Skratka, spoštovani vabljeni čakamo, da se popolni kvota desetih poslancev, da lahko začnemo, ker moramo biti sklepčni, tako, da močno upam, da jih najdemo. Intenzivno pa potekajo druge seje vzporedno in imeli smo eno tudi do petih zjutraj, tako da opravičujem kolegice in kolege, če so danes malo raztreseni. Tako, da mislim, da bomo v kratkem dobili še dva poslanca Odbora za kulturo in bomo začeli. Glejte, predlagam že zaradi vabljenih, da začnemo, verjamem, da se nam bodo pridružili poslanci, ko bodo na zdravstvu mogoče razbremenjeni, tako da vas vse lepo pozdravljam, članice in člani odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne in pričenjam 7. sejo Odbora za kulturo.

Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci in poslanke: Franc Breznik nadomešča mag. Dejana Kaloha, Boštjan Koražija nadomešča poslanca Primoža Siterja, Andreja Zabret pa nadomešča gospo Lidijo Divjak Mirnik, ki jo zdaj še vidite, ampak v bistvu ni več tu.

Ja, danes je dan čudežev / smeh/ skratka, ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, dnevni red pa je, pod 1. točko imamo predlog Zakona o spremembi Zakona o knjižničarstvu, 2. točka je poročilo o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014 – 2018 za leto 2018 in 3. točka je letno poročila Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2018 – 2019, naj vas še obvestim, da poslanec Gregor Perič nadomešča poslanko Janjo Sluga.

Torej zdaj predlagam, da preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O KNJIŽNIČARSTVU. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje vlade, pripombe k predlogu zakona s strani civilne iniciative za IZUM in COBISS in stališče Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.

K tej točki smo vabili Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo, Zakonodajno-pravno službo in Nacionalni svet za kulturo, ki pa se nam je opravičil in ne bo prisoten pri tej točki. Dodatno sta vabljena dr. Aleš Bošnjak, direktor Izuma, gospod Branko Rednak, predsednik upravnega odbora Izuma in k predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagatelj predloga zakona, se pravi predstavnik Državnega sveta, gospod Marjan Maučec podati dopolnilno obrazložitev k členom preloženega zakona? Prosim lepo, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica, članice in pa člani odbora in ostali vabljeni, tudi predstavniki vlade.

Ta predlog zakona je v Državni svet vložil bivši svetnik državni Franc Kangler, ki pač izhaja iz tistega okolja, ta zakon je zelo preprost in je jasen, nekako se ugotavlja ne glede na pristojnosti, ki jih ima knjižničarsko-informacijski servis nacionalnega izjemnega bibliografskega statusa pri Cobissu v zakon o knjižničarstvu, kjer opredeljuje njegove naloge, potem tudi omogoča ta zakon v 67. členu, da se pač ustanovi in podeli koncesija drugi osebi, to se je zgodilo in je vlada pač na podlagi 67. člena tudi ustanovila IZUM, pride pa do težave v tem, ker je pač ta organizacija po zakonu raziskovalno in razvojne dejavnosti, v 33. členu opredeljena kot vodenje z upravnim odborom, ker mora biti zagotovljenje tripartitna zastopanost, to pomeni, da noben od predstavnikov vlade, zaposlenih in pa javne javnosti ne sme imeti večine, kar sedaj zdaj ni, dejstvo, zdaj je dejstvo to, da so trije predstavniki Vlade, pet predstavnikov javnosti in pa samo en od zaposlenih in to je osnovni problem tega zakona, kot ga pač ocenjujemo mi, zato predlagam, da se 46. člen črta in na ta način 33. člen Zakona o raziskovalni dejavnosti preide v veljavo in to opredeli.

Zdaj, dobil ste tudi pravno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je sicer 2015 nasprotovala, pa od takrat ni bil predlog, da se črta 46. člen zakona, ampak samo, da se modificira. Mi nekako zdaj ugotavljamo, da Zakonodajno-pravna služba ne problematizira tega predloga zakona in spremembe, opozarja pa, kar se tudi mi strinjamo, da do takrat, dokler se splošni akti ne prilagodijo temu, da pač upravni odbor, kot v taki sestavi kot sedaj, izpelje zadevo.

To je, zelo na kratko, hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? (Da.)

Prosim.

Hvala lepa za besedo.

V našem pisnem mnenju k predlagani spremembi navajamo, da ta sprememba pomeni, da se bo za knjižnični informacijski servis uporabljala ureditev, kot jo določa Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki sistemsko ureja javni, raziskovalni in infrastrukturni zavod, organe zavoda in pogoje za imenovanje direktorja.

K predlagani spremembi nismo imeli pripomb, gre namreč za vsebinsko odločitev, katera ureditev je za konkretni javni zavod najbolj primerna oziroma ali še vedno obstojijo razlogi za to posebno ureditev, ki velja vsaj, mislim da, od leta 2001, ko je bil sprejet nov Zakon o knjižničarstvu. Opozorili pa smo na prehodno ureditev in sicer, da je treba preveriti, ali naslavlja pač vsa potrebna vprašanja v zvezi s prehodom na novo oziroma spremenjeno ureditev.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo Vlada? (Da.)

Gospa Ignacija Fridl Jarc, prosim, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Jaz bi predala besedo našim strokovnim službam in sicer direktorici direktorata, dr. Jelki Pirkovič, da pojasni naše stališče.

Hvala.

Najlepša hvala.

V gradivu imate tudi stališče Vlade, tako da tukaj, seveda, oziroma mnenje, ki je bilo v postopku poslano in Vlada tukaj, je podobno stališče, kot je bilo že v prejšnjih poskusih za ureditev drugačnega statusa organa upravljanja IZUM-a večkrat podano. Skratka, mnenje se tukaj ni spremenilo. Iz leta 2011 in tudi 2015 je že bilo tako mnenje podano, da Vlada nasprotuje tej spremembi Zakona o knjižničarstvu in sicer, je razlog predvsem v tem, da dosedanja ureditev je primerna, ker gre, nenazadnje, za pomemben servis knjižnicam in to ne samo tistim, ki delujejo na področju raziskovanja, ampak vsem ostalim knjižnicam, tudi šolskim, specialnim, recimo za slepe in slabovidne in tako naprej.

To se pravi, za cel spekter knjižnic, ki ga na način, da bi seveda to prenesli, samo, določanje članov odbora upravljanja, na način, kot to predvideva Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, da bi to pomenilo zmanjšanje, dejansko, pomena IZUM-a skozi odbor upravljanja, na področju knjižničarstva. Ni zadržek v tem, da bi IZUM bil tudi infrastrukturni zavod za raziskovalno dejavnost, to nalogo seveda opravlja skozi SICRIS vstopno točko in tukaj ni zadržka, da se tudi po sedanjem Zakonu o knjižničarstvu, dopolni še sestava Sveta zavoda, če je to potrebno na ta način, nasprotuje pa Vlada črtanju tega člena Zakona o knjižničarstvu, ker bi dejansko tukaj nastala velika praznina in ta vloga kot rečeno IZUM-a pri sistemu COBISS in posredno preko tega, tudi preko sistema COBISS v sistem SICRIS, bi bila s tem precej otežena, če ne onemogočena. Kot dodatno še to navajamo, da je COBISS namenjen predvsem uporabi javnosti, to se pravi vsem imetnikom izkaznic, ki vstopajo v knjižnični sistem preko spleta, tudi to se je zdaj še posebej pokazalo v covid krizi kakšen pomen je knjižnica imela in koliko je tudi SICRIS, se opravičujem IZUM šel na roko knjižnicam, da so v tem času tudi lahko prebrodile vse te težave. To se pravi, da je bila tehnološka podpora za uporabnike maksimalna, skratka tudi to je en dober dokaz sodelovanja, ki je potrebno medknjižnično dejavnostjo, med posameznimi knjižnicami in servisom, ki vodi pač informacijski sistem na področju knjižničarstva. Toliko zaenkrat. Če je pa potrebno še kaj, bomo dopolnili.

Najlepša hvala gospa Pirkovič. Zakonodajno pravna služba bi rada še enkrat besedo.

Prosim.

Ja, hvala lepa.

Odzvala bi se samo na navedbe v bistvu državnega sveta, da smo leta 2015 nasprotovali ureditvi, kar ni res. Kot se spomnim je šla takratna predlagana rešitev, je deloma povzemala sistemsko ureditev, zato smo opozorili na to, da to ni smiselno. Smiselna je določitev posebne ureditve, ne pa prepisovanje in še to samo deloma sistemske ureditve.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo še kdo od vabljenih?