24. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

19. 5. 2020

Transkript seje

Sklepčni smo, torej začenjam 24. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, vsem prav lep pozdrav tudi prvič v tej vlogi z moje strani.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda, gre za zahtevo, ki je bila vložena skladno s Poslovnikom, zato je seja tudi sklicana. Glede na dnevni red ni bilo do roka nobenih pripomb, ugotavljam, da je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na TOČKO DNEVNEGA REDA – POLITIČNO KADROVANJE VLADE V VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNIH ORGANIH, zahteva poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Najprej bi dal besedo kar predlagatelju, pred tem pa vas želim še obvestiti, da sta se opravičila pri današnji udeležbi od vabljenih mag. Tatjana Bobnar in Darko Muženič, ostali vabljeni pa so pač prišli, bodisi osebno, bodisi poslali ustrezno zamenjavo, se pravi, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za finance državne sekretarje, med nami pa je minister za notranje zadeve gospod Aleš Hojs, ki ga posebej pozdravljam.

Besedo torej zdaj dajem predlagatelju, če želi predstaviti dodatno zahtevo, prosim.

Aha, pa še eno pooblastilo smo ta čas dobili, ravnokar, se pravi, Andrej Černigoj nadomešča poslanca Blaža Pavlina.

Prosim.

Predsednik, najlepša hvala za besedo, najprej vse prav lepo pozdravljam, uvodoma pa pojasnjujem, da je bila ta nujna seja sklicana zaradi nekaterih spornih menjav vodilnih kadrov v slovenskem varnostnem in obveščevalnem sektorju, menjav, ki vzbujajo sum poseganja v samostojnost in neodvisnost sistemov oziroma institucij, s katerim se zagotavljajo osnovne človekove pravice in pa svoboščine.

Poglejte, politično kadrovanje je kot teorija in takšno kot danes tudi je, v prid trenutni politični opciji, lahko posredno ali pa neposredno vpliva na delovanje institucij in nadzira potek dogajanja v družbi. To je resnično danes jasen indic, temu priznavajo tudi številni strokovnjaki, ki pa v svojih znanstvenoraziskovalnih delih kot ključen vidik zagotavljanja neodvisnosti institucij v okviru kadrovanja, povedo dvoje: prvič, da takšno ravnanje, kot ga vidimo danes, nikakor ni v skladu z nekimi splošnimi pravili in se lahko šteje za neetično, dve temeljni lastnosti neetičnosti pa sta korupcija in diskriminacija, obe nevaren družbeni pojav, ker pomenita zlorabo našega pravnega reda in rušita temelja načela demokracije, s tem pa močno vplivata tudi na gospodarstvo in kot drugič, da je politično kadrovanje povezano s politizacijo, torej tisto politizacijo, ki je pravzaprav sinonim neke politične nevtralnosti in, kot ena od zavez Evropske unije in njenih temeljnih in pa ustanovnih načel, lahko pomeni nepristransko delovanje visokih državnih predstavnikov, ki pa bi moralo biti predvsem nepristransko, v korist ljudi in sem se v prvi vrsti šteje tudi funkcija ministra. In glede na videno žal ugotavljam temu ni tako. Naj vseeno tokrat za začetek nadaljujem malo drugače kot je ponavadi običajno in sicer z vprašanji, pa lahko se zaradi mene to vprašate vsi v tej dvorani, lahko se to vprašajo spoštovane državljanke in državljani, odgovore pa predvsem pričakujem od vas, minister Hojs. Je normalno, da aktualna Vlada s svojimi menjavami ključnih organih vzbuja dvom o neodvisnosti in nepristranskosti sistemov. Zakaj je ta Vlada za vodilne položaje v kriminalističnih in preiskovalnih postopkih izbrala ravno te ljudi in ta imena. So vam zgolj zvesta, so poslušna ali so samo ustrežljiva. Je cilj prikrivati, brisati sledi ali pa celo dokaze z imenovanjem ljudi na mesta, ki so ključna za zagotavljanje tega, da se preiščejo vsi sumi ali pa dokažejo vse nepravilnosti spornih poslov te Vlade. In kako ste lahko s takšnimi dejanji zgled narodu, ljudem, ki pa od sistema pričakujejo poštenost, strokovnost in pa politično neodvisnost. Zaupanje državljanov v naše inštitucije, bodisi katere osnova demokracije je izredno pomembno, saj s tem kreiramo tudi družbeno moč. Če torej državljani verjamejo v poslanstvo in delo inštitucij, bodo torej tudi verjeli v lasten ekonomski napredek in njihovo izboljšanje položajev v družbi. In ja, drži dejstvo, da so vse Vlade doslej, nekatere sicer hitreje kot druge zamenjale vodilne v varnostnem in obveščevalnem sektorju. In tudi nekako pričakovano je, da Vlada na položaj postavi ljudi, ki jim zaupa. Namreč, da deluješ normalno, kolikor toliko učinkovito, morajo na položajih sedeti izkušeni ljudje. A ko gre za štirinajsto slovensko Vlado, spoštovani, pa vendarle preseneča dvoje; na eni strani vzbujanje tega močnega dvoma o vmešavanju v obveščevalno varnostne sisteme in pa hitrost s katero ekipa pod vodstvom Janeza Janše pravzaprav pometa z dosedanjimi pa tudi z nekaterimi bivšimi vodilnimi. No, in na drugi strani naglica in pa brezsramnost s katero to počne in tako pri ljudeh kot tudi pri nas v opoziciji seveda vzbuja skrb in pa sum, da se v ozadju dogaja vse drugo s ciljem, da si podredi celoten sistem. In vemo kako se je začelo, mi vseeno spoštovani dovolite, da se na kratko sprehodim skozi pomembne kadrovske menjave ter njihovo hitrost in pa predvsem zamenjave, ki so ključne za zagotavljanje te neodvisnosti in pa strokovnosti o katerih sem ravno govoril. Prva nočna seja, ustanovna seja, če želite, aktualne Vlade, 13. marca 2020. Razrešitev Tatjane Bobnar z mesta generalne direktorice policije, ki je pa tedaj še poslanec, danes državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade gospod Mahnič februarja ob zahtevi ob vpogledu zahtevanih podatkov domnevno spornem financiranjem nekaterih medijev blizu SDS in baje neko podatke o mapah poslancev, žuga z besedami; pomislite na svojo prihodnost. Na njeno mesto je Vlada tako še isti večer kot vršilca dolžnosti imenovala Antona Travnerja, ki pa ga bremeni madež neupravičenega zaračunavanja previsokih plač in dodatkov iz časov dela pri mednarodni organizaciji DCAF. Postopek iskanja direktorja s polnimi pooblastili je že končan in res nobeno presenečenje ni, da sedaj pogoje za to mesto izpolnjuje zgolj in samo Travner. Ta isti Travner, ki je nedavno tudi klical na Zavod za blagovne rezerve in menda zgolj preverjal ali tam obstajajo razlogi za ukrepanje policije. Domnevno pa ni nič vedel o vožnji državnega sekretarja Breznika na vašem ministrstvu. Pa ne razumite me narobe, poglejte, ta menjava je v popolni pristojnosti Vlade Republike Slovenije, ampak govorim, spoštovani, o prvem dvomu, dvomu številka ena, da je že takrat kazalo na dejstvo, da bo nekdo, ki je strokovno posegel v to, da vmešavanje politika v policijski sistem ne bo dovolil, odletel takoj, ko je bilo to mogoče. No, in glej ga zlomka, še dve uri ni bila Vlada sestavljena in že je ni bilo več. Drugič, razrešitev Dejana Matijeviča s položaja generalnega direktorja obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo. Njegovo mesto je zasedel Andrej Osolnik. Tisti Osolnik, ki je sodeloval pri dokazano nezakoniti aretaciji civilistov v zadevi Depala vas. Vlada je nato za novega direktorja Sove 8. aprila na dopisni seji imenovala Janeza Stuška. Nekoga, ki se je z delom obveščevalne dejavnosti in to je, govorim, zelo občutljiva materija, bržkone srečal prvič, kaj šele, da bi jo natančno poznal. In zgolj sklepati je mogoče, da je poznavanje obveščevalne dejavnosti za vrh te Vlade nekako ne-merilo imenovanja, dokler je pač ta imenovani vdan, preverjenim pa /nerazumljivo/. Četrtič, menjava direktorja Uprave kriminalistične policije, Boštjana Lindava, dne 8. aprila, pod vodstvom katerega so kriminalisti dosegali izjemne rezultate. »Nekateri so bili tudi mejnik v zgodovini kriminalističnega preiskovanja« in to spoštovani, je uradna ocena policije, dostopna na spletni strani. Glede na to lahko jaz zgolj rečem, da je bil ta gospod več kot očitno strokovna oseba na tem položaju. Težko smo presenečeni tudi ob obglavljanju Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. 1. maja je dotedanjo direktorico Branko Glojnarič zamenjal Ivan Kopina, dolgoletni občinski svetnik stranke SDS v občini Straža. Skratka, brez dvoma novo, a očitno več kot zvesto ime. In še pika na i, ki pa je sodu – po naše – izbila dno; na zahtevo generalnega direktorja policije, torej gospoda Travnerja, se je s 6. majem poslovil Darko Muženič, direktor NPU, Nacionalnega preiskovalnega urada. Torej organa, spoštovani, ki od 24. aprila dalje v zadevi zaščitne maske in druga oprema vodi predkazenski postopek v katerem med drugim izvaja aktivnosti zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in pa javna sredstva. Pri tem zbira obvestila in poslovno dokumentacijo ter izvaja ostale aktivnosti z namenom dokazovanja kaznivega dejanja. Vlada je tako v dobrih dveh mesecih svojega delovanja zamenjala vse vodilne kadre v teh institucijah. In ni nepomembno, da so javni protest proti Muženičevi razrešitvi izrazili tudi zaposleni na NPU. V javnem pismu so namreč prvič v zgodovini samostojne Slovenije stopili v bran svojemu direktorju in ga podprli kot osebo, nenazadnje pa so predvsem ga podprli kot strokovnega in stopili v bran delu, ki ga je opravljal. In zlasti pomenljivo je opozorilo, da mora organ delovati zakonito, strokovno in pa neodvisno od katerekoli politične opcije. Omenjeni predkazenski postopek od ugotavljanja politične odgovornosti in nezakonitosti pri poslih za zaščitno opremo pa ni edini vreden naše in pa javne pozornosti. Kot že omenjeno poteka tudi preiskava financiranja nekaterih medijev blizu SDS in jaz se resnično sprašujem do kdaj bo ta preiskava sploh še potekala, če bo. To, da ta Vlada ustanavlja sicer neke odbore in pa komisije, ki bodo preiskovale ali je bilo v teh dveh, treh mesecih vse okej, neke komisije in odbore, ki jih bo vodila ta ista Vlada oziroma isti ljudje. No, to je nekako tako kot bi nekdo sodil samemu sebi, bil pa ob tem še sodnik in porotnik in pa storilec obenem. Saj vemo kakšen bi bil rezultat, kajne. In poglejte neka tradicionalna demokracija svojim policijskim silam zagotavljajo visoko stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Tako namreč lahko uveljavijo tisto svoje poslanstvo in zagotovijo temeljne človekove pravice in svoboščino v državi. In ravno zato mora zakonodaja onemogočiti vsakršno potencialno nevarno možnost vpliva na katerikoli političnih ali pa interesnih skupin na delo policistk in policistov in najodgovornejše položaje v policiji bi tako – sem seveda sodi tudi NPU – morali zasedati najboljši karierni policisti, kriminalisti, ki pa so politično neodvisni. Mene resnično skrbi kdo od sposobnih si bo v prihodnosti sploh še želel zasesti ta mesta. In še enkrat bom poudaril to, kar sem poudaril že v svojem samem začetku; vsekakor ne moremo oporekati dejstvu, da ima Vlada zakonsko pristojnost imenovanja določenih oseb na položaje, vendar pa ob vseh zapisanih in omenjenih dejstvih ter pa ekspresni menjavi ključnih kadrov slovenskem varnostnem in pa tudi obveščevalnem sistemu, lahko spoštovani, upravičeno sumimo, da je v ozadju vsega interes po popolnem. obvladovanju in s tem odkritem podrejanju varnostno obveščevalnih služb, očitno tudi zato, da bi se prikrile posamezne nezakonitosti in nepravilnosti, ki bremenijo osebe, povezane z vodilno stranko te Vlade, SDS. Težko se je namreč znebiti vtisa, da za vsem skupaj stoji resnično dobro in skrbno oblikovan načrt kako imenovati ustrezne ljudi na izbrane položaje. Poleg tega nas pa minule izkušnje učijo in vedno znova opozarjajo, da gre za že videni modus operandi vsakokratne vlade Janeza Janše. Namreč zgodovinske podrobnosti politične aktivnosti te iste osebe; zadnjih trideset let so vsekakor znani in pravzaprav bi bila utopija, da bi verjeli, da se bo gospod sedaj samoomejil in pa postal drugačen. A veste, naj tu morda povem eno prispodobo – še tako dobro zakrit volk med ovcami prej ko slej pokaže svojo naravo, ko začne ovčic zmanjkovati. Torej takšno politično imenovanje ljudi na položaj, ki imajo vpliv na potek preiskovalnih policijskih in pa drugih relevantnih postopkov ter pa na njihovo hitrost in izvedbo ali pa na nehitrost in neizvedbo, je resnično zaskrbljujoče in vzbuja tisti dvom, ki sem ga omenil. In to izkazuje intenco te Vlade, da se prikrije številne nezakonitosti, nepravilnosti, ki bi jih pristojni organi morali raziskati na neodvisen in pa nepristranski način. Poleg tega ni odveč poudariti, da se pa to dogaja v času, v času ko vladajoča koalicija vztrajno ponavlja in nam vsem skupaj tolmači, da smo v izrednih razmerah, očitno pa imate več kot dovolj časa za tovrstna kadrovanja. Kadrovanje pri RTV, obračunavanje z mediji, čas za pisanje depeš, tvitanje z žaljivo vsebino, vojsko na meji, vaše težnje po represiji, nenazadnje pa čas za ukvarjanje z favoriziranjem posrednikov za naročanje in nabavo medicinske opreme in vse to v času in med tem, ko varovanci v domu za ostarele zaradi epidemije umirajo, gospodarstvo nam propada. In morda bi bilo resnično bolje reševati socialno stisko ljudi, spoštovani, in se posvetiti reševanju javnega dolga. Namreč še enkrat poudarjate, da ni časa za karkoli drugega kot učinkovit boj proti tej nalezljivi bolezni. In ja, v tem delu se z Vlado Republike Slovenije lahko strinjam. A ko in pa če opozicija opozori na kakršnokoli spornost, ki jo ta Vlada počne, je deležna osebnih diskreditacij in obtožb, da ji ni mar za zdravje in življenja državljank in državljanov, medtem pa predstavniki Vlade lepo v ozadju sprejemajo odločitve, ki z epidemijo nimajo prav nobene veze in se v interventno zakonodajo potika določbe, ki tam nimajo kaj iskati. No, imajo pa veliko zveze s tem in željo po več preiskovati in še več prikriti. In v nekem trenutku gre najmanj za nelogičnost, ko se iz nacionalno za nacionalno varnost države pomembnih struktur umika izkušen in dolgoletno zaposlen kader in nastavlja bodisi ljudi s strankarsko izkaznico ali pa celo ljudi z malo kompetencami, ali pa pač ljudi, ki vsakršnemu ukazu Vlade zgolj pokimajo. To, kar se dogaja zadnje dva oziroma tri mesece, spoštovani, je nevaren precedens, ki pa vodi v avtoritarno policijsko nadzorovano družbo, ki ni dovoljeno razmišljanje ali opozarjanje na številna sporna dejanja. In teh pa se je v teh nekaj mesecih nabralo kar nekaj. In Vlada Janeza Janše, njeni ministri – pa tukaj bom poudaril ne vsi – se skozi krinko epidemije dovolijo še žaljivega komuniciranja z drugače mislečimi, s stroko, ki se jo upošteva samo takrat, ko Vladi to ustreza in popolnoma napačna komunikacija z narodom, ampak na tej točki bom zaključil, pustimo to, to je tematika za skoraj povsem novo sejo. V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca tako predlagamo, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sprejme tudi dva naslednja sklepa; prvič, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Vlado Republike Slovenije poziva, naj preneha s politično kadrovskimi potezami, ki posegajo v neodvisnost in avtonomijo varnostno obveščevalnih organov, oziroma se vzdrži dejanj, ki vzbujajo sum želenega vplivanja na predkazenske postopke. In drugič; Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za notranje zadeve, da v roku štirinajstih dni odboru predstavi pravno podlago, kompetence in ostala relevantna dejstva, na podlagi katerih je bila izvedena predčasna razrešitev direktorja NPU Darka Muženiča. In nenazadnje bi trenutni izvršni oblasti lahko dalo jasno vedeti to, kar se je v državi že pričelo dogajati in to kar je naposled Vlado Janeza Janše že odneslo leta 2013. Da temu, kar počne nasprotuje ljudstvo. Da se prebivalstvo oziroma velik del tega ne strinja s tem kar počne in to, torej ta pritisk ulice. In za konec samo še tole; Slovenija je demokratična republika, Slovenija je pravna in socialna država, Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, v Sloveniji ima oblast ljudstvo, državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in pa sodno. Zdi se torej, da ta modra knjižica imenovana Ustava Republike Slovenije in njen prvi, drugi in tretji člen, ki sem ga ravnokar citiral za to Vlado glede na videno ne veljajo več, oziroma niso pravzaprav nikoli obstajali. No, vsaj dokler vsi sistemi, ne samo varnostni in obveščevalni tej Vladi ne bodo podrejeni.

Hvala lepa predsednik.

Hvala.

Besedo dajem zdaj najprej gospodu ministru, Alešu Hojsu, potem pa tudi ostalim vabljenim na sejo.

Prosim, gospod minister.

Aleš Hojs

Hvala lepa gospod predsednik.

Torej na nek način je kar težko pravzaprav začeti ta odgovor gospodu poslancu oziroma Poslanski skupini glede na dejstvo, da je bila ta predstavitev polna nekih političnih floskul, predvsem pa je bila vsaj za mene pravzaprav brez kakršnihkoli navedb, kakršnihkoli dejstev. Zdaj jaz bi se najprej vrnil v čas, ko smo bili zaslišani ministri na odbore, kjer smo predstavili svoj program in kjer smo seveda morali odgovarjati tudi na vprašanja poslancev kaj je z menjavami, ali menjave načrtujemo, ali se nam zdijo menjave primerne ali ne in bi kar takoj povedal, da sem že takrat povedal, da se mi zdi delo policije v preteklosti precej neučinkovito, da so zadeve padale bodisi že v preiskavah, bodisi kasneje na tožilstvu, ali da ne govorimo tega kaj vse se je dogajalo na sodiščih, ampak splošen občutek državljanov, ki verjetno ni nič drugačen danes kot je bil takrat, je bil ta, da smo v pregonu kaznivih dejanj, v pregonu kriminalitete pravzaprav zelo neučinkoviti. Po državi se nam sprehajajo ljudje, ki so tako ali drugače oplenili to državo za desetine milijonov evrov, po državi se sprehajajo ljudje, ki so v postopki preprodaje drog, pa so še vedno na svobodi. Po državi se sprehajajo mnogi, ki bi morali že zdavnaj biti za rešetkami, pa niso, zato seveda je bila moja usmeritev ali pa moje mnenje že takrat taka, da je pač potrebno v slovensko policijo, v kriminalistično službo in vse s tem povezano prevetriti. Jasno je, da minister ne menjuje direktorja Kriminalistične policije, jasno je, da minister ne menjuje šefa Nacionalnega preiskovalnega urada in podobno. Jasno pa je, tako kot ste tudi predstavili, da je minister tisti, ki Vladi predlaga zamenjavo generalnega direktorja policije, ki je seveda zadolžen za to, da bo ta policija oziroma ta organ v sestavi učinkovit in da bodo državljani ne samo imeli občutek, ampak da bo dejansko ta represivni organ opravil svojo funkcijo. Zdaj glede na to, da je predlog današnjega sklica tega odbora prišel s strani Poslanske skupine LMŠ, sem za začetek pripravil nekaj kronologije, ki se nanaša na Vlado Marjana Šarca, kasneje pa bi povedal še par drugih podatkov. Torej če gremo kronološko, je 20. 9. 2018 funkcijo Kriminalistične policije 2018, torej prevzel gospod Boštjan Lindov. Njegov predhodnik, gospod Branko Japelj, je bil s tega mesta formalno sicer nerazrešen, poslan na nek twinning projekt v Srbijo, ampak dejstvo je, da smo s tem dnem dobili novega šefa Kriminalistične policije. 27. 9. 2018 je Šarčeva Vlada zamenjala direktorja Sove, razrešila je gospoda Zorana Klemenčiča. Za novega direktorja je imenovala Rajka Kozmelja. 4. 10. 2018 Šarčeva Vlada razreši generalnega direktorja policije, Simona Veličkega, s 5. oktobrom 2018 je za vršilko dolžnosti imenovala gospo Tatjano Bobnar. 11. 10. 2018 Vlada Marjana Šarca razreši generalnega direktorja obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, gospoda Franca Trbovška. Za novega generalnega direktorja za obdobje petih let, imenuje Dejana Matijeviča. 27. 11. 2018 Vlada Marjana Šarca z mesta načelnika generalnega štaba, generalštaba Slovenske vojske razreši Alena Gederja. Na to mesto imenuje Alenko Ermenc. S 1. 6. 2019 vodenje Nacionalnega urada prevzame Darko Muženič. Imenovala ga je, oziroma imenovan je bil pod vladavino gospoda Marjana Šarca. Torej Darko Muženič seveda na NPU ni prišel kar tako, predhodno je kljub temu, da je še vedno imel mandat, odstopil s položaja direktorja preprečevanja pranja denarja. Na njegovo mesto Vlada Marjana Šarca imenuje gospo Branko Glojnarič. Gospoda Muženiča pa Vlada Marjana Šarca imenuje za direktorja NPU. Torej če naredimo nek časovni okvir, bomo videli, da so se stvari dogajale v obdobju dobrega leta, kar seveda lahko pomeni dvoje; lahko pomeni, da Vlada Marjana Šarca ni našla ustreznih kandidatov dovolj hitro ali pa da je, tako kot je že splošno znano, Vlada Marjana Šarca ni bila najbolj učinkovita v svojem vladanju. Torej, da ni prav veliko stvari počela. Torej, da gre za to, da sem sam želel, da se stvari na resorju notranjih zadev spremenijo ali pa pospešijo ali pa nekako delajo drugače kot do sedaj, vam bom ponazoril z gradivom, ki ga seveda ne bom bral. To gradivo je debelo enih osemdeset strani. Gre za zaupno gradivo, lahko ga dobite seveda poslanci. Zahtevajte, ga dobite, nobenega problema. Tokrat pa to gradivo ni usmerjeno v Vlado Marjana Šarca, da ne bo pomote, da govorimo samo o Marjanu Šarcu, ampak govorimo o ugotovitvah Direktorata za policijo, torej Direktorat za policijo je organ v sestavi ministrstva, ki med drugim nadzira delo policije, ki je že 15. 9. 2017 pisal takratni ministrici gospe Vesni Györkös Žnidar. Vsega ne bom bral, bom pa seveda povedal nekaj podatkov oziroma nekih dejstev, ki jih je v temu dopisu bilo že takrat izpostavljeno. Ugotovitev številka ena; navedbe policije, gre seveda za pranje milijardnega denarja v NLB, da ne bo pomote, da boste vedeli za kaj gre. Navedbe policije, da o konkretni zadevi ni ugotovila razlogov za sum, zaradi česar tudi ni obveščala Državnega tožilstva, ni mogoče potrditi. Tem potrditvam ni mogoče potrditi. Torej tega ni napisala Vlada Janeza Janše ali pa kdo iz tega kroga, ampak je napisal nadzor policije v letu 2017, torej Ministrstvo za notranje zadeve pri nadzoru policije.

Nadaljnja ugotovitev. Navedba policije, da je zbrala obvestila na podlagi določil takratnega veljavnega Zakona o policiji, ne držijo. Seveda za vsako tako navedbo je obširen eno pa dvostranska obrazložitev, ampak mislim, da je prav, da poslanci veste vsaj to kaj so bile ugotovitve.

Naslednja ugotovitev. Policija je ravnala v nasprotju z določbo desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, saj državnemu tožilstvu ni poslala poročila, čeprav je izvajala pooblastila po 148. členu ZKP.

Naslednja ugotovitev. Policija pri reševanju, obravnavi zadeve ni ravnala v skladu s 24. členom navodila za upravljanje z dokumentarnim gradivom na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Torej jaz na bom bral vseh teh ugotovitev notranjega nadzora nad delom policije, še enkrat ponavljam, seveda to lahko dobite brez kakršnegakoli problema, mislim pa, da je zelo zanimiv odstavek, ki ga pa moram prebrati, ki pa seveda ne leti na vas, na poslance, ampak leti na samo delo policije, bo pa to seveda za državljane zelo poučno ali pa zelo razumljivo, ker je napisano zelo preprosto. Predmetno zadevo je policija formalno rešila 6. 1. 2012. Ko je bila le ta premeščena iz zbirke nerešenih zadev v tekočo zbirko, kar je razvidno iz računalniške evidence v zavihku, posegi v zadevi. Iz zavihka izhaja, pozor, izhaja, da je zadevo rešila administratorka, med tem, ko je iz ovoja zadeve razvidno, da kriminalist, ki je zadevo reševal, na ovoj ni napisal datuma rešitve in obkrožil roka hrambe ter se podpisal. Torej, če v naši policiji ali pa kriminalistični policiji zadeve rešujejo administratorke, se jaz vprašam, kaj je s to državo. Ampak to je ugotovitev notranjega nadzora policije. O zbranih obvestilih ali relevantnih ugotovitvah policija ni napisana operativne informacije oziroma uradnega zaznamka, prav tako o zadevi ni obvestila Državnega tožilstva. Po moji oceni so to frapantne ugotovitve ugotovljene že leta 2017, kot rečeno, vam na razpolago.

Naslednja stvar, ki bi jo rad poudaril, so očitki ali pa zadeve, ki jih je izpostavil gospod poslanec in so vezani na tako imenovane pritiske nekdanjega poslanca stranke SDS, gospoda Žana Mahniča. Torej ob prevzemu, ko sem prevzemal ministrstvo, mislim da je bilo to v soboto 14. marca v jutranjih urah, sem seveda sklical vse tam zaposlene, te najbolj ključne ljudi in ena od mojih vprašanj je bila tudi ta, ker sem seveda vedel ali pa sem si predstavljal, da bodo očitki o zamenjavi neposredno povezani tudi z besedami ali pa s tem kar je izrekel gospod poslanec, je bilo vprašanje ali mi lahko potrdijo, da je policija vpogledovala v mape bodisi poslancev bodisi predstavnikov Vlade oziroma kogarkoli drugega. Nisem spraševal katere mape, nisem spraševal v čigave mape niti kolikokrat, želel sem vedeti samo ali je bilo ali ni bilo vpogledovano. Odgovor je bil jasen, vpogledi v mape vas poslancev, ne vem koga ali pa predstavnikov Vlade s strani policije so bili opravljeni. Torej v Državnem zboru imate dopis, ki sem ga podpisal po mojem že pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, kjer sem zaprosil vse poslance, da kdorkoli izmed vas želi, da se ugotovi ali ste tudi vi med tistimi, za katere je bila vpogledi ali pa za katerega so bili vpogledi vpogedovani nam to sporočite. Ne želim namreč, da bi delali kakršnokoli preiskavo ali pa kakršnekoli ugotovitve, kjer bi nekdo od vas na koncu rekel, ne, ne, saj mene pa niti ne zanima to ali je policija v mojo mapo gledala ali ne. Zato sem vas zaprosil, da podpišete ustrezen dokument, kjer bo jasno razvidno, da vas to zanima. S takim dokumentom bomo šli do informacijske pooblaščenke in račun, da bomo v relativno kratkem času lahko ugotovili ali pa lahko nadaljevali z nadzorom policije, kjer se bo ugotovilo kdo, kdaj, zakaj in kolikokrat je bilo tako za poslance, kot seveda za vse člane vlade v tistem obdobju vpogledovano. Jaz mislim, da je to nekaj najbolj, bi rekel, normalnega, da vas to zanima. V kolikor pa vas seveda zaradi politične pripadnosti ali pa zaradi ideologije ne pa seveda bom tudi odločitev razumel.

Nadalje, Marjan Šarec je v odzivu v javnih medijih, mislim, da je celo to napisal n Twitter, napisal med drugim tudi tole: »Ni mogoče verjetni notranjemu ministru, da za prekršek sekretarja Breznika ni vedel.« Ta izjava je v meni zbudila dvom in začel sem se spraševati morda pa je res nemogoče, da tega ne bi vedel oziroma verjetno je gospod Marjan šarec govoril z njegovim notranjim ministrom in mu je le ta povedal, da bi za tak primer prekrška moral vedeti. In poglej ga čudo, ugotovi se, da je nekdanji minister LMŠ dobival neposredno na mail, torej obveščen je bil o vseh poročilih operativno komunikacijskih centrov, kjer ni seveda nikakršne anonimizacije, torej tam notri vidite kdo je naredil prekršek, kdaj ga naredil, kdo je naredil samomor, kako je bilo s temi prekrški oziroma kaznivimi dejanji. In adrema s katero je policija obveščala ministra, da je ta da je te papirjev dobival je bila spremenjena 13. marca, torej na dan, ko je zaprisegla nova vlada. Zanimivo. Jaz seveda ne morem reči, da je minister Poklukar karkoli iz tega zlorabil, ne vem, tega jaz ne morem trditi, lahko pa govorim o dejstvih in dejstva so taka, kot sem jih ta trenutek povedal.

Nadalje bi se rad z nekaj zgodovinskimi podatki, glede na to, da ste očitali menjave, povedal, kako pravzaprav je z ministri, kako je z generalnimi direktorji in kako je z direktorji NPU. Torej, po analizi, ki sem jo za pripravo tega odbora naredil bom relativno hitro šel skozi. Imamo od samostojne države, torej 29 let 15 ministrov: Bavčar, Bizjak, Šter, Bandelj, Šuklje, Jambrek, Bohinc, Mate, Kresal, Zalar, Gorenak, Virant, Žnidar, Poklukar in Hojs. Torej, povprečna doba ministrov je bila 1,93 leta, nekateri dlje, nekateri manj, ampak 1,93 leta. Generalni direktorji policije, podatek sem vzel samo za 22 let, torej Likar, Podvršič, Pogorevc, Anžel, Potočnik, Romšek, Šinkovec, Goršek, Turk, Veniger, Fank, Velički, Bobnar in Travnar. Povprečna doba direktovanja policijskega direktorja 1,5 leta. In nazadnje direktorji NPU, torej Črpinko, Furlan, Črpinko, Blažina, Karol, Majhenič, Muženič in Lamberger od leta 2010 dalje, torej od takrat ko je bil NPU ustanovljen, povprečna doba 1,25 let. Torej, jaz se ne spuščam v to ali je ta povprečna doba veliko ali malo. Tudi se ne spuščam v to zakaj je bila kakšna zamenjava narejena. Seveda pa lahko povem samo to, da je 11 generalnih direktorjev policije od 11 direktorjev generalne policije zadnjega obdobja, 8 imenovala, tako imenovana leva Vlada ali pa levo sredinska Vlada in trije so imenovale desnosredinske Vlade. Zadnjih deset šefov kriminalistične policije, 7 so jih imenovali direktorji oziroma kot pravite vi, posredna Vlada tako imenovane leve provenience in zgoraj štiri desne provenience. In še zadnjih pet šefov NPU, torej ti so imenovale direktorji leve provenience in pa dva desne provenience in pa 2 desne provenience. Zdaj, da bi se lahko zelo plastično predstavljali kakšna je intenca politike po zamenjavah ali pa po strokovnosti, je potrebno na plan spraviti obdobje iz leta 2010, ko je notranja ministrica bila gospa Katarina Kresal. Gospod Dragutin Mate, minister stranke SDS, je na koncu svojega mandata objavil razpis za generalnega direktorja policije. Ker se mu je zdelo nekako primerno glede na to, da je svoj mandat zaključeval, tega izbora ni opravil, ampak je ministrici Kresalovi na mizo predočil vse prijavljene in »fair enough« povedal, da je prav, da novo izbiro opravi nova politična opcija. Ne zaradi politične opcije, ampak zaradi tega, ker je jasno, tudi sami ste večkrat tako povedali, da je prav, da se ministri svojo ekipo oblikujejo ali pa nastavijo sami. Gospa Katarina Kresal je takrat z vsemi opravila razgovor, nikogar ni izbrala, ampak je šla v spremembo Zakona o policiji, kjer generalnega direktorja pravzaprav sploh ni mogoče zamenjati. Torej, mogoče ga je zamenjati iz dveh vzrokov, torej da je, po domače povedano, opravilno nesposoben, torej da tega več ne more opravljati ali pa, da odstopi sam. Po spremembi zakona, ki je seveda šel skozi, je na to mesto imenovala gospoda Janka Gorška in gospod Goršek je bil v času, ko je na ministrstvo prišel gospod Vinko Gorenak, nezamenljiv. Torej direktorja policije v skladu s tistim zakonom ni bilo mogoče zamenjati. Zdaj, če mislite poslanci, da je to prava ali pa ustrezna ureditev, jaz mislim, da ne, jaz mislim, da je daleč od tega, da bi bila to ustrezna ureditev in z velikimi napori oziroma z velikimi mukami se je kasneje zakon spremenil v obliko zakona, ki velja še danes, torej tako kot za vse predstojnike organov v sestavi ali pa direktorjev direktoratov na ministrstvih velja Zakon o javnih uslužbencih, seveda pri policiji še posebej Zakon o organiziranosti in delu policije, kjer ima seveda predstojnik, torej v primeru novega ministra možnost ljudi zamenjati v roku enega leta, pa ne samo to, predstojnik ima možnost v roku enega leta zamenjati tudi tistega, ki je bil že imenovan, torej tudi v primeru, da je jutri ali pa čez štirinajst dni ali pa ne vem kdaj, imenovan novi direktor policije in bom sam še vedno direktor, bi rekel, minister za notranje zadeve toliko časa, da bo preteklo več kot eno leto, lahko tega istega direktorja še vedno zamenjamo. Torej, za zamenjave veljajo določila Zakona o javnih uslužbencih in tako je po mojem edino prav.

Kako je z zaposlenimi na NPU oziroma s tistimi, ki kot pravite, gospod poslanec, so se množično uprli oziroma množično podpisali peticijo zoper zamenjavo gospoda direktorja. Zdaj, jaz sam gospod direktorja ne poznam, nikoli se nisem z njim srečal, tudi z gospo direktorico policije se, preden sem prišel na ta resor, nisem srečal. Do sedaj sva opravila en razgovor, torej razgovor sva opravila v ponedeljek, če se ne motim, 15. marca, ko sem jo poklical v svojo pisarno in jo zaprosil, da korektno opravi primopredajo z novim vede vršilcem dolžnosti. Kot vem, je bila ta primopredaja korektno opravljena, tako da se v nadaljevanje kadrovskih zamenjav ali pa v kadrovske rošade, ki jih direktor pač načrtuje, pa jih je izvedel, ne spuščam. Jasno pa povem, da pa pričakujem, da se bodo izvedli. Pričakujem, da bo ta policija delala drugače.

Glede tega, kar sem začel, vam bom prebral eno sporočilo, ki sem ga dobil po zamenjavi direktorja Muženiča, ki govori takole, jasno, v medijih je bilo to drugače predstavljeno, v medijih je bilo tudi seveda predstavljeno, da je množica zaposlenih tam na NPU proti zamenjavi in tako naprej. Jaz moram najprej povedati, da seveda ta množica ne more biti množica, glede na to, da je v tistem času bilo tam relativno malo zaposlenih, ker so bili ljudje na delu od doma ali pa so bili na čakanju, pa vendarle. Eden od zaposlenih mi je pisal: »Večina, 80 % zaposlenih je bila proti temu, da se NPU identificira s šefom Muženičem. Samo par njemu najbližjih je bilo za to. Bili smo proti, kar je po moje prav, bili smo proti, da se kakršnokoli pismo podpore komurkoli pošilja. Toliko v vednost, da ne bi mislili, da je v pismu mnenje vseh zaposlenih.« VI lahko seveda rečete, da je to nepomembno, da nima veze. Jaz pa rečem edino eno stvar, torej mislim, da je skrajno neprimerno, da se organi v sestavi, torej zaposleni pri policiji izjasnjujejo o tem kdo bo njihov šef ali pa kdo ne bo njihov šef. Podobo kot če bi vojaki v vojski povedali ali se strinjajo, da je nekdo, bi rekel, načelnik general štaba ali pa da ni načelnih generalštaba ali pa da policijski sindikat govori ali je prav, da je Slovenija v Zvezi Nato oziroma da bi iz Zveze Nato morala izstopiti. Mislim, da je prav, da se končno začnejo te pristojnosti, ki jih ima vsak na svojem nivoju tudi ustrezno reprezentirajo in izvajajo.

Ali glede na to kar smo lahko brali v tem poročilu oziroma kar sem lahko prebral v tem poročilu, ki je zaupno, in glede na to, kar se dogaja v zadnjem času medijsko vezano na preiskave, ki naj bi jih, ker ste tudi to omenili, ki naj bi jih bodisi Nacionalni preiskovalni urad ali pa KRIM policija vodila zoper mene, res mislite, da sem toliko nor, da bom v tem trenutku komurkoli naročil, da naj česarkoli ne preiščejo. Res mislite, da sem toliko nor? Obratno, jaz sem večkrat javno pozval policijo in kriminalistično policijo naj čim hitreje opravi vse preiskave, vse raziskave, vse kar je povezano z obtožbami zoper mene, pa ne samo z obtožbami zoper mene, predvsem s tem in s tega stališča, da ne želim, tako kot se je to dogajalo v primeru Šentvid, ko so me sedem let, ta isti kriminalisti, torej ta policija, zasliševali, bremenili, podajali ovadbe, na koncu se je vse izkazalo, da je v bistvu, ne bom rekel podatknjeno, tega ne morem trditi, ampak da je vse brez osnove. Mislite, da je prijetno se sedem let ali osem let svaljkati na zaslišanjih pri NPU, hoditi na sodišče in tako naprej in pojasnjevati, da ničesar nisi kriv. V kolikor niste bili nikoli v teh postopkih vam jaz lahko povem, da ni prijetno. Zato pričakujem od policije, od NPU od KRIM policije od vseh, da stvari delajo relativno hitro in učinkovito. In tudi v tem primeru sem zgolj pozval policijo in pozovem jo lahko samo še enkrat s tega mesta, da vse kar je s tem povezano naredijo hitro in učinkovito. Če je kaj narobe bomo tisti, ki je kaj narobe, odgovarjali. Če ni nič narobe naj se to javnosti predoči in pove. Kot zanimivost pa naj vendarle povem, da s tem nisem bil seznanjen, pa mi je to povedal nazadnje minister za obrambo, gospod Tonin, ki me je opozoril na dejstvo, da je ugotovil, da je predlog za zaslišanje, na katerega je vabljen, če se ne motim kot predsednik komisije, katero je vodil, za nadzor tajnih služb, obveščevalnih služb, vabljen vezano na ne vem kakšno izdajo s podpisom ene od kriminalistk zaposlene na NPU, imena seveda ne bom povedal, in da je zanimivo, da je ta ista kriminalistka podpisana tudi pod preiskavo zoper stranko SDS pred leti, tam ko so hoteli strežnike zaseči, če se spomnite, na Trstenjakovi, da je ta ista kriminalistka podpisana pod tem, da se zaslišuje mag. Širclja, kot nekoč poslanca danes ministra, in glej si ga zlomka, še na nekaj drugih primerih. Torej jaz si ne predstavljam, da bi to lahko bil slučaj. Ali imamo res torej v policiji kriminaliste, ki so tisti, ki vodijo politične projekte in tiste, ki odpeljejo vse druge. Predstavljal bi si, da tako kot na sodišču ali pa tako kot v nekih organiziranih, več ali manj organiziranih strukturah, sistemih, dodeljevanje primerov poteka naključno, da ne dobi to vedno ena in ista oseba in res si težko predstavljam, da bi lahko kar tako slučajno ta ista oseba dobila case, ki govorijo ali pa ki močno dišijo po političnem preganjanju ene politične opcije. Torej jaz moram na koncu seveda tega svojega dela a priori zavrniti vse navedbe, ki jih je gospod poslanec tukaj iznesel. Mislim, da sem s številkami in podatki te stvari tudi dovolj eksemplarično podkrepil. Sem pa za konec vseeno prinesel en pripomoček, ki seveda ne spada v področje Ministrstva za notranje zadeve, ampak vendarle ga inženirji že leta s pridom uporabljamo. To je običajen meter. Ta je 5 metrski, imamo tudi krajše imamo tudi daljše. Torej zakaj uporabljamo metre? Torej meter je bil definiran kot 10 milijoninka med ekvatorjem in severnim tečajem, poldnevnikom, ki poteka skozi Pariz. Kasneje so zaradi izboljšanja meritev to zadevo spremenili tako, da so se naslonili na dolžino sevanja zbujenega atoma. Torej gre za to, da eni in drugi, kdorkoli neko široko, neko dolžino neko globino zmerimo enako. In meter nam pomaga k temu, da lahko merimo stvari objektivno. Objektivno, ne tako kot bi komurkoli pasalo. In jaz upam, da bomo v tej družbi končno prišlo do nekih meritokracij kjer bodo vse stvari za vse državljane merjene enako, ne enkrat ene tako in drugič drugače.

In čisto na koncu, da zaključim z enim slovenskim rekom, ki je nam gradbenikom blizu, pa me je ob sklicu na to komisijo nekako spodbudilo, da sem o njem začel razmišljati, ker se mi zdi, da so res take razprave precej brezplodne, ki pravi takole, to običajno rečejo tesarji ali pa lesarji, če rečem bolj, bi rekel, po domače, ne glede na to, da bi na kogarkoli asociiral zadevo, govori pa takole: »Že dvakrat sem to dilo odžagal, pa je še zmeraj prekratka.« Torej spoštovani, jaz upam, da bomo v tej družbi prišli do točke, ko bodo vsa merila in vsi kriteriji veljali za vse enako.

Hvala lepa.

Hvala gospod minister. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Prosim, če se predstavite zaradi magnetograma.

Uroš Lampret

Tako ja. Hvala predsedujoči. Uroš Lampret, državni sekretar iz Ministrstva za obrambo.

Uvodoma bi rad pojasnil, da so v skladu z Zakonom o obrambi na Ministrstvu za obrambo določena tri položajna delovna mesta za katere ni treba izvesti javnega natečaja, temveč Vlada imenuje na predlog ministra za obrambo in sicer, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe ter glavni inšpektor za obrambo. Govorimo o treh nadgovorniških položajih znotraj obrambnega sistema pri katerih je zaradi njihove občutljivosti poleg strokovnosti pomembno tudi medsebojno zaupanje in kompatibilnost vizije razvoja na teh področjih med vsakokratnim ministrom za obrambo in omenjenimi osebami na tem položaju. Ob tem je treba tudi poudariti, da je nabor kandidatov predvsem v primeru načelnika generalštaba omejen na ozek krog častnikov Slovenske vojske z najvišjimi čini, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo generalskega formacijskega mesta najmanj čin brigadirja. Zamenjave na položaju načelnika generalštaba ter generalnega direktorja obveščevalno-varnostne službe v ničemer ne odstopajo od dosedanje prakse na tem področju, saj je ravno zaradi prej omenjenih razlogov redno prihajalo do menjav na teh položajih, ob nastopu nove vlade, v nekaterih primerih takoj ob njenem nastopu v večini primerov pa v roku nekaj tednov ali mesecev. Praktično vsi ministri za obrambo so izkoristili možnost, ki jim jih daje peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih, da v roku enega leta od nastopa funkcij predlagajo zamenjavo predstojnika organa v sestavi oziroma drugega uradnika na položajnem delovnem mestu. V mandatu Vlade 2014-2018 pa je v enem mandatu prišlo celo do menjave dveh generalnih direktorjev obveščevalno-varnostne službe. V primeru zamenjave general majorke Alenke Ermenc je vodenje Slovenske vojske prevzel brigadir Robert Glavaš, ki je bil že prej njen namestnik, torej gre za neke vrste logično potezo genezo, ki nima nobene politične konotacije. Ko govorimo o Robertu Glavašu govorimo o izjemno izkušenemu častniku, ki je v Slovenski vojski opravljal najzahtevnejše dolžnosti in ga odlikuje izjemna pripadnost Slovenski vojski, predvsem pa to razume in se zaveda, da ureditev stanja v Slovenski vojski ni odvisna samo od zunanjih dejavnikov, ampak tudi od odnosov in organizacijske klime znotraj vojske. Ugled, ki ga kot vodja in častnik uživa znotraj Slovenske vojske, so tisto kar ta trenutek nujno potrebuje. Ob tem velja opozoriti na navedbo predlagateljev, da je bil brigadir Glavaš imenovan za poln mandat, to je za 5 let, kar ne drži, saj Zakon o obrambi za načelnika generalštaba ne predvideva dolžine trajanja mandata. Kot je opisano zgoraj tudi menjava na čelu obveščevalno-varnostne službe je bila pričakovana in logična, saj mora oseba uživati polno zaupanje predstojnika. Ob tej menjavi na obveščevalno-varnostni službi bi veljalo poudariti tudi, da se je bivši direktor službe Matijevič tega tudi zavedal in je že 11. 3. 2020, torej samo dva dni pred nastopom nove vlade takratnemu ministru za obrambo podal odstopno izjavo z dne 12. 3., torej en dan pred imenovanjem nove 14. Vlade Republike Slovenije. Minister Erjavec je istega dne na Vlado tudi posredoval predlog za njegovo razrešitev, ali se je direktor premislil in je bilo gradivo o njegovi razrešitvi umaknjeno iz postopka obravnave na Vladi Republike Slovenije. Torej tudi v tem primeru ne gre za nikakršno politično menjavo, saj si je direktor Matijevič očitno želel predčasno vrniti v službo v slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, od koder je na svoje mesto tudi prišel. Za novega direktorja pa je bil imenovan zelo izkušen sodelavec obveščevalno-varnostne službe. Dolgoletni sodelavec, ki uživa zaupanje ministra za obrambo. Hvala, predsedujoči.

Hvala. Želi še predstavnik financ besedo?

Polona Flerin

Hvala lepa. Ministrstvo za finance je že nekaj časa opažalo, da Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ni dosegel zastavljenih ciljev predvsem zaradi zaostankov pri prenosu evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Mag. Ivan Kupina, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja urada, je kadrovsko okrepil urad, ki deluje strokovno in v skladu s slovensko zakonodajo ter evropskimi predpisi. Gospa Branka Glojnarič pa je na svojo željo ostala na uradu in deluje v službi za mednarodno sodelovanje. Hvala lepa.

Hvala. S tem smo zaključili uvodni del. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Najprej želi besedo predlagatelj, ponovno. Prosim.

Hvala lepa, predsednik. Najprej komentar za vas. Jaz prosim lepo, če gospodu ministru poveste, da je fino, da si v zaprtih javnih prostorih, ko govorite, daste masko gor, nenazadnje so to ukrepi, ki ste jih sprejeli vi na Vladi in se mi zdi prav, da če jih morajo upoštevati ljudje, da jih upoštevate tudi sami. Kot drugo pa, glejte, saj vas poznamo in ta odziv je bil nekoliko pričakovan, zašli ste od realnosti problema nekam drugam v želji po preusmerjanju pozornosti in tako kot predsednik Vlade ste tudi vi očitan manipulator in odličen teh dejstev, ki jih znate oziroma želite prikrojiti vedno sebi v prid in zelo dobro je vidna podoba te iste šole. Niste pa več direktor te vaše strankarske televizije in ste minister za notranje zadeve in jaz pričakujem, da temu primerno tudi komunicirate in sodelujete na tem odboru in podate odgovore na vprašanja, ki vam jih poslanci zastavljamo. In še enkrat. Glejte, nihče ne oporeka kadrovanju kot takem, ki je v pristojnosti Vlade, bomo pa tako LMŠ kot tudi preostali v opoziciji, če vas sporno s tega kar počnete ne opozorijo vaši koalicijski partnerji, jaz ne vem kam so v tem času odšli, bomo oporekali in izrazili to jasno nestrinjanje, sploh takrat, ko rušite kredibilnost teh institucij in ko rušite že tako nizek ugled političnega prostora in ko rušite že tako porušeno enotnost našega naroda. Po tem kar ste v bistvu povedal kaj vse pričakujete od policije pa jaz nekako skoraj vidim, da ste že postal sodnik, da poveste že vse kaj se mora zgoditi in kaj se bo zgodilo v bistvu. To je res zaskrbljujoče in poglejte, povsem dovolj je, da zasadite dvom, sum, kar ste nenazadnje tudi storili, to ste ljudem vsadili in ljudje začnejo dvomiti in začnejo spraševati ali bodo nepravilnosti in sporni posli, ki so tej vladi očitani oziroma so bili očitani tudi stranki, ki je v tekoči preiskavi, tukaj ste nam navrgel našo stranko LMŠ, naša stranka ni nikdar bila in ni v nikakršni policijski preiskavi, vaša žal je v kar nekaj njih, tako da, ko posegate v te sisteme se upravičeno poraja sum in dvom, da ne bo nič preiskano. Nenazadnje pa zadeve počnete vsem na očeh. In jaz se v sodstvo ne bom spuščal kaj je in kaj bo, ker to je zame druga veja oblasti, jaz to ločim, niti se pa ne bom spuščal v delo policije, ampak ko pa na tako ključne položaje kot je recimo direktor NPU ali pa kriminalistična policija ali pa UPPD nastavite človeka, ki pa vam bo po možnosti vedno prikimal ali pa pošiljal neke podatke o poteku tekočih preiskav, no, jaz pa mislim, da imamo tu težavo in zelo veliko težavo, ker je ta dvom o katerem govorim, dvom o neodvisnosti institucij in postopkov, katere ste pa vsaj v vaši stranki po videnem nedvomno umešali. Zdaj, brali ste tudi ene podatke, jih navajali, zdaj jaz ne vem, govorili ste, da je to zaupno gradivo, jaz potem pričakujem, da to govorite na zaprti seji, ne vem ali ste zdaj zlorabil tudi Zakon o tajnih podatkih, to se resnično vprašam. In ko mečete tukaj meni v obraz ene stvari nazaj iz leta 2012, ja, tudi jaz se vprašam kaj je s to državo, vi skoz poudarjate levi, desni, dajte že nehati. V LMŠ smo presojali kader po strokovnosti ne pa politični usmerjenosti. In zdaj, če ste že odprl to temo, vam bom tudi razložil, da bova čisto na jasnem, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, vodenje NPU je s 1. Junijem 2019, torej eno leto po nastopu vlade Marjana Šarca prevzel takratni direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič, ker je dotedanjemu direktorju NPU Majheniču potekel petletni mandat, spoštovani minister, konec 2018 in je bil odtlej tam kot vršilec dolžnosti. In novi direktor je z dvojnim, se pravi s ponovljenim javnim razpisom se potem odločil kandidirati gospod Muženič in bil tudi izbran in ker je bil takrat direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ja, seveda ga je zamenjal nekdo drug. In to je bila gospa Branka Glojnarič(?), ki je zamenjala gospoda Muženiča. Drugače bi na tem položaju bil do 21. februarja 2023. Spoštovani minister, in prosim, da ne zavajate ljudi, ne zavajate tukaj nas, ker pač podatki so jasni in to je najmanj neokusno.

Potem ste govoril spet o eni zgodovini, zelo radi se vračate nazaj v tista leta, škoda je samo, da ne mislite bolj na prihodnost, pa na to kaj nas čaka po tej krizi v kateri smo, ampak dobro… Poglejte, jaz sem rojen 91. v samostojni Sloveniji in pač se v vlade v letu 90. res ne mislim spuščati danes tukaj. Govorimo o nečem čisto drugem. Svet je šel naprej. Demokracija se razvija. Vmes ste še vedno spet spljuvali medije, tako kot očitno na tej vladi počnete…