Spoštovani, vsem prav lep pozdrav! Začenjamo 25. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Obveščam vas, da poslanka Monika Gregorčič nadomešča gospo Janjo Sluga, gospa Nada Brinovšek gospo Anjo Bah Žibert in gospod Primož Siter gospo Natašo Sukič. Vsem zbranim prav lep pozdrav. Prav lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade, ministru Hojsu s sodelavci.
Naj pa izkoristim to priložnost, glede na to, da je danes to prva uradna seja, ponedeljek 1. 6. in iskreno čestitam vsem prisotnim, Vladi in pa predvsem vsem Slovenkam in Slovencem, celotni Sloveniji, za uspešno zmago nad pandemijo koronavirusa, ki se je danes tudi uradno končala. V ta namen in v pozdrav s strani zavezništva, so pravkar čez parlament letela tudi letala F16 iz Aviana, se pravi, ameriška bojna letala.
Žal mi je samo, da obstaja skupina ljudi, ki je vehementno kršila predpise, v času epidemije, ogrožala druge, na srečo, se zaenkrat vse ni končalo s hujšimi posledicami. Kljub vsemu, so se stvari dobro iztekle. Prav o tem bo v veliki meri govorila tudi ta današnja seja, sklicana na zahtevo Levice in prehajamo na določitev dnevnega reda.
Glede na to, da do roka, se pravi, včeraj, ni bilo nobene pripombe, ugotavljam, da je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NEDOPUSTNO TEPTANJE DEMOKRATIČNIH STANDARDOV, REPRESIVNI PREGON PROTESTNIKOV IN KRIMINALIZACIJA SVOBODNEGA POLITIČNEGA IZRAŽANJA.
Zdaj, najprej vam k besedi predlagatelja, če želi podat uvodno obrazložitev? (Da.) Prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani gostje, minister, kolegice in kolegi – pozdravljeni!
V Poslanski skupini Levica smo sklicali oziroma vložili zahtevo za sklic te seje iz preprostega razloga, ker opažamo - ker javnost opaža, ker stroka opaža – da Vlada, trenutna vlada Janeza Janše, hoče očitno zatreti vso svobodo političnega izraza, tako na političnem parketu, na parlamentarnem paketu, tako v komunikaciji s širšo javnostjo, s civilno družbo, kot tudi s stroko. Živimo v zelo specifičnem času, to je treba priznati. V času, ko je prihodnost negotova in na tej točki se lahko kot družba vprašamo, ali želimo iz te situacije, tako, javnozdravstveno, kot socialno in gospodarsko, iziti kot prenovljena, povezana, solidarna družba ali pa, na drugi strani, kot totalitarna družba, avtokratska družba, družba enoumja, pravil, ki se jih kaznuje, še preden jih prekršiš, in družba jasnega flirtanja oziroma spogledovanja z diktaturo. Bojim se, da je vsem jasno, da trenutna Vlada Janeza Janše cilja v to drugo opcijo. Vse od začetka tega stanja oziroma razglasitve epidemije smo priče množici omejevalnih ukrepov, ki naj bi bili sicer namenjeni preprečevanju širjenja okužb oziroma zajezitvi epidemije. Če smo, recimo, ob samem začetku ob razglasitvi epidemije še lahko verjeli, da je namen, da je smoter teh ukrepov, ki jih je takrat predlagala zdravstvena stroka, da so res uperjeni izključno v omejevanje, v zajezitev epidemije, se je po nastopu Vlade Janeza Janše pokazal jasen namen dejanskih ukrepov oziroma marsikaterega od njih in vrgel slabo luč na vse. Stroka je bila v celoti zamenjana z zvestimi podporniki Vlade Janeza Janše, od strokovne skupine do vodstva Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zvesti kadri so bili tako zamenjani tudi na vrhu Policije, na vrhu Kriminalistične policije, Nacionalnega preiskovalnega urada, drugod po hierarhiji represivnih struktur. Krepitev avtoritarnosti te Vlade, teptanje demokratičnih standardov, krepitev represije je tako, roko na srce, postalo del vsakdana Vlade Janeza Janše. V treh mesecih smo tako postali priče eni popolnoma nehigienični politični ureditvi in liniji. Ob kadrovskih čistkah, ki sem jih naštel in jih bom elaboriral še kasneje, pa potem dvigu plač političnih funkcionarjev, ki so se najprej malce spustile, pa potem spet malo dvignile, da so se na koncu lahko »pošlihtale« v enem lepem pavšalnem dvigu, pa ukrepih, ki teptajo osnovne demokratične standarde, torej onemogočanje razprave, recimo, v Državnem zboru, čemur smo priče na dolgo in široko, izključevanje stroke, izključevanje javnosti, nižanje sredstev za nevladne organizacije, suspenz pravice do referenduma, recimo, obnašanje ali pa zatiranje, si upam reči, protestov in protestnikov. In ukrepi, ki so namenjeni izključno krepitvi avtoritarnosti, na primer, popolna pristojnost nad razporejanjem proračunskih sredstev, zagotavljanje odločilnega vpliva v ključnih institucijah, diskreditiranje opozicije - oh, koliko smo tega videli! -, oviranje njenega dela, sklicevanje nočnih sej, stran od javnosti, in tako naprej. Pa potem krepitev represije, spomnim na ukrep prepovedi prehajanja občinskih mej, krepitev pooblastil policije, zahteve po podelitvi policijskih pooblastil vojski, nakup dodatne opreme za obvladovanje množic in tako naprej. Logično je, da je naraščala nejevolja, da je naraščalo nezadovoljstvo med prebivalkami in prebivalci. Potem pa je sodu izbila dno še afera z nakupom zaščitnih sredstev. Razume se, da je torej nejevolja, da je nezadovoljstvo med prebivalkami in prebivalci Slovenije zraslo do te mere, da so se odločili stopiti k protestom.
Zaradi omejevalnih ukrepov, zaradi prepovedi javnih zbiranj so se protesti, pa to ne samo pri nas, nasploh po svetu, odvijali na različne načine. Protest, še enkrat povem in tu se bomo bržkone vsi strinjali, je popolnoma legitimen izraz politične volje oziroma nestrinjanja z »establishmentom«, z vladno politiko. In zato so se, ker imamo na eni strani pravico, ampak na drugi strani tudi zato, ker je ta specifična javno-zdravstvena situacija takšna, kot je, so se protesti odvili na različne načine, najprej z balkonov, pa s spletnimi pozivi, s spletnimi koncerti, pa potem z lepljenem stopal, na koncu s kolesarskimi protesti ob upoštevanju vseh pravil in predpisov za zajezitev oziroma ne prenašanje virusa. Treba je poudariti eno stvar. Protesti so se odvijali kot se lahko in kot se v tej specifični situaciji, še enkrat poudarjam, morajo, torej, ob upoštevanju vseh predpisov in omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Naštel bom nekaj primerov oziroma uvodoma nekaj razlogov zakaj so se navkljub situaciji ljudje odločili za izraz protesta ob opazovanju teh neprimernih praks Vlade. Šel bom po vrsti. Prvi takšen miren protest se je odvil 22. aprila. Protestniki so v znak protesta takrat tukaj pred Državni zbor pa tudi na nekaterih drugih lokacijah v Sloveniji lepili papirnata stopala. Kot je bilo mogoče razbrati iz sporočil na socialnih omrežjih je bila takšna oblika protesta izbrana ravno zato, ker so ljudje spoštovali predpise prepovedi gibanja, ker so spoštovali predpis prepovedi javnega zbiranja in ker se protestniki niso mogli fizično v večjem številu zbrati na nevarno bližnji razdalji so to storili na takšen način, torej z lepljenjem stopal. Prišli so na trg, odložili stopala, na njih je pisalo neko sporočilo Vladi, morebiti so to fotografirali in odšli naprej. Stvar je za posameznika vzela kakšnih 20 sekund. Se pravi, ker se niso mogli udeležiti fizično, so na protestu simbolično zastopala stopala, ki jih je vsak posameznik opremil s sporočilom in odložil na tla. Na takšen način, poudarjam, se je zagotavljalo spoštovanje vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, spoštovanja veljavnega odloka o splošni prepovedi gibanja in javnega zbiranja, se je pa podalo sporočilo Vladi. Da je na teh protivladnih protestih nujno potrebno spoštovati vsa priporočila javnozdravstvene stroke so protestniki, ki so se teh protestov udeleževali, pozivali tudi sami. Eden od zapisov na socialnih omrežjih gre tako. Slovenska Vlada s svojimi potezami bolj kot epidemija povzroča kaotične razmer v državi, vse bolj očitno izkorišča epidemijo za vzpostavljanje policijske države, s tem, ko povečuje pooblastila policiji, uvaja uporabo paralizatorjev, skuša povečati pooblastila vojski ter spodbuja strah in nestrpnost do migrantov. Prvi vladni ukrep poleg kadrovskih menjav je bilo permanentno zvišanje lastnih plač, ki mu je sicer sledilo začasno znižanje in hkrati možnosti 200 odstotnega zvišanja samo zaslužnim po presoji nadrejenih, pri tem pa v ukrepih za omejitev posledic epidemije izključi najranljivejše skupine prekarnih prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki se že sicer spopadajo z revščino. Da bi onemogočila vsakršno nasprotovanje svoji samovolji je čez noč z ustavno spremembo zmanjšala možnost referendumskega odločanja, prav tako čez noč je vrgla na cesto študente in študentke iz študentskih domov, kjer so bili v samoizolaciji in jih je prepustila lastni iznajdljivosti. Ni poskrbela za zaščito starejših in zaposlenih v domovih za ostarele, kjer je največji delež umirajočih za koronavirusom v Sloveniji. Vpleta se v sumljive posle z nakupi zaščitne opreme, prebivalke in prebivalce kaznuje za sprehajanje ob slovenskih oblah z omejevanjem gibanja med občinami, najvišji predstavniki politike pa se kažejo v gručah brez vsakršne fizične distance ali zaščite. Opravičili so se in vse je v redu. Ostalim pa so do zdaj izstavili že zdaj čez 20 tisoč evrov glob, situacija je iz vsakim dnem bolj nevzdržna. Ohranjajmo distanco, ne bomo pa tiho. Tako se je zaključilo sporočilo nekoga na socialnih omrežjih, ki je pozval k lepljenjem stopal pred Državni zbor. Torej jasno, spoštovanje demokratične pravice do političnega izraza in spoštovanje ukrepov, ki jih predlaga Vlada oziroma v nekem delu javno zdravstvena stroka. Kljub spoštovanju vseh teh preventivnih ukrepov s strani posameznikov, ki so se odločili izraziti svojo politično voljo, kljub spoštovanju splošne prepovedi gibanja, javnega zbiranja pa so bili posamezniki, tako so nam osebno poročali, ki so prišli, torej še enkrat poudarim, posamično, odložili stopala, mogoče fotografirali in šli naprej, s strani policije legitimirani, popisani in nekateri obveščeni, da bo zoper njih podan predlog zdravstvenih inšpekcij za izdajo globe. Kar je seveda še posebej sporno, pa je to, da je bil, postopek izpeljan tako, da je iz njega zaključiti, da za policijo sploh ni bilo problematično to, da so se posamezniki in družine udeležili tega simboličnega protesta ali da bi pri tem kršili splošno prepoved gibanja in javnega zbiranja, pač pa je bilo sankcionirano zgolj in samo svobodno politično izražanje. Torej, ne to da prideš na trg, ampak to da prideš na trg in nekaj poveš proti Vladi.
Dejstvo pa je tudi, da marsikomu ni bilo sploh pojasnjeno kakšen postopek, kakšen postopek bo sprožen zoper njega in kdo ga bo sploh obravnaval.
Tudi kot rečeno, pričevanja ljudi, udeležencev, posameznikov, ki so bili tam, potrjujejo, da jim je bilo takrat ob tej priložnosti s strani policije rečeno, da je izražanje kakršnegakoli mnenja prepovedano. Da je odlaganje simboličnih stopal sporočili pomen točno takšno, torej prepovedano izražanje mnenja. Torej, ne da sem tam, ampak da povem nekaj proti vladi. Tam je problematično. Sedaj pa, kot izhaja iz medijskih objav in tudi iz pojasnil policijske postaje Ljubljana center so policisti takrat v sredo 22. aprila pri opravljanju policijskih nalog zaznali zbiranje ljudi na Trgu republike in pred Državnim zborom ter ugotovili ,da so posamezniki prišli z namenom ali nalepijo na tla stopala iz papirja, ki so jih imeli s seboj. Pri tem naj bi bili prepoznani elementi kršitve odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin izdanega na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Policisti so ob zaznavi, torej zaznanih sumih kršitev skladno z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, z zakonom o prekrških opravili identifikacijske postopke, torej z osebami, zbrali obvestila in jih seznanili, da bodo ugotovitve odstopili pristojnemu zdravstvenemu inšpektoratu. Sedaj pa pozor, poleg tega navedenega je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da se je tega simboličnega protesta udeležilo nekaj družin, torej ljudi, ki bivajo tako ali tako skupaj, so skoz v neki fizični bližini. Ampak pri tem pa se je postopek, torej identifikacija in tako naprej, policijski postopek, je bil sprožen izključno proti tistim, ki so na tla polagali stopala. Ne proti njegovem ali pa njenem, ne vem, partnerju, partnerici, ne proti komurkoli drugem, ampak proti tistemu, ki je izrazil svojo politično nestrinjanje z Vlado. In samo tistemu.
To bi bilo že samo po sebi dovolj zaskrbljujoče ali pa dovolj velik razlog, da skličemo to sejo, da ministra za notranje zadeve kličemo na odgovornost, ampak je tukaj še dolg seznam točk, ki so v tem polju ukrepov, represivnih ukrepov znotraj obvladovanja epidemije niso na mestu in terjajo odgovore. Recimo, kot ste brž ko ne v sklicu seje tudi prebrali, nedopustni pritiski ministra Hojsa na policijo in ponovni poskus kriminalizacije svobodnega političnega izražanja z dne 24. aprila in 1. maja. Sedaj smo prišli do protestov na kolesih. Protest v takšni obliki se je odvil zaenkrat kar nekajkrat, prvič 24. aprila, nato še 1. maja in potem skozi maj vsak petek. Vedno je šlo za mirne proteste, vedno je šlo za proteste, kjer so protestniki upoštevali vse preventivne ukrepe, prepovedi, fizične razdalje, nošenje mask, pa zunaj to sploh ni bilo več potrebno, in tako naprej. A kljub temu se je tudi na teh protestih policija odločila, da bo nekatere mirne, poudarjam, mirne protestnike identificirala, zdravstvenemu inšpektoratu pa predlagala, da se jih oglobi. Še enkrat poudarim, kot udeleženec teh protestov pa kot nekdo, ki spremlja to aktivistično dejavnost, informacije, ki prihajajo do mene, so informacije o ljudeh, do katerih so pristopili policisti, začeli postopek, le do tistih, ki so izražali svoje politično prepričanje; do naključnih, tistih brez parol, plakatov ali karkoli, pač ne.
Ob vsem tem je še najbolj sporna ukazovna linija, od Ministrstva za notranje zadeve, od ministra Hojsa, proti policiji. Ob vsem navedenem so najbolj sporne ravno izjave, s katerimi je prej opisane mirne protestnike minister za notranje zadeve naslovil kar preko Twitterja. 27. aprila 2020 je zabeležil: »Vsem, ki sprašujete, kaj je počela policija danes v Ljubljani in Mariboru, odgovarjam, da je popisala večje število zbranih, ki bodo oglobljeni. Prav tako bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Ne pričakujte pa, da bo ona vzrok nasilja.« In potem naslednji dan minister Hojs na Twitterju: »V današnji videokonferenci sem evropske notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti Vladi, ki uspešno omejuje epidemijo, kot primer sem navedel včerajšnje proteste, ki so jih podpihovali tako Mladina, 24ur kot stranka Levica in stranka SD.« Minister za notranje zadeve torej ne ve, da izvaja pritisk nad delom policije, posega v njeno neodvisnost z napovedovanjem izdajanja glob in vlaganjem kazenskih ovadb, pač pa izvaja pritisk tudi nad zdravstveno inšpekcijo, ki pa sploh ni v njegovi domeni in ki je edina pristojna za izdajanje glob zaradi kršitev prepovedi javnega zbiranja in gibanja oziroma za ugotavljanje, ali so sploh podane okoliščine relevantne za izdajo globe.
Potem, ko je Vlada Janeza Janše očitno izpeljala svojo kadrovsko-politično čistko in na vse visoke položaje v represivnih organih postavila »prave« ljudi, svoje ljudi, torej v policiji, vojski, kriminalistični policiji, NPU-ju, zdaj minister za notranje zadeve kar preko Twitterja daje navodila za njihovo delovanje. Gre seveda za nedopustno politično prakso, nedopustno vmešavanje v neodvisne organe, ki si jih je, očitno, še enkrat poudarjamo ugotovitev, trenutna oblast v celoti podredila. Še naprej citiram ministra: »Pričakujem, da bo policija za identifikacijo vseh tistih, ki jih je kot udeležence petkovih in današnjih shodov treba kazensko ovaditi, uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oziroma socialnih omrežij, večina državljanov skrbi za zdravje vseh in upošteva odloke.« O tem bomo gotovo slišali s strani informacijske pooblaščenke ali morda ne, ampak v vsakem primeru je sporno. Po pozivih ministra za notranje zadeve policiji, da naj torej za identifikacijo protestnikov uporabi vsa razpoložljiva sredstva, torej tudi medijske objave, družbena omrežja in tako naprej, potem se je na nas obrnila kopica ljudi, ki pa jih je dejansko potem policija obiskala na domu in jim, ob iskanju tega, kdo je organizator teh protestov, žugala z globami in tako naprej. Da so pozivi in pritiski ministra za notranje zadeve na represivne organe na takšen ali drugačen način, na Twitterju ali kakorkoli, nedopustni, da so, da rečemo, vsesplošne grožnje vsem, ki se udeležujejo protestov, sporni, opozarja tudi stroka.
Torej, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi takole, v svojem odzivu: »Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom.« Torej, da se vse na zalogo, da rečem, »kriminalizira«. Doda še naprej: »…da policija glede na zelo široka pooblastila, ki jih določa že sam Zakon o nalogah in pooblastilih, lahko uporablja med drugim tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo na to, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in prekrškov.«
Torej, kot je informacijska pooblaščenka večkrat opozorila, gre za zelo nejasne, za zelo represivne odloke, nejasne opredelitve obsega pooblastil, preširoko tolmačenje tega področja, za kršitve in ima vse skupaj lahko strašanske posledice in resno omejevanje pravic, z navedbo omejevanja epidemije, kot razlog, parafraziram.
V odzivu potem, na te »tvite« oziroma na te sporne izjave ministra Hojsa, je opozorila potem informacijska pooblaščenka tudi, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi le, če je nujno in potrebno. In zdaj, policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na zalogo, brez neke stopnje suma o kršitvi. Vprašanje je torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. Policija, ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi, vsi državljani pod stalnim nadzorom.
Torej, kar trenutna Vlada poskuša, na kar informacijski pooblaščenec opozarja, je vzpostavljanje stanja, kjer imamo 2 milijona potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ki so apriori, na zalogo vrženi v to skupino potencialnih storilcev kaznivih dejanj, zato, ker so izrazili svoje nestrinjanje z Vlado, zato ker so na stopala narisal neko proti vladno sporočilo in ga pustil na trgu, zato, ker so v petek šli »biciklirat«. Na zalogo »kriminalizirani«. Torej cela država, je potencialni kriminalec, samo Vlada je tista, ki odloči, kdo je, kdo ni in samo Vlada tukaj deluje prav in njihovi somišljeniki.
Zdaj, minister policijo poziva k vlaganju ovadb zoper protestnike, ki sploh nimajo pravne podlage. Ugotavljamo, protestniki niso zagrešil, apriori, nobenega kaznivega dejanja, razen tega, da so položil kos papirja na tla ali pa, sedli na bicikel. Poleg torej nedopustnih pritiskov na delo represivnih organov, to pomeni še, s strani ministra, zaskrbljujoče nepoznavanje njegovega lastnega delovnega področja. Podobno nepoznavanje ustavne pravne ureditve, je podkrepil tudi potem z izjavami, da se mu zdi smešno, da bi bili pravni akti nezakoniti le zaradi tega, ker jih je sprejel, za to, nepristojen organ. Bom prebral še enkrat – zdi se mu smešno, da bi bili pravni akti nezakoniti, le zaradi tega, ker jih je sprejel za to nepristojen organ.
V obravnavi odgovora na zahtevo za ustavno presojo razloži, posameznih členov interventnega zakona, ter odlokov o splošni prepovedi gibanja in javnega zbiranja, ki jih je izdala Vlada, čeprav je bil v času izdaje aktov za to izključno pristojen minister za zdravje. Ministrov odziv na to kršitev, eklatantno kršitev, se je potem glasil: »Jaz sem, tako malo…« - torej, na seji Odbora za finance – »Jaz sem tako malo, po domače, si predstavljal, moram odkrito povedati…«
»Jaz sem…« - začetek citata, še enkrat – »Jaz sem tako malo, po domače, si predstavljal, moram odkrito povedati, da bi bilo res smešno, da bi nekdo trdil, da nekaj kar je sprejel Državni zbor, ni veljavno zaradi tega, ker bi sprejem takega akta ali sklepa ali česarkoli bil zgolj v pristojnosti posameznega odbora Državnega zbora. To bi bilo res smešno. Torej, ne poznavanje zakonodaje in osnovnih ustavnih načel se kaže tudi iz samega poziva policiji, da naj za identifikacijo protestnikov uporabi vsa razpoložljiva sredstva. Zopet je na ta problem opozoril informacijski pooblaščenec oziroma pooblaščenka, citiram: »Policija namreč na podlagi 15. točke drugega odstavka 123. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije vodi evidenco fotografiranje oseb, ki vsebuje sledeče osebne podatke: vzdevek ali lažno ime, fotografija, osebni opis, kraj, čas, razlog fotografiranja, osebno ime osebe, ki je fotografirala. Te podatke lahko policija skladno z določbo 112. člena zakona uporablja in medsebojno primerja za namene odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj a le, če je to glede na okoliščine nujno in potrebno. Primerjav fotografije s fotografijami drugih oseb lahko policija izvaja tudi avtomatizirano. Iz izjav ministra Hojsa gre sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice.« Še enkrat citiram informacijsko pooblaščenko »to je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice.« Torej, lahko smo družba, ki spodbuja udeležbo v demokratičnih procesih ali pa smo družba, ki udeležbo v demokratičnih procesih zaničuje, ovira in to je smer, ki jo je izbrala trenutna vlada očitno.
Dodaten razlog za nezadovoljstvo ali pa da rečem za pobude k protestom na slovenskih trgih in ulicah pa je prav gotovo dejstvo, da spoštovanje omejitev in samozaščitnih ukrepov očitno ne velja za predstavnike Vlade. Vse kar smo našteli do zdaj, torej spodbujanje k osebni distanci, prepoved zbiranja in vsi drugi ukrepi, ki jih je Vlada sprejela za voljo zajezitve epidemije, širjenja virusa, očitno ne veljajo za politični razred oziroma za predstavnike Vlade.
En takšen pripetljaj se je zgodil gospodu Hojsu na njegovem vikendu v Metliki, o tem incidentu so pisali mediji, bržkone smo vsi seznanjeni z njim. Potem zelo plastičen primer je skupina visokega političnega vrha: minister za notranje zadeve, minister za obrambo, predsednik države in policijski vojaški vrh, če se ne motim, ob Kolpi na hrvaško-slovenski meji, zelo sproščeno v veliki skupini brez zaščitnih sredstev, preblizu, še en primer. Drug primer, kjer predstavnik, visoki predstavnik Vlade ne spoštuje ukrepov, ki jih je sam zadal vsem ostalim, je zdravstveni minister Gantar, ki je na seji Odbora za zdravstvo odložil masko in sam rekel: »Torej jaz bom lažje brez tega govoril.« Medtem ko bi cela država lažje brez tega govorila, lažje brez tega šla v trgovino, lažje brez tega bila v službi, v tovarni in kjerkoli. In potem je tukaj še primer SDS-ovega župana Šmarjeških toplic Marjana Hribarja, ki je 27. aprila prevozil 21 občin, občinskih meja za partijo golfa in tako naprej. Medtem ko je po tolmačenja ministra in policije v času epidemije, se pravi prepovedano celo izražanje mnenja za visoke državne predstavnike očitno ne veljajo tisti niti osnovni niti najmanjši ukrepi kot so recimo ohranjanje distance, nošenje mask in tako naprej, kaj šele prepoved prehajanja občinskih meja.
Še eden od razlogov, ključnih razlogov zakaj je med državljankami in državljani, prebivalkami in prebivalci vzklila težnja po tem, da se spravimo na ulice in izrazimo svoje nestrinjanje z vlado pa je gotovo vprašanje političnega kadrovanja in samo podrejanje ključnih represivnih organov. Na začetku svojega uvoda sem povedal, da se kot država, kot politika, kot družba lahko odločamo ali bomo šli v neko solidarno skupno demokratično smer ali se bomo prelevili v družbo totalitarizma, avtokracije in tako naprej in še najbolj plastično o vladni težnji, da gremo v ta drugi model priča naslednje poglavje. Torej, kadrovanje. Vlada je na vsa ključna mesta postavila svoje ljudi. Rekli boste, da je to navada pri vsaki vladi, da je to normalna praksa vsake vlade, a kar je storila Vlada Janeza Janše v parih dneh je zelo specifična. Najprej, 13. marca so razrešili na prvi seji, nični seji Vlade so razrešili generalno direktorico policije…
Spoštovani kolega, sedaj bom pa že res urgiral. Poglejte, to je bila prejšnja seja, izredna seja tega odbora. Izgubili smo za to par ur, o vseh teh stvareh smo se pogovorili, o tem smo tudi glasovali na koncu in jaz vas prosim, da se držite današnjega dnevnega reda. Hvala.
Hvala lepa, predsednik. Današnji dnevni red ima eno točko: Nedopustno teptanje demokratičnih standardov, represivni pregon protestnikov in kriminalizacija svobodnega političnega izražanja. Poglavje o katerem bom sedaj spregovoril je vsebinsko ključnega pomena zato, da orišem kontekst, na podlagi katerega boste poslanke in poslanci potem vsi, predvidevam, razpravljali. Poglavje nedopustno politično kadrovanje in podrejanje ključnih represivnih organih je del dokumenta, ki smo ga vložili ob zahtevi za sklic. Predsednik, tudi vi ste videli ta dokument in s sklicem te seje ste potrdili vsebino o kateri bomo razpravljali. Dovolite mi, da o podtočki dnevnega reda razpravljam oziroma o njej naredim uvod, da bodo poslanke in poslanci potem vsebinsko opremljeni za razpravo, da bo tudi minister lahko sodeloval, da boste tudi vi kot poslanec lahko podali svoje stališče, da bo zainteresirana javnost imela tudi vsebinska izhodišča.
Politično kadrovanje je ključnega pomena za ugotavljanje tega konteksta nezadovoljstva med državljankami in državljani. Če tega ne bi bilo bi imela družba en razlog manj, da se zbere na ulicah, na biciklih, na balkonih in tako naprej. In sedaj, 13. marca torej razrešena generalna direktorica policije, zamenjana z gospodom Antonom Travnarjem, ki se mu istočasno v tem trenutku opravičujem zaradi tipkarske napake v sklicu, v sklicu seje smo njegov priimek napačno zabeležili, ki ima svojo zgodovino z aferami blizu SDS. Na isti nični seji je bila razrešena načelnica Generalštaba slovenske vojske. SDS je bil ves čas kritičen tudi do njenega dela. Ampak s tem se je potem podrejanje represivnih aparatov ni končalo, na isti nočni seji Vlade je bil razrešen tudi generalni direktor obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Za novega je bil imenovan Andrej Osolnik, javnosti poznan kot akter iz afere Depala vas. Še en razlog za nejevoljo. Naslednjič, 8. aprila je potem sledila še politična menjava direktorja uprave kriminalistične policije. Za v.d. direktorja je bil imenovan Vojko Urbas tudi z aferno zgodovino. 14. aprila potem peta menjava, je sledila menjava na vrhu Sove, na mesto direktorja je stopil Janez Tušek tudi iz tesnih krogov SDS. Potem politična čistka še na uradu za preprečevanje pranja denarja. 1. maja je dotedanjo direktorico nadomestil Ivan Kopina, član SDS. Sedmič. Sedma menjava, zadnji represivni organ, ki ga je SDS morala očitno urediti, je bil Nacionalni preiskovalni urad, dosedanji direktor je bil razrešen po hitrem postopku brez obrazložitve v znani maniri, torej SDS. Zakaj takšne odločne menjave na vrhu represivnih organov po celi tej liniji represivnih organov je, upam da jasno oziroma je jasno tudi enemu osnovnošolcu, če hočeš utrditi svojo oblast, če hočeš utišati opozicijo bodisi politično bodisi civilno, so to prvi naslovi in če se hočeš zaščititi pred protesti, ki so vlado Janeza Janše enkrat že, če me spomin ne vara, odnesli, je treba pospraviti najprej tam.
Še eno poglavje, ki je problematično, pa je žaljenje in diskreditacija protestnikov, žaljenje in diskreditacija strokovnjakov, vseh, ki dvomijo v vladne ukrepe, vse, ki jim nasprotujejo in vse, ki z njimi sodelujejo. Tukaj pa je po tej neformalni liniji, če hočete Vlada servirala toliko enih cukerčkov, da jih je težko našteti, samo poglejte twitter. Poglejte kaj se dogaja z zdravnikom Rihardom Knafljem, kaj se dogaja z Alešem Galetom, se opravičujem, protokolaps(?) z imenom. Janez Janša je protestnike sam označil za ekstremne levičarje, za kaviar socialiste, ki naj bi škodili celo varnosti države in tako naprej. Janez Janša pa potem Franc Breznik, ki je protestnike označil za brezdelneže, z neprimerno izobrazbo in jim zagrozil s prisilnim delom in tako naprej, da ne govorimo o tem kako so se nekateri vladni veljaki spravili na tega nekega policista, ki je zgolj in samo bil prijazen.
Minister Hojs se je na dolgo in široko oziroma niti ne tako zelo na dolgo in široko, spravil, zelo neprimerno, ta bo bolj sveža, da ne bomo govorili o 14 dni stari, na protestnike na takšen in drugačen način, kar je nedopustno, v končni fazi so samo izražali svoje politično prepričanje. Eden od njegovih twittov pravi: »Sin prvorazrednih, ki se občasno prelevi v mestnega rejca pujse Pepe, si domišlja, da bo lahko v nedogled provociral in žalil policijo. Tožilci, tudi oči, še vedno ne vedo kako je s ca 700 tisoč evri, ki jih je uredila mami podjetje v Linhenstainu. Plačevanje kazni mu očitno ni problem.« To je twitt Aleša Hojsa, notranjega ministra, ki obračunava z enim od protestnikov in njegovim družinskim ozadjem. Ob tem, se opravičujem, se mi pojavlja ključno vprašanje, kdo je v tem špilu Vlada in protestniki zares huligan. Kdo je tisti, ki spodbuja nespoštovanje, ki cilja z nekimi pod pasom osebnimi puščicami, ki diskreditira drugega, so huligani protestniki na biciklih s kredami in bobni? Ali ljudje, ki s položaja moči kažejo s prsti na posamezne državljane, na njihovo družinsko ozadje ali karkoli pač že? Pa se potem minister Hojs tukaj spravlja še na policijski sindikat, ki da ne opravlja dobro dela, ker je na protestih prijazen. Spomnite se še enkrat tega nagrajenega policista, ki je naredil en selfi z enim mimoidočim in tako naprej.
Edini vladni predstavnik, to pa mu je treba priznati, ki je podprl protivladne proteste, je bil tukaj obrambni minister Matej Tonin, ki je na svojem Tweeterju napisal »današnjega sporočila protestov«, to je bilo 8. maja, »ne smemo preslišati in ga je potrebno obravnavati resno. Kot družba pa se moramo potruditi, da bomo današnjo demokracijo ohranjali in razvijali z dialogom in v okviru demokratičnih institucij«. Vse lepo in prav, ampak zakaj zaboga je moral Matej Tonin potem čez nekaj ur ta tweet izbrisati? Očitno je bil preveč prijazen do normalne demokratične ureditve ali kakorkoli.
Naštel sem nekaj poglavij, ki so ključnega pomena za razumevanje problematike, o kateri bomo razpravljali - ključnega pomena za razumevanje modusa operandi, v katerem funkcionira trenutna vlada, ki očitno hoče vzpostaviti neko družbo totalitarizma, avtokracije, kaznovanja, da rečem na zalogo, ki ji ni v interesu demokratična ureditev, popolnoma legitimen izraz politične volje posameznika, skupine niti v Državnem zboru niti na ulici niti med novinarji in stroko, ampak vse kaj drugega.
Zato torej na podlagi vsega navedenega predlagamo, da odbor sprejme naslednje sklepe. In sicer.
Odbor ugotavlja, prvi sklep, da predstavniki vlade ne spoštujejo odlokov in odredb o samozaščitnih ukrepih in prepovedi gibanja, ki jih je sama sprejela ter poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma odpravi dvojne standarde, ki vladnim predstavnikom zagotavljajo priviligirano obravnavo in omogočajo kršitev pravil, vse vpletene pa poziva k razmisleku o odstopu s funkcije. To je prvi predlagani sklep.
Drugi od štirih. Odbor poziva vlado, da nemudoma preneha s političnimi pritiski in podrejanjem represivnih organov, kar je, kot sem uvodoma pojasnil, naredila s svojo dolgo mrežo kadrovanja in nekih spornih ukazovnih praks.
Tretjič. Odbor za notranje zadeve poziva vlado, da zagotovi takšne okvire za delovanje represivnih organov, ki bodo zagotavljali enako obravnavo in zagotovili spoštovanje pravice do svobodnega političnega izražanja, torej med protestniki ali komurkoli.
In četrti, zadnji predlagani sklep. Odbor za notranje zadeve obsoja ukrepe Vlade Republike Slovenije, ki pomenijo teptanje političnih standardov teh obsoja osebne diskreditacije in napade vladnih predstavnikov na vse, ki nasprotujejo ukrepom Vlade Republike Slovenije in opozarjajo na njena nezakonita ravnanja.
Torej v zadnjih tednih od začetka vlade Janeza Janše se je pripetila zgodovinska množica kršitev vsega možnega s strani avtoritete političnega razreda. Jaz verjamem, da je komu težko o tem poslušati, ampak žal. In zadnji čas je, da se tukaj naredi en hladen tuš, prepozna napaka in stvari popravi na takšen način kot predlaga eden od naših sklepov. V vsakem primeru pa je nedopustno, da opazujemo kot državljanke in državljani ta pogrom nad, represivni pogrom nad vsakem izrazu političnega nestrinjanja s trenutno vlado Janeza Janše.
Toliko uvodoma. Verjamem pa, da se oglasim še in da bo tudi razprava konstruktivna in sklepi sprejeti.
Hvala.
Preden dam besedo naprej gospodu ministru, samo eno kratko pojasnilo.
Ogromno besed je bilo zdajle tukaj rečenih o svobodi političnega izražanja in svobodi političnega delovanja. Odraz te svobode je tudi to, da sem to sejo danes sklical. Vsi razlogi po moji oceni so bili, da bi tole sejo zavrnil, ker predlagatelj pač poskuša tiste, ki so sistematično, načrtno, politično spodbujevano kršili pravni red Republike Slovenije v času epidemije s tem ogroža ne samo sami sebe, ampak tudi vse druge, tudi zdravstvene delavce med katerimi so nekateri pač zato, da ne bi okužili svojih družin živeli v prikolicah tamle okoli bolnic, poznam osebno družino, kjer so se sami šli na socialno distanco, pa imajo majhnega otroka v družini, ker oče, ki sicer dela na nevrološki kliniki, pa je doktor znanosti, bil premeščen na infekcijsko kliniko. In vse to ste ogrožali s svojim ravnanjem in zdaj tisti, ki ste sistematično, načrtno spodbujali pač kršitev pravnega reda Republike Slovenije, sebe in vse tiste, ki so vam sledili, prikazujete kot žrtve. To, trdim, je nedopustno in samo lahko rečete hvala, da danes tale seja tukaj sploh je. Bi pa vljudno prosil, da se vsi zavedate pač, ad je tole parlament, kjer morajo veljati enaka merila za vse in ne morete v isti sapi reči, da tisti, ki so kršili zakon, so delali super, ker so bili politično na vaši strani, če je bila kakšna napaka nekje na drugi strani, to je pa grozno narobe. In skratka imejte enaka merila za vse. In v tej smeri bom tudi vodil sejo.
In zdaj dajem besedo ministru gospodu Hojsu.
Prosim.
Gospod Hojs ima besedo, postopkovno boste imeli po tem.
