nadaljevanje): Vlada glede na to, da je predlagatelj, podpira nadaljevanje razprave o predlogu za spremembo Ustave s katerim bo zagotovljen vnos v ustavno, možnost uporabe slovenskega znakovnega jezika in seveda tudi svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika ter jezika gluhoslepih.   Hvala poslanskim skupinam, ki še naprej podpirajo to spremembo. Hvala tudi poslanski skupini Nove Slovenije za redakcijsko pripombo in hvala strokovni skupini za nadaljevanje dela. Torej Vlada seveda podpira predlog.   Hvala.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospod državni sekretar.   Mislim, da med nami ni predstavnika Državnega sveta. (Ne.) sprašujem tudi sopredlagatelja pripombe, gospoda Ferenca Horvátha ali želite spregovoriti? (Ne.)   S tem predajam besedo poročevalcu strokovne skupine, dr. Cirilu Ribičiču, če želi kaj pripomniti k redakcijsko popravljenemu predlogu in odgovorih na vprašanje poslanske skupine SNS? Izvolite.
Ciril Ribičič
Hvala lepa, spoštovani.   Mi smo morali kot strokovna skupina praktično preko noči oziroma preko vikenda pripraviti te odgovore. Mi to z veseljem pohitimo, ne bi pa mogli tega storiti, če ne bi imeli ustreznih strokovnih podlag. Namreč, ko gre za primerjalni pregled na katerega se nanaša vprašanje poslanske skupine SNS, o tem je bil izdelana poseben primerjalni pregled, ki ga je pripravila gospa Marjana Križaj iz raziskovalno-dokumentacijskega centra Državnega zbora in iz tega izhaja, da je urejanje precej raznoliko, da imamo nekatere države, ki so uredile vprašanje znakovnega jezika v Ustavi kot so Finska že leta 1995, Portugalska 1997, Avstrija leta 2005 in Madžarska 2011. poleg tega je iz tega pregleda jasno, da je tudi več mednarodnih organizacij, evropskih in na globalni ravni, ki poudarjajo pomen znakovnega jezika. Posebej smo omenili tukaj tudi ratifikacijo konvencije o pravicah invalidov. Tukaj sta pa očitno iz teh vprašanj izhaja dve sporni vprašanji. Prvo je jezik gluhoslepih. Temu smo posvetili že v našem pisnem prejšnjem poročilu največ pozornosti in zdaj ponovno nekaj več povemo. Mislim pa, da več kot naše besede so je pomenil nastop na prejšnji seji predsednika Združenja gluhoslepih Slovenije, Lan, ki je tudi danes z nami, ki je v kratkem nagovoru uspel predstaviti kako težka invalidnost je gluhoslepota. Tukaj gre za hkratno okvaro pri posamezniku, ki povzroči popolnoma drugačno stanje kot če bi imel posameznik eno od okvar, torej če bi bil gluh ali naglušen, slep ali slaboviden. Zato imajo ljudje za gluhoslepoto svoj jezik, ki temelji na dotiku. Opozorili smo pa tudi na to, da glede staranja prebivalstva prihaja do tega, da je vse več ljudi pri katerih naknadno pride do gluhoslepote. To so dodatni argumenti zaradi katerih misli strokovna komisija, da je dobro zadela, ko se je zavzela za to, da se tudi o jeziku gluhoslepih spregovori v Ustavi na ta način, da podrobneje urejanje pa prepustimo zakonu.   Drugo sporno vprašanje je italijanski in madžarski znakovni jezik. To seveda ne izhaja iz kakšnih mednarodnih dokumentov, vsaj ne neposredno, pač pa iz te naše posebne ureditve, ureditve posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti in tudi položaja jezikov obeh narodnih skupnosti, ki sta uradna jezika na območju občin v katerih narodni skupnosti živita. Naša strokovna skupina je glede tega pridobila posebno gradivo,         (Nadaljevanje): ki ga je zbiral dr. Mitja Žagar, tako da smo to po našem mnenju dobro pojasnili. Pomembno pa je to, da se je tudi določena razlika, ko obravnavamo slovenski znakovni jezik in znakovni jezik obeh narodnih skupnosti in sicer v tem delu našega predloga, da o razvoju teh dveh jezikov Ustava ne bi govorila, ker štejemo tukaj, da gre za obveznost matične države.   Iz vprašanj je izhajalo tudi to, na nek način to kaj smo dolžni storiti, kaj so storile že druge države in kaj lahko storimo. Zaradi tega je pomembno verjetno povedati to, da ko gre za človekove pravice, je koncept zlasti v okviru Sveta Evrope zelo izdelan, kjer Evropsko sodišče za človekove pravice skrbi za to, da ne bi države kršile minimalne Evropske standarde varstva pravic. Vendar pa tukaj seveda ne gre za nobeno kršitev v tem našem primeru, vendar pa je zaželeno, ne samo mogoče, ampak je zaželeno, da imajo države članice širše urejene pravice, zahtevnejše urejene kot pa je to nujno po evropski konvenciji za človekove pravice. In to prepričanje se širi tudi v okviru Evropske unije. Tako, da s tega vidika tudi glede obeh vprašanj, ki sem jih posebej omenil, je jasno, da Slovenija to lahko stori, da je to zaželeno, in da bo na nek način to tudi podlaga za prenašanje pozitivnih izkušenj takrat, ko se bodo druge nove države spraševale ali naj to uredijo, pa bodo šle po naši poti. Glede predloga stališča samega pa vidite, da je zdaj pač nekoliko redakcijsko popravljen, vendar se vsebinsko v ničemer ne spreminja.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za vaše poročilo, dr. Ciril Ribičič.   Preden nadaljujemo, samo dve stvari. Kot prvo, obveščam vas, da mag. Andrej Rajh nadomešča gospo Mašo Kociper. Kot drugo, samo da se vsi skupaj spomnimo, da smo razpravo opravili v resnici že prejšnji teden. Danes smo tukaj, da bi sprejeli v bistvu še drugi sklep, kar bi omogočalo, da Državni zbor o samem gradivu razpravlja že na marčevski seji. Danes imamo časno omejitev in to je, da moramo zaključiti zaradi tehnologije dela do petnajst do deset. To govorim zato, ker vas pozivam, da z zelo kratkimi razpravami to omogočite, seveda je pa to samo poziv, nimam možnosti pa to zahtevati. Ampak če želimo, moramo danes na marčevsko sejo, moramo danes to sejo te komisije zaključiti.   Sedaj sprašujem še ostali dve članici strokovne komisije, ali želita spregovoriti? (Ne.) Najlepša hvala.  Sprašujem, ker je takšen protokol… / oglašanje iz ozadja/ Se opravičujem, ker nisem videl.   Gospa dr. Marjetka Kulovec, beseda je vaša. Dovolite pa kljub vsemu poziv, da imamo kratke razprave danes. Izvolite.
Marjetka Kulovec
Se bom potrudila, da bom kratka. Bom tudi počasi kretala, da bo lahko tolmačica dala v govor oziroma prevedla.   Spoštovani vsi! Zahvaljujem se vam, da sem lahko sodelovala v strokovni skupini. Glede predloga o vpisu Ustave za slovenski znakovni jezik podajam strokovno mnenje, da ustavna pravna podlaga za ukrepe naj bi omogočila uporabo znakovnega jezika za polno uveljavljanje vseh za človekove pravice in temeljne svoboščine za vsa življenjska področja po konvekciji o pravicah invalidov. Se pravi, na to se navezujem. Se pravi, da bi bili znakovni jeziki enakovredni govornemu jeziku in je treba to spoštovati         (Nadaljevanje): in spodbujati uporabo tega jezika. Pravica do maternega jezika, se pravi, znakovnega jezika, in da se razvijajo močne in kulturne identitete. Glede izobraževanja v znakovnem jeziku in glede tega načina v obliki komunikacije, je najprimernejše za posameznika, se pravi za gluhe in gluhoslepe otroke v enakem okolju, da se spodbuja na akademskem in socialnem razvoju. To si želim povedati, da je slovenski znakovni jezik prvoten, avtohton, samostojni jezik, enakovreden vsem drugim jezikom po svetu. Poteka po vizualni poti in od slovenskega jezika je različen po jezikovnih prvinah za uspešni razvoj slehernega, gluhega otroka. Pri jeziku gluhoslepih pa temelji ta jezik na dotiku, kar pomeni za gluho slepoto je znakovni jezik, se ne more primerjati oziroma zagotoviti celovito informacijo iz okolja v katerem živijo gluhoslepi. Pri znakovnem jeziku pa imamo, postavljamo stvari v nek prostor in sprejemamo s tem vidne informacije, na primer na nekem dogodku. Pri gluhoslepih pa tega ni mogoče. Se pravi, haptični način sporazumevanja omogoča popolni prenos informacij skozi dotik, tako da za gluhoslepe, gluhoslepi lahko razumejo celovito informacijo in pa uporabo slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih jim zagotavlja samostojno in neodvisno življenje na vseh področjih v družbi.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala dr. Marjetka Kulovec za predstavitev vašega stališča.   Dodatno hvala, ker ste v bistvu pozitivno odreagirali na mojo prošnjo kar se tiče časovnice. Sedaj sprašujem predstavnika Zveze društev gluhih in naglušnih, ali želite spregovoriti? Izvolite.
Mladen Veršič
Hvala lepa za besedo.   Jaz bi se vam rad zahvalil in za vso podporo in tudi jaz za Ustavno komisijo in pa tudi vsem poslancem, ki podpirate to. Zelo sem vesel za vse to in tudi, da bo s tem naša prihodnost lepa. Še enkrat hvala vsem.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala vam gospod Janko Plesjak za vaše stališče.   Ja, Mladen Veršič, se opravičujem. Pa me zanima ali želite predstavnik Združenja gluhoslepih dlan danes spregovoriti? Izvolite. Gospod Janko Plesjak.
Janko Plesec
Spoštovani!   Zelo sem presenečen v veselem smislu, da se stvari na tem področju spreminjajo, izboljšujejo. Prav zato bi izrekel vam, Državnemu zboru, tukaj vsem iskreno zahvalo, ker se trudite, prizadevate, da bomo mi gluhoslepi enkrat vendarle zagledali luč sveta, čeprav smo slepi. To nam veliko pove, veliko pomeni za vsakdanje življenje, da bomo zakonito uveljavljeni, da se ne bomo spraševali ali smo gluhi, slepi ali morda duševni bolniki. Mi smo, da rečem, z veseljem, Združenje dlan gluhoslepi Slovenije popolnoma samostojna invalidska organizacija, ki ima super usposobljene strokovne ljudi, ki z nami delajo. Mi smo enakopravni člani naše družbe ali pa z uveljavitvijo zakona v Ustavo še bomo, znamo živeti, imamo ambicije, začrtane programe, naši člani, smem pohvaliti, ko jih poznam, so zelo uspešni in zelo radi v družbi tudi enakopravno in         (Nadaljevanje): mirno sodelujemo. To je naše življenje enako z drugimi. Hvala vam.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala gospod Janko Plesec za vaše besede, pa še enkrat se gospodu Veršiču opravičujem, ker sem napačno povedal ime in priimek.   S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, zaključujem uvodni del.   Sprašujem poslanke in poslance, ali želite spregovoriti? Ugotavljam, da ne.   Gospod Jože Horvat, izvolite. Se opravičujem, nisem videl.
Hvala lepa gospod predsednik. Vsem prav lep pozdrav, kolegicam in kolegom, predvsem pa odličnim gostom.   Bom čisto kratek. Mi smo se v besedilu novega 62.a člena slovenske ustave poglobili, se zahvaljujem strokovni komisiji, ki je naše redakcijske popravke akceptirala, sprejela. Zdaj tudi vidimo, da je bolj pravilnejša ali pravilna beseda, prva beseda tega člena »zagotovljena sta svobodna uporaba« ker pač prevladuje moški spol. Razumem pa tudi, kolegice in kolegi, da smo tukaj zdaj enotni, da imamo neko posebno situacijo, to je, da ta novi člen, 62.a člen ne bo podnaslovljen.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.   S tem spoštovane in spoštovani, zaključujem razpravo. O osnutku ustavnega zakona in predlogu stališča strokovne skupine z dne 22. 2. 2021 in vloženem amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije ugotavlja, da smo sklepčni. V skladu s tretjim odstavkom 176. člena Poslovnika Državnega zbora moramo z dvotretjinsko večino navzočih članov določiti predlog stališča Ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona. Za potrebe odločanja je pripravljen pregled odločitev Ustavne komisije z dne 22. 2. 2021. Ker je strokovna skupina 22. 2. 2021, v odgovorih na vprašanje poslanske skupine SNS predlagala Ustavni komisiji tudi nov predlog stališča o osnutku ustavnega zakona, ki povzema predlog Poslanske skupine Nove Slovenije iz 19. 2., ter hkrati dodaja nujno opredelitev do drugega razdelka vladnega osnutka ustavnega zakona, bomo najprej glasovali o tem predlogu.   Zato dajem na glasovanje predlog stališča Ustavne komisije ustavnega zakona o dopolnitvi drugega poglavja Ustave Republike Slovenije v razdelku prvega osnutka ustavnega zakona se besedilo 62.a člena Ustave Republike Slovenije spremeni tako, da se glasi, sedaj bodite pozorni, »zagotovljena«, torej ne zagotovljeni, ampak zagotovljena, kar je posledica dodatnega posveta s slavisti, sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območju občin kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. In potem v nadaljevanju. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhih oseb ureja zakon. Besedilo izvedbenega dela osnutka Ustavnega zakona, drugi razdelek se ne spremeni.   S tem, spoštovane in spoštovani! Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo.   Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.   S tem je tudi postal predlog poslanske skupine Nove Slovenije z dne 17. 2. 2021, brezpredmeten, Ustavna komisija je zaključila z odločanjem. Na podlagi opravljene razprave in odločitev bom pripravil poročilo za potrebe plenarne razprave in odločanja.   Preden zaključim to točko dnevnega reda, vas sprašujem ali mi dovolite, da sem kot predsednik Ustavne komisije tudi poročevalec? Najlepša hvala in hvala za zaupanje.   Če bo Državni zbor sprejel sklep o začetku ustavno-revizijskega postopka in sprejel stališče o osnutku ustavnega zakona, bom z odločitvijo seznanil strokovno skupino. Slednjo bom tudi zaprosil, da mi v čim krajšem času         (Nadaljevanje): pripravi delovni predlo Ustavnega zakona in njegovo obrazložitev, da bomo lahko na 3. seji slednje obravnavali in sprejeli besedilo predloga Ustavnega zakona za potrebe odločanja na seji Državnega zbora.   S tem, spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dragi gostje, zaključujem 2. sejo Ustavne komisije in se vsem zahvaljujem za pomoč v ustavno-revizijskem postopku.   Želim vam prijeten dan.     Seja je bila končana 23. februarja 2021 ob 9.26.