Lep pozdrav!

Ugotavljam, da smo sklepčni. Danes bom sejo Komisije za nadzor javnih financ vodil jaz, saj je kolega Igor Peček upravičeno odsoten. Tako, začenjam 13. sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: predsednik komisije, Igor Peček. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastilom sodeluje kolega Aljaž Kovačič, ko nadomešča kolega Roberta Pavšiča in kolegica Lidija Divjak Mirnik, ki nadomešča Braneta Golubovića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje komisije: 1. točka - Poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije o delu za leto 2019, pod 2. točko - Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2019, pod točko 3. - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku, to je včeraj, do 12. ure, nisem prejel in tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE O DELU ZA LETO 2019. Pri tej točki je komisija matično delovno telo. Poročilo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 11. 6. 2020 je bilo prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki smo s sklicem seje povabili predsednika Računskega sodišča, gospoda Tomaža Vesela, ki ga lepo pozdravljam, Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Uvod v razpravo k tej točki bo podal predsednik Računskega sodišča, gospod Tomaž Vesel, ki ima pripravljeno tudi kratko PowerPoint predstavitev.

Prosim, gospod Vesel.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Nekaj zelo kratkih poudarkov, ki pravzaprav opišejo leto 2019, kjer pa moramo vedet, da je pomembno drugače od leta 2020, ampak o tem bomo poročali v naslednjem letu, čeprav se trudimo, da ne bi bilo, pa vendar je.

V letu 2019 je Računsko sodišče obeležilo svojo 25. letnico obstoja. Ob tej priložnosti je predsednik Republike odlikoval Računsko sodišče kot eno, mislim da, celo edino inštitucijo v državi, z redom za zasluge, kar je sodelavcem Računskega sodišča in seveda vsem nam veliko pomenilo. Gre za eno simbolno gesto. 25. letnica obstoja Računskega sodišča, prek 2 tisoč izdanih revizijskih poročil, 25 let spremljanja stanja javnih financ v Republiki Sloveniji. Smo hotel obeležit tudi z neko posebno potrebo po spremembi Zakona o Računskem sodišču, vendar v tem delu nismo uspel, se bomo pa verjetno v prihodnje o tem pogovarjal.

Sicer smo v letu 2019 izdali 62 revizijskih poročil in 23 »porevizijskih« poročil, kar je povsem primerljivo preteklim letom. Obdelovali oziroma revidirali smo 112 »revidirancev«, kar je nekaj več, kot v preteklem obdobju. Torej 112 subjektov javnega sektorja je bilo pod drobnogledom Računskega sodišča. Izdal smo 511 ukrepov, ki so bili izvedeni med izvajanjem revizij oziroma po revizijskih postopkih. Velik delež ukrepov, ki jih Računsko sodišče se namreč izreče, se namreč realizira že tekom revizijskih postopkov in to moram reči, da nas v zadnjih letih precej veseli.

Več napora vlagamo v to, da »revidiranca« prepričamo v potrebne popravljalne ukrepe že v zelo zgodnih fazah revizije oziroma takoj, ko se nepravilnosti ali oziroma nedoslednosti ali pa nesmotrnosti pojavijo. Izdal smo 365 priporočil uporabnikov javnih sredstev. Moram reči, da jih večina teh priporočil upošteva. Kar nekaj dobivamo odzivov od naših »revidirancev«, ki so tudi prostovoljna, kljub temu, da jih ni nujno poslat, pa vendarle poročajo o realizaciji priporočil. Nekaj od njih so pa seveda takšna priporočila, ki potrebujejo spremembo zakonodaje oziroma kakšnih drugih podzakonskih aktov, kjer pa ni vse odvisno zgolj od »revidirancev«.

Prejeli smo 395 pobud za revizije, kar je povsem primerljivo nekaterim preteklim letom in moram reči, da nas veseli, da je anonimnih pobud relativno malo, da je več pobud Državnega zbora, da je več pobud državnih inštitucij. V zadnjih letih beležimo sicer nekaj manj pobud gospodarstva oziroma gospodarskih subjektov, je pa veliko pobud občin, različnih inštitucij, inšpekcijskih organov in tako naprej. Skratka, te pobude so izjemno strukturirane, imamo pa seveda neko vrzel, pričakovanje je dosti veliko, če pregledamo to številko, blizu 400 na nekje 112 »revidirancev«, vidimo, da je ta vrzel v pričakovanju seveda imanentna in da bo vedno obstajala.

Zato je toliko bolj pomembno, katere revizije izberemo. Veseli nas, da smo imel v letu 2019 nekaj več obravnav naših poročil, tako v Državnem zboru in v Državnem svetu, kot v primerjavi z letom 2018, kjer smo jih imel relativno malo, samo 7. Izdal smo 123 pisnih odgovorov na vprašanja uporabnike javnih sredstev, ki so bila, moram reči, zelo zahtevna. Vsako leto je problematika zahtevnejša. Na nas se res da obrnejo vsi takrat, ko imajo resnično neke velike javno finančne dileme ali pa velike dileme z uporabo zakonodaje, ki ima seveda različne finančne posledice. 123 pisnih odgovorov od naših sodelavcev seveda zahteva veliko koncentracije, veliko znanja, veliko presoj. Ta vprašanja niso enostavna, to vlogo pa z veseljem opravljamo, ker seveda je na nek način preventivna vloga.

Računsko sodišče je bilo v letu 2019 tudi zelo medijsko eksponirano. Skorajda 4 tisoč medijskih objav se je navezovalo neposredno na revizijska poročila Računskega sodišča, kar je relativno visoka številka. Vsota odhodkov vseh »revidirancev«, ki je za nas zelo pomemben indikator, se pravi, s kakšno celotno vsoto so razpolagal vsi, ki smo jih revidirali – 18,4 milijarde, kar je seveda izjemno velik delež celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, kajne, in na ta način, teh 62 revizij, pa 23 porevizijskih poročil, se vendarle dotika velike, velike glavnine vseh javnih sredstev. Proračun Računskega sodišča je nekako stabilen, okoli 6 milijonov evrov, s tem da bi vas posebej opozoril na podatek, ki ga imate prikazanega, in sicer 92 % gre za plače, dodatke in druge prejemke ter prispevke zaposlenih. Kar pomeni, da Računsko sodišče ne investira, ne prenavlja, se pravzaprav ne ukvarja z ničimer drugim kot s svojim delom, smo neke vrste zelo asketska institucija. Ta struktura odhodkov pa je vendar zelo visoka tudi v primerjavi z večino državnih organov. Ob tem bi opozoril na nekaj, česar verjetno en boste prvič slišali, pa tudi jaz se ne bom čisto nič bolje počutil, če bom še enkrat povedal, pa bom zavoljo zapisnika vendar povedal, da je z nekaterimi ukrepi, ki so bili sprejeti v letu 2019, prišlo do resnično velikih anomalij. In sicer, od takrat so vrhovni državni revizorji kot tisti funkcionarji, ki nosijo ključni del posla, plačani manj kot pa revizorji, ki jih vodijo, ravno tako to velja tudi za sekretarje. Mislim, da je to anomalijo treba odpraviti, ker zelo negativno vpliva, čeprav nekih neposrednih posledic ni, ker ljudje so vendar motivirani zaradi narave dela same, sodi pa v kategorijo »saj ni res, pa je«.

Načrtovanje revizij, predlogov za revizije, o katerih sem že nekoliko govoril, da bom skrajšal. Tematska področja revizijskih poročil, tu vendar skrbimo za to, da pokrijemo čim več različnih tematik. Zato se tudi naša revizijska poročila na prvi pogled mogoče dotikajo pravzaprav vseh, pa vendar moramo vedeti, da imamo neko posebno odgovornost do revidiranja lokalne samouprave. Tu povečujemo število revidiranih občin, imamo svoj program, spremljamo, kaj se v občinah dogaja, po vseh indikatorjih, imamo neko mapo tveganj po posameznih občinah, ki niso nujno povezana s tem, kdo jih vodi, da ne bo nesporazuma, ampak kakšne finančne podatke imajo in kakšna gibanja zasledujejo, kakšna je kvaliteta življenja v teh lokalnih skupnostih; veliko pobud dobivamo iz lokalnih skupnosti. Revizija državnega proračuna in obeh blagajn je na nek način že utečena. Relativno malo, pa vendar smo se dotaknili tudi pravosodja kot enega posebnega sistema. Spremljamo premoženje države, kjer veste, da zavračamo mnenje pri bilanci stanja države, kar je svojevrsten problem. Opozarjamo na problematiko EU sredstev, zlasti seveda to razliko med počrpanimi in načrtovanimi sredstvi. Veliko se ukvarjamo z zdravstvom, pravzaprav bi morali počasi že oblikovati nek poseben oddelek, ki bi se ukvarjal samo z zdravstvom, ker je to vprašanje zelo občutljivo. Gospodarske javne službe, kjer je eden ključnih problemov oblikovanje cen gospodarskih javnih služb. Logično je pa, da zelo skrbimo tudi za revizije z vidika okolja, kjer smo v mednarodnem prostoru prepoznavni kot institucija, ki ima zelo močno okoljevarstveno revizijo, tega ne delajo vsi. In imamo močan tudi IT, oddelek za IT revizije, informacijskih sistemov, kjer nas na nek način nekatere institucije zunaj precej kopirajo.

Ena izmed revizij, ki jih morda v tem kontekstu velja omeniti, je bila revizija upravljanja s kriptovalutami. Kot prva institucija v Evropi smo se lotili tega vprašanja in moram reči, da sem zadovoljen, ker naša priporočila so zelo pomagala, tako pri preprečevanju pranja denarja s kriptovalutami kot tudi pri oblikovanju sistema in potem tudi spremembe predpisov.

Ukvarjali smo se veliko s socialnim sistemom, kjer je v Sloveniji izrazito velik tudi javnofinančni, ne samo organizacijski problem. Gotovo vam je ostala v spominu revizija Kam na starost, kjer smo ponovno po desetih letih odprli vprašanje, kako imamo organiziran sistem za preskrbovanje pomoči tistim, ki so pomoči potrebni.

Sodelovanje z Državnim zborom in Državnim svetom. Omenil sem – in moram reči, da bi rad to še enkrat izpostavil -, da smo imeli v preteklem letu relativno veliko obravnav poročil v Državnem zboru. Mi razumemo, da vsako poročilo ni nujno, da dobi še nek epilog na Komisiji za nadzor javnih financ ali pa pri drugih odborih ali delovnih telesih Državnega zbora, vendar v primerjavi z letom 2018, kjer je bilo teh res malo, smo s tem gibanjem zadovoljni. Dve obravnavi poročil smo imeli tudi v Državnem svetu, eno obravnavo na Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, tako kot vsako leto. In smo s tem načinom zadovoljni, kajti menimo, da ko Komisija za nadzor javnih financ ali pa druga delovna telesa obravnavajo neko revizijsko poročilo, in to v času, ko je že izdano porevizijsko poročilo, ne pred tem, ampak ko je že izdano porevizijsko poročilo, ko se vidijo rezultati, ko se lahko spremljajo gibanja, je to za revidiranca zelo dober, pozitiven pritisk k spremembi stanja, mogoče celo prej, kot pa bi mi lahko na nek način dosegli.

Naša medijska prepoznavnost je mogoče celo prevelika, tako o njej ne bom posebej govoril.

V mednarodnem prostoru, leto 2020 je seveda pomembno drugače, čeprav zelo veliko komuniciramo s svojimi kolegi preko mreže in preko drugih komunikacijskih kanalov. V letu 2019 smo bili zelo aktivni predvsem pri organizaciji nekaterih mednarodnih dogodkov in sestankov v tujini, kjer pa moram reči, da smo imeli povsod aktivno vlogo, kajti to je naše izhodišče, ki ga imamo pri mednarodnem sodelovanju in mednarodni dejavnosti. Razen če gre za izrazito pomembno temo, kjer je treba biti zraven - ampak tega je malo -, vztrajam na tem, da so sestanki v tujini ali konference ali karkoli z našo aktivno vlogo, sicer se praktično ne udeležujemo.

V mednarodnem prostoru naših vrhovnih revizijskih institucij imamo pomembno vlogo, delamo nekaj mednarodnih revizij – o tem bomo poročali tudi v zelo kratkem času -, trenutno se ukvarjamo z vprašanjem okoljevarstva Jadranskega morja, onesnaževanja Jadranskega morja. Planiramo še nekaj drugih revizij. V zelo kratkem času izdajamo revizijsko poročilo o bralni pismenosti. Skupaj z avstrijskim računskim sodiščem, pa še z nekaterimi drugimi organizacijami zelo, zelo dobro sodelujemo.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z OECD in skupino V-4+2, je zelo močno. Praktično smo v mesečnih kontaktih, usklajujemo programe, izmenjujemo si podatke. In želim, da bi nekega dne prišlo do izmenjave podatkov, recimo, o doseženih cenah na področju javnega naročanja, o drugih podatkih, ki pravzaprav vsako revizijo lahko postavijo v nek tak mednarodni kontekst ali pa vsaj v kontekst nam primerljivih držav, in lahko bomo začeli poročati tudi o tej dimenziji.

Izvedli smo tudi letni program izobraževanja, ki je za nas izjemnega pomena, in sicer revizorjev drugače izobraziti kot z neko svojo lastno aktivnostjo praktično ne moremo. Zato zelo pazimo, da vsakdo pri nas dobi dober trening, dobro izobraževanje, da že mlade kadre, ker imamo relativno nizko stopnjo fluktuacije, pa vendar zaposlujemo večinoma mlajše ljudi ali pa resnično strokovnjake, ki so nekaj v slovenskem prostoru že pokazali. In z njimi delamo, da čim prej lahko samostojno izvajajo revizije. Takšno politiko zaposlovanja imamo že vsaj osem let. In sem zelo zadovoljen, da v tem trenutku izvajajo zelo zahtevne revizije, kot je revizija Slovenske varnostno-obveščevalne agencije in nekaterih drugih večjih projektov, pravzaprav ljudje, ki so pri nas pet, šest, morda sedem ali pa celo štiri leta. Kar pomeni, da smo uspeli izobraziti povsem novo generacijo revizorjev, državnih revizorjev, imajo tudi naziv državni revizor, z našim lastnim angažmajem, in smo pravzaprav s tako zelo dobro uravnoteženo starostno strukturo na Računskem sodišču tudi zelo zadovoljni. Zato veliko poudarka dajemo, da se zaposleni udeležujejo seminarjev in konferenc, ki jih organizirajo institucije v Sloveniji in predvsem tudi v tujini, kjer pa tudi mladi pravzaprav že ko gredo na takšne dogodke, zaprosijo za svojo aktivno udeležbo, kar seveda za takšnega mladega revizorja pomeni izjemen izziv. In moram reči, da smo na to ponosni in imamo tudi zelo dobre odzive.

Mogoče bi omenil še to - če se kratko sprehodim skozi nekaj revizijskih poročil, ki so pa vendar imela nek večji odmev v preteklem letu -, da praktično skoraj vse ključne revizije opremimo z infografiko, ki so zelo zanimive za naše revidirance, za medije in pri nekaterih temah pravzaprav predstavlja kar referenčni vir in moram reči, da smo s tem zadovoljni. Ukvarjali smo se recimo v kakšnem stanju so vode v Sloveniji, kjer ugotavljamo, da je 62 od 155 površinskih vodnih teles v slabem stanju, posebej smo opozorili na problematiko severovzhodne Slovenije, kjer se ukvarjamo sedaj še z novo revizijo, in sicer stanje nitratov oziroma osebnost nitratov v vodi, to vprašanje nam je bilo enega izjemnega pomena in smo tukaj dosegli kar velik napredek. Omenil sem že učinkovitost urejanja virtualnih valut, učinkovitost varstva pred temi izzivi(?), tujerodnimi vrstami, kjer imamo en izrazit velik problem v Sloveniji, pri viziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije opozarjamo na zelo veliko vrzel med načrtovanimi sredstvi iz proračuna Evropske unije in realizacijo pri črpanju Evropskih sredstev, kjer smo prejeli žal kar 28,5 % manj kot pa načrtovanih sredstev. Tudi podatek za leto v nekem tekočem obdobjem morda ni najbolj razveseljiv, je pa boljši. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo izvajanja nabav družbi za avtoceste Republike Slovenije, kjer smo pravzaprav pogledali cel nabavni proces in smo se prvič ukvarjali tudi z izvedbo pogodbe nadzora nad samimi pogodbami. Kam na starost oziroma skrb za tiste, ki staro… /nerazumljivo/ duševne in telesne prizadetosti potrebuje pomoč drugih, se mi zdi ena bolj odmevnih revizij, kajti kjer smo ugotovili, da država že več kot 10 let praktični ni izvajala resnih ukrepov v zagotovitev različnih oblik pomoči, kar se je v teh časih izkazalo kot izrazito velik problem. Upam, da bodo naša priporočila realizirana in mogoče tudi s predpisom, ki je trenutno v obravnavi, vidimo, da je nekaj takšnih priporočil pravzaprav že vključenih. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo strateškega načrtovanega dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije, načrtovano proizvodnjo električne energije jedrskih elektrarn, kjer posebej opozarjamo na to, da država nima načrta kako nadomestiti izpad eventualnih virov TEŠ6 in NEK v prihodnjem obdobju, kar predstavlja 60 % našega energetskega potenciala v tem trenutku. Opozarjamo na to, da se Vlada desetletja opredeljevala v prihodnost jedrske energije za proizvodnjo elektrike in te odločitve ni sprejela(?), je pa de facto so pa drugi subjekti vse postopke vodili v to, da se drugi blok na nek način zgradi. Pri izbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije smo mnenje zavrnili zaradi neustrezne akontacije informacijo opredmetenih osnovnih sredstev, to seveda ni bilo prvič, smo pa v navezi z Ministrstvom za finance in se stanje na tem področju popravlja.

Patentno varstvo v Republiki Sloveniji. Gre za enega indikatorja vitalnosti družbe, kjer je Slovenija v letu 2019 zdrsnila v skupino zmernih inovatork, prej smo bili uvrščeni bolje, ukvarjali smo se z razlogi zakaj je temu tako in preverili nacionalni postopek pridobitve patenta, ki je sicer relativno enostaven, pa vendarle samo delno učinkovit pri zagotavljanju vsem tistim, ki prijavljajo inovacije. Spremlja uspešnosti projektov, ki so prejeli evropska sredstva za razvoj podeželja kot izrazito kompliciran postopek, smo ga bolj opredelili in predvsem preverili kakšna je uspešnost projektov pet let po zaključku in ugotovili, da jih je večina teh kriterijev, ki so zabeleženi, niti ne zagotavlja.

Ukvarjali smo se z informacijsko podporo o delovanju sodišč, stroški informacijske podpore, ki so naraščal, kako je Vrhovno sodišč pristopilo k informatizaciji sodišč ali je Vrhovno sodišče učinkovito podpiralo delovanje sodišč. Ukvarjali smo se z učinkovitostjo poslovanja Mestne občine Ljubljana, ki se nanaša na izvajanje problematičnih javno-zasebnih partnerstev, kjer smo opredelili vsa tista razmerja, ki jih mogoče v preteklih revizijah pri Mestni občini Ljubljana še nismo razkrili. Ukvarjali smo se z javnim Zavodom športa Ljubljana, kjer smo bili zelo kritični do nekaterih procesov, ki jih imajo in še seveda številne druge revizije, to je bilo zgolj nekaj poudarkov iz naših izdanih revizijskih poročil. Mogoče samo še, da z neko noto aktualnosti zaključim. V temle trenutku je Računsko sodišče tik pred izdajo predloga revizijskega poročila o sanaciji bančnega sistema, torej revizije Banke Slovenije, kjer smo imeli izrazito velike probleme s komunikacijo, z revidiranci in z nekaterimi elementi v tujini, kajti dolgo časa nismo pridobivali dokumentacije več kot 8 mesecev. Zdaj je to revizijsko poročilo praktično pripravljeno. Pred tem smo pa že izdali revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije. S tem paketom pravzaprav bomo povedali kaj si mislimo o sanaciji bančnega sistema, kakšne so bile okoliščine, kakšni so bili elementi, ampak o tem, kot rečeno, morda v roku 20 dni ali pa enega meseca, odvisno od eventualnega ugovora Banke Slovenije bomo poročali javnost in Državnemu zboru.

Pri reviziji zaščitne opreme, bi vas mogoče lahko zanimala, pa imamo nekaj problemov s strani pridobivanja dokumentacije, zlasti z revidirancem MGRT, kjer je ministrstvo precej neažurno pri zagotavljanju podatkov Računskega sodišča in bom morali mogoče s kakšnimi drugimi ukrepi zagotoviti to dokumentacijo, sicer pa z drugimi revidiranci komunikacija poteka v redu in smo v nekem zaključnem delu vsaj kar se tiče drugih revidirancev pri pripravi osnutka revizijskega poročila in zapisa. Seveda imamo še kar nekaj revizijskih poročil, ki so zelo aktualna in bodo zelo pomembna, ampak o tem mogoče, definitivno v letnem poročilu za 2020, kako smo organizirali delo v teh nekoliko turbolentnih časih, pravzaprav zelo v redu. Večina sodelavcev na Računskem sodišču, zlasti tisti, ki seveda vodijo oddelke, je v času praktične nekega večjega števila dela na domu, kjer je imela nižjo plačo še za 30 %, bila cel čas v službi kjer je morala koordinirati praktično delo vseh sodelavcev. S takšno nagrado se jih je zelo stimuliralo, da so bili seveda še bolj aktivni, kar je v redu. Organizacija dela pa za Računsko sodišče ni bila tako problematična, kajti delo na domu je bila oblika, ki jo je Računsko sodišče izvajalo že vsaj 5 let in smo imeli tudi zelo kontrolirane pogoje kako ljudje izvajajo to delo in kako poročajo izvajanje dela in ta oblika dela je za nas nekaj kar je zlasti v tisti fazi revizijskega procesa, ko je stvari treba zapisati, se poglobiti, itn., povsem normalna in razumna. Zato tudi podatki o našem delu v 2020, vsaj po nekih teh indikatorjih števila izvedenih revizij, ukrepov, itn., po mojem mnenju niti ne bodo bistveno slabši. Je pa seveda izrazit problem v kolikor bi prišlo do ponovnega, kako bi temu rekel, zaprtja vseh drugih aktivnosti pri državnih organih ali pa v organih lokalne samouprave, kajti potem pa res pridobivamo identifikacije imeli problem, res pa je, da je s tem bila tudi zelo povečana potreba po naši svetovalni vlogi kar se je pa v letu 2020 izkazalo.

Hvala lepa. Toliko za enkrat. Če bo kakšno vprašanje, smo seveda na voljo.

Hvala lepa za izčrpno poročilo.

V tem času smo dobili še eno pooblastilo. Kolega Gregor Perič in Poslanske skupine SMC nadomešča poslanca Dušana Verbiča.

Ali želi mogoče besedo še predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo članov komisije in ostalih prisotnih o tej točki. Želi kdo besedo? Kolega Trček, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj!

Uvodoma bom rekel, da ni nobena skrivnost, da se za predsednikom Republike Slovenije v celi vrsti zadev ravno ne strinjava, se pa definitivno strinjam, da je Računsko sodišče dobilo neko priznanje ob 25 letnici svojega delovanja, red za zasluge. Sam bi si upal celo trditi, da je to verjetno najboljši delujoči organ v državni upravi, v javni upravi, če se tako izrazim. Zdaj, z revizijami Računskega sodišča sem se srečeval, ko se mi res niti še sanjalo ni, da bom kadarkoli politik. Predvsem sem bral revizije s področja lokalnih skupnosti, revizije z delovanja javnih gospodarskih služb, revizije s področja ostale infrastrukture, zlasti informatike. Zdaj / nerazumljivo/ sem pa politik, seveda pa, če bi dan bil dolg toliko ur, koliko je imela nadur, če se spomnite, tista SMC-jeva prva ministrica za šolstvo, bi verjetno v 50-urnem dnevu, vsaj 20 ur bral revizije Računskega sodišča.

Zdaj, ko sem poslušal gospoda Vesela, sem si nekako v glavi rekel, 2 organa v Sloveniji bi po 30.ih letih morala imet občutno manj dela – Varuh človekovih pravic, pa Računsko sodišče. Da temu ni tako, je v največji meri kriv Državni zbor. Zdaj, neka druga zgodba, kar sem si tu zapisal, se mi zdi, da bi vsaka poslanska skupina morala imet vsaj enega »strokovca«, »strokovko« ali dva, ki bi samo čital in poskušal razumet revizije Računskega sodišča. Zakaj? Ker velika večina teh zgodb pride ali iz ne dovolj premišljene zakonodaje ali iz ne dovolj premišljenih, pogosto tudi »zlobiranih«, dajmo bit odkriti podzakonskih aktov. Zgodba, ki jo je omenil gospod Vesel, recimo, drugi blok nuklearke, je verjetno šolski primer take zgodbe, v kateri bo kak Cirman ali pa kdo njemu podoben, verjetno že vpisal kako novo knjigo.

Zdaj, nekako upal bi si celo trdit, da najmanj kvaliteten odjemalec informacij Računskega sodišča smo mi, poslanke in poslanci. Po eni strani, verjetno se kdo niti ne zaveda, zakaj so to tako pomembne vhodne informacije. Z Luko sva včasih bila cimra, lahko potrdim, da sem mu včasih s tem težil, pa da sem prebiral kake revizije. Po drugi strani, določeni bolj aktivni pa, odkrito povedano, niti časa nimamo. Čeprav je to nek tak sistemski hudičev advokat, ki nam nastavlja ogledalo o odtenkih našega dela.

Zdaj, da nekako ne bom predolg… Zdaj, jasno mi je, da na Računskem sodišču lahko že kar nekaj časa učinkovito poteka delo na domu, ker je tudi organ, Slovenija je vseeno majhna, nekaj ljudi poznam, ki dela pri vas, ki goji kulturo zaupanja. Seveda, tudi kulturo profesionalne odgovornosti. Gospod Vesel je tudi lepo povedal, da tam ni nekih službenih pol turističnih destinacij, če se tako izrazim. Če se gre, se gre v tujino aktivno ali se sodeluje aktivno in zdi se mi, da je to tudi nekako pohvale vredno in nek izziv številnim drugim organom, ki so v večji meri, na način negativne kadrovske politične selekcije, »prešpikani« prepogosto kot odložišča, kot pa žlahtnost neke radovednosti.

Zdaj, moram zelo pohvalit in izpostavit tudi dejstvo, koliko jaz spremljam, dajmo reči, državo, paradržavo, v / nerazumljivo/ smislu, je Računsko sodišče v zadnjih, koliko bom rekel, 5, 6 let, neki organ, ki tudi najbolj učinkovito predstavlja svoje delo. Jaz sem že večkrat rekel, tudi javno, za magnetogram, da bi se vsi moral učit, kako se, delo od Računskega sodišča - od povzetkov, preko infografik in tako naprej. Bom rekel, kar ti potem mogoče tudi, je tako dober privlačni faktor, da se poglobiš v celotne revizije, kajne, ki pa so pač specifičen jezik, podobno, kot če začneš delat z Brusljem, je to nek specifični jezik, ki se ga moraš naučit.

Mogoče ne bi bilo napačno, če bi vsi poslanci in poslanke imeli kak »šnelkurs« glede nujnosti in uporabnosti tega kar delate na Računskem sodišču. To upravičena hvala, ki bom tukaj naredil piko, pa bi lahko še več o tem govoril. Moram priznati, da me je pa nekaj zadev presenetilo. Priznam, tako detajlno, dokler nisem bral nekega razreza nisem videl, da nek tak organ, ki niti proračunsko nas ne stane spet toliko, dobesedno diha na škrge, skoraj nima nič penez za svoj razvoj. Verjetno to nekomu odgovarja, ampak skrbniki proračuna smo Državni zbor, ne takšna ali drugačna vlada. Druga zgodba je zgodba okoli, kot ste omenili predsednik Računskega sodišča, te zadnje afere, maske in ravnanje MGRT, tudi če razumem neko ravnanje Evropske centralne banke, pa ne da bi ga zagovarjal ali podpiral, v neki drugi reviziji, absolutno ne morem razumeti, da neka izvršilna oblast ne posreduje ustreznih dokumentov, da se izpelje revizija, še zlasti kot če ti ljudje, pa tudi kdo tukaj sedaj prisoten med nami, ki je bil prej v Vladi, trdijo, kako ste reševali življenja, kako je vse super v skladu z zakonom. Ne vem česa vas je potem strah in zakaj je potem treba gospoda Vesela nabijati po kakšnih partijskih trobilih, če se tako izrazim.

Verjetno bi rad tudi nek odgovor s strani Računskega sodišča, mogoče če imate podatek povprečna starost vaših zaposlenih in vaši kadrovski izzivi. Veste, saj dejansko, jaz večkrat rečem, v Sloveniji boste težko našli nekoga, ki tako ali drugače nebi imel nek, evo imam na koncu jezika angleški izraz, »benefit« od javnih sredstev. Sedaj v tisti vaši lepi infografiki, zdi se mi, da ste našteli 16 tematskih področij s katerimi se morate ukvarjati, pa verjetno bi se dalo, če bi bil malo drugačen format, stisniti še kakšnega zraven. To bi me nekako v bistvu zanimalo. Verjetno bi tudi potrebovali več denarja za to vašo neko svetovalno funkcijo, zlasti iz teh številnih revizij, ki sem jih bral, mi se nekako v Državnem zboru ne zavedamo, da se, bom rekel, malo preko palca tri četrtine naše tega kar skuhamo tu, zakonodaje, pa če temu dodate še podzakonske akte, prelevi na pleča lokalnih skupnosti, ki so kadrovsko izrazito podhranjene. Že Maribor ima včasih težavo. In posledično, jaz odkrito vedno rečem, da je biti župan ali županja neka najtežja funkcija. Tudi če hočeš kvalitetno dobro delati, če ti nekdo hoče nagajati lahko hitro prideš na neko britvico ali so že na robu zakona ali ne. To je bilo neko moje drugo vprašanje, kako nekako poglobiti in izboljšati to svetovalno funkcijo Računskega sodišča, ki jo vi že itak zelo zelo dobro delate. Tu bi se nekako ustavil, da ne bom predolg.

Mogoče zgolj še ena zadeva, proračun, kaj že leta opozarjate. Danes imamo tudi to točko na tem odboru, na vseh odborih. Jaz vedno rečem, eno je načelna transparentnost proračuna, drugo je berljivost proračuna. In če pravilno beremo vaše kritike, mi imamo težave z berljivostjo našega proračuna. Imamo tudi težave, da se naši proračuni malo preveč tako preko palca delajo. Zlasti sedaj v tej trenutni situaciji in v tej vladi. Jaz imam, ne vem, zadnje dni občutek kot da, ne vem, da ti milijoni rastejo na tisti hruški v Depali vasi, pa jih bomo dol potrgali. Nekih vhodnih informacij, saj razumem neko situacijo kakšna je, ampak veste, na osnovi nekih parih procentkov, ki jih nek drug organ, Umar ali MF, predstavi, biti odločevalec in odločati o milijardah, a veste, jaz se pogosto vprašam, ali si sploh poslanci in poslanke znamo predstavljati te milijarde. Tu sedimo na KNJF in se mi zdi, da bi morali zelo resno vzeti to kritiko, upravičeno kritiko proračuna s strani Računskega sodišča, ker se v bistvu vleče že leta, če že ne desetletje ali več.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa, kolega Trček.

Besedo želi kolegica Lidija Divjak Mirnik.

Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.

Lep pozdrav, spoštovani podpredsednik, ostale kolegice in kolegi!

Franjo vedno tako lepe uvode naredi, to mi je zelo všeč, no, ker stvari prebere. Sama sem se z revizijami Računskega sodišča srečevala kot mestna svetnica v Mestni občini Maribor dvanajst let. Moram priznati, da sem se dostikrat držala za glavo, ko sem to brala, pa ne zaradi vaših poročil, ampak zaradi potez tistih gospodov, ki so si jih v Mariboru izvolili za župane; ampak to je naš problem tam v tistem delu. Res pa je, da če ne bi bilo vas z vašimi revizijami, bi ti gospodje še kakšno večjo neumnost naredili, kot so jo; govorim pa o gospodih, ker smo pač imeli samo gospode.

Kaj se mi zdi pomembno pri tem poročilu, ki ga danes obravnavamo. Predvsem to, da ste organ, ki se mu zaupa. Mene tudi veseli, da vas še niso omenjali, pa ne bom rekla, da vas ne bodo, zato ker danes je pač očitno edino merilo to, da si naš, ker strokovnost pač nič več ne velja, žal, pri tej Vladi. Zato jaz upam, no, da vas pustijo na tej funkciji, na kateri ste, ker, kar se mene tiče, jo opravljate profesionalno, in to je tudi edino merilo. To se kaže tudi v tem, da tudi z nekim mednarodnim sodelovanjem, tudi z vizijo, ki jo imate, kar se tiče izobraževanja kadrov, želite slediti profesionalnosti, in to je tudi edino prav, zato vam za to lahko samo čestitam. Tudi za to, kar ste rekli, da znotraj institucije uspete izobraziti ljudi in jim na ta način dati dovolj strokovnega znanja, ki ga nedvomno potrebujejo pri svojem zelo zahtevnem delu.

To, da 92 % vašega budžeta daste za plače in prispevke, je problematično. Niste edini organ ali javni zavod v Sloveniji, kar velika večina je takšnih, in to ni prav, zato ker v Sloveniji očitno pozabljamo, da samo razvoj je tisti, ki nas bo nekam pripeljal. Zato bi bilo smiselno, da tudi v novem proračunu oziroma rebalansu novega proračuna, ki ga bomo za leto 2021 delali, teh 6 milijonov verjetno povečamo še za nekaj. Ampak, ja, škarje in platno ima v tem trenutku v rokah Vlada.

Kar je pa zelo, zelo problematično, kar ste povedali, sta pa ti dve težavi, se pravi, nesodelovanje Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke pri revizijah bančnega sistema. Kar pa je še bolj problematično in popolnoma nesprejemljivo, pa je nesodelovanje MGRT in ministra Počivalška pri teh njegovih znamenitih nabavah zaščitne opreme. Veste, da smo v opoziciji interpelirali ministra Počivalška. Vlada je iz petnih žil sestavljala, pisala tisto poročilo, ki nam ga je dala na mizo, v katerem se je izkazalo, da je Vlada reševala življenja - mi v Listi Marjana Šarca trdimo, da je reševala svoje denarnice – in da je za vse kriv Marjan Šarec; to je taka, zelo hitra ocena tistega poročila, ki je bilo v DZ obravnavan. Zato me zanima, ali tu predvidevate oziroma kakšne poteze boste povlekli, da boste do dokumentacije prišli, ker če ne, je to zelo, zelo zaskrbljujoče in bomo verjetno morali narediti v Državnem zboru še kaj drugega.

Hvala lepa.

Hvala lepa, kolegica Divjak Mirnik.

Postopkovno ima kolega Pogačar. Izvoli.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Glejte, vem, da danes prvič vodite sejo odbora, ampak tema je poročilo o delu Računskega sodišča za leto 2019, poročilo o delu Računskega sodišča za leto 2019. In, predsedujoči, pričakujem, da razpravljavca opozorite, kadar se odmakne od teme; to je zapisano tudi v Poslovniku o delu Državnega zbora.

Hvala.

Hvala za vaše opozorilo. Res sem dovolil nekoliko širšo razpravo. Veliko poslancev malo širše razpravlja kot običajno, tako sem si tudi to svobodo vzel.

Želi še kdo razpravljati? Izvolite, kolegica.

Hvala za besedo, predsednik.

Jaz bi se zahvalila za poročilo. Sama bi rada izpostavila to, da dejansko priporočila Računskega sodišča so v veliko pomoč vsem javnim institucijam in tudi občinam. Res sem zelo presenečena nad temi kritikami kolegice Lidije, zaradi tega, ker očitno sama ni poskušala biti v vlogi vodenja občine. Sama sem bila in vem, kaj pomeni dobiti kvalitetno poročilo Računskega sodišča in to upoštevati naprej pri delovanju lokalne skupnosti. Zato menim, naj najprej stopi v škornje vodenja občine in potem kritizira, kako se upošteva in kako dejansko pristopajo župani k izvedbi teh priporočil. Rada bi še izpostavila, da dejansko tudi v vseh javnih institucijah spoštujejo, vsaj kar sem jaz v našem lokalnem okolju zaznala, spoštujejo priporočila in so dejansko dovzetni do tega, kar se v njih zapiše; ne verjamem, da je nekdo, ki tega ne bi spoštoval.

Hvala lepa.