Pričenjam 10. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo mag. Mateja Tonina, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade mag. Bojana Pograjca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene.

Opravičil za današnjo sejo nimam. Kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanca Roberta Pavšiča; poslanec Robert Polnar nadomešča poslanca Franca Juršo; poslanec Rudi Medved nadomešča poslanca Marjana Šarca; in poslanec Matjaž Han nadomešča poslanca Gregorja Židana.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi; in druga točka, vprašanja in pobude članic in članov odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBRAMBI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 25. avgusta 2020; pojasnila Ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi z dne 7. 9. 2020; mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 9. 9. 2020; komentarje Zveze slovenskih častnikov na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi z dne 23. julija 2020; odgovor Ministrstva za obrambo na komentarje Zveze slovenskih častnikov na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi z dne 2. septembra 2020.

K točki so bili vabljeni: mag. Matej Tonin, minister za obrambo; brigadir Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Državni svet; Zveza slovenski častnikov; Zakonodajno-pravna služba; Urad predsednika republike; Kabinet predsednika Vlade.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Smo pa prejeli na klop predlog amandmaja za amandma odbora, ki ga odboru predlagajo poslanske skupine koalicije in pa predlog za amandma odbora, ki ga Odboru za obrambo predlaga poslanska skupina Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih ter morebitnih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih za amandma odbora, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Minister za obrambo mag. Matej Tonin…

Oprostite, gospod minister. Proceduralno je zahteval poslanec Miha Kordiš.

Imate 3 minute, poslanec Kordiš.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Matej Tonin in Janez Janša sta se odločila spolitizirati Slovensko vojsko. Pod krinko urejanja statusa položaja pripadnikov Slovenske vojske po 45. letu se v Zakon o obrambi vnaša določba, ki omogoča, da v rezervnem sestavu služijo tudi člani političnih strank. Da, prav ste slišali, skrajna desnica bi oblekla vojaške uniforme skozi spremembo tega zakona. Še več, po določilih tega zakona bi vojaške uniforme v rezervni sestavi lahko oblekle tudi t.i. varde. To je absolutno nesprejemljiva politizacija slovenske vojske. Da gre za tihi manever, pa priča tudi, da o tej temi Ministrstvo za obrambo kot predlagatelj ni javno komuniciralo, prav tako pa za to spremembo v zakonu ne najdemo nikakršne obrazložitve.

Najmanj, kar bi bilo potrebno, predsedujoči, je, da današnjo obravnavo prekinemo in da Ministrstvo za obrambo pripravi obrazložitev te spremembe. V Levici mislimo, da gre za nevaren korak, korak v smeri tega, da bomo dobili SDS paravojsko na javnih financah.

Da gre za praktično zmazek od zakona, pa priča tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe - držim ga v rokah -, ki je ponovno praktično spet daljše od samega zakona, amandmajev za popravke pa na mizo res nismo dobili. V zadnjem hipu je prišel amandma – en amandma -, mnenje Zakonodajno-pravne službe pa ima 7 strani.

Za zaključek tej pobudi za prekinitev obravnave dodajam še, da je za razliko od večine ostalih zakonov, za Zakon o obrambi potrebna dvotretjinska večina. In če ste ostale opozicijske stranke pripravljene sodelovati in stati z nami v Levici, lahko sprejem tega, da vojaške uniforme Slovenske vojske oblečejo varde in skrajni desničarji, predvsem iz stranke SDS, preprečimo.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Slišali ste proceduralni predlog, da bi prekinili sejo Odbora za obrambo, zato bom ta predlog poslanca Levice Mihe Kordiša dal na glasovanje. Upam, da imate s sabo kartice.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (2 člana) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da bomo sejo Odbora za obrambo normalno nadaljevali naprej.

Kot sem že prej vprašal, želi predstavnik predlagatelja zakona, minister za obrambo mag. Matej Tonin besedo?

Izvolite, gospod minister.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Spremembe Zakona o obrambi se dotikajo treh členov in prinašajo tri ključne spremembe in tri ključne novosti.

Prvič, s temi spremembami zagotavljamo socialno varnost vojakom tudi po 45. letu. Drugič, za pogodbene rezerviste uvajamo nadomestilo plače, ki je enako njihovim plačam v službah, kjer so, preden so vpoklicani na služenje domovini. In tretjič, prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. To so tri ključne stvari, ki jih ta zakon prinaša. In zdaj se bom lotil vsake posamezno.

Najprej kako je s statusom vojaka danes. Vojaki lahko služijo domovini le do njihovega dopolnjenega 45. leta. Torej ko se zaposlijo v vojski, dobijo, za razliko od drugih javnih uslužbencev, pogodbo za določen čas in na takšen način vsekakor niso v enakopravnem položaju z drugimi javnimi uslužbenci. Zaradi tega, ker imajo pogodbe za določen čas, iz tega nastajajo številne težave. Ena takih izmed najbolj vidnih in izpostavljenih je, da imajo težave pri pridobivanju kreditov, zlasti stanovanjskih, hipotekarnih kreditov, ker nimajo zaposlitev za nedoločen čas, ampak so to zaposlitve za določen čas. Še en problem, ki se nam pojavlja, je tudi ta, da je povprečna starost slovenskih vojakov relativno visoka - preko 40 let - in da je zato v tem trenutku njihova prihodnost negotova in da smo zdaj prišli v neko situacijo, ko vsak vojak išče, ga na nek način skrbi njihova prihodnost, kje bo lahko nadaljeval svojo kariero in kje bo imel tudi po 45. letu službo. To so glavni elementi, ki so nas vodili k temu, da smo šli urejat ta njihov status po 45. letu, kar je tudi ena izmed najbolj pogosto izpostavljenih stvari, ki vojake motijo, tiste, ki so trenutno zaposleni. Kaj rešitev, sprememba tega zakona prinaša? In sicer omogočamo, da vojaki ostanejo vojaki tudi po 45. letu, če za to izpolnjujejo pogoje, govorim psihofizične pogoje, in če Generalštab Slovenske vojske izrazi, da je formacija, ki jo zaseda ta vojak, deficitarna, torej da jih vojska potrebuje. V takih primerih lahko vojak nadaljuje svojo službo tudi po 45. letu. Gre zlasti za formacije, kjer smo v izobraževanje in usposabljanje več deset tisoč evrov vložili in bi bilo smiselno, da ti vojaki s svojim delom nadaljujejo. Za tiste, ki pa ni neke deficitarnosti, pa uvajamo možnost, da se ji prerazporedi v druge državne organe, seveda, da v tudi teh drugih državnih organih izpolnjujejo pogoje kot so izobrazba. Imajo pa možnost, da so v druge državne organe prerazporejeni brez razpisa in – kar je bistveno za njihovo socialno varnost – da s seboj nesejo tudi plačilne razrede, ki so jih dosegli v vojski do dopolnjene starosti 45 let. To je novost pri tem, da skrbimo za socialno varnost vojakov tudi po 45. letu.

Zdaj pa zadeve, ki se dotikajo rezervistov. Pri rezervistih se zelo pogosto pojavlja problem, da se nekoliko branijo vpoklica zaradi tega, ker če imajo službo, ki je relativno solidno plačana, da pri vpoklicu dobijo plačo vojaka, ki je nižja od njihove plače v službah in je zato za vpoklic relativno manjši interes. In zdaj mi s to rešitvijo uvajamo, da se za krajše vpoklice, na primer do enega meseca, lahko uredi nadomestilo plače tega rezervista, ki je isto njegovi plači v trenutni službi, torej da zaradi vpoklica v rezervo in zaradi služenja domovini ne izgubi plače oziroma osebnega dohodka. Prav tako postajamo tukaj bolj fleksibilni in namesto določbe, da mora biti pogodba podpisana z rezervistom 5 let, omogočamo tudi krajše časovno obdobje.

Zdaj pa pridemo do tega slavnega članstva v političnih strankah. Mene preseneča ta reakcija Levica in tudi LMŠ-ja, ker je popolnoma za lase privlečena, ker tukaj nič ne spreminjamo. Zadeva ostaja taka kot je. Že danes rezervistom nihče ne prepoveduje članstva v političnih strankah, je pa jasno zapisano v 16. členu Zakona o službi v Slovenski vojski, ki govori načelo prepovedi političnega delovanja, in sicer: »pripadnik Slovenske vojske med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne sme politično delovati niti ne sme se udeleževati aktivnosti političnih strank, razen če ne gre za opravljanje službenih zadev. Pripadnik se v uniformi ne sme udeleževati političnih shodov«. Torej mene reakcija Levice in pa LMŠ-ja čudi, ker ne uvajamo nobene novosti, zgolj stvari so takšne kot so bile doslej. Celo več, za policijo je urejeno popolnoma isto. Preberite si določbe zakona, ki ureja rezervno policijo, ker isto pravi, da pri rezervnih policistih ni kakršnekoli omejitve kar se tiče članstva v političnih strankah. Torej mene zdaj zanima in moje vprašanje Levici in pa LMŠ-ju je, zakaj bi tukaj bila zdaj ta ureditev drugačna kot je bila doslej oziroma zakaj bi bila drugačna kot je v policiji. Zakaj bi za slovensko vojsko uveljavljali strožje kriterije, kot pa veljajo za policijo in kot so veljali doslej? To je povedano zelo direktno, zelo pošteno, ne bom se pa spuščal v te argumente, kako naj bi zdaj to na novo odpiralo vrata ne vem komu. Dejstvo je tako, da tukaj ni nobenih novosti in stvari ostanejo točno takšne kot so sedaj. Seveda je pa jasno, da pa za poklicne pripadnike vojske in pa tudi policije je pa uvedena prepoved članstva v stranke. Tako, da tukaj je neverjeten vihar v kozarcu vode, ni pa neke realne podlage.

Potem, če grem na tretjo novost, ko sem rekel, da prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. Zdaj imate različna vojaška usposabljanja. Nekaj je za prostovoljno služenje, drugo je za tiste, ki se pripravljajo za rezerviste, in tretje je tisto, ki se pripravljajo za poklicne pripadnike. Naš načrt pa je, da zdaj to uredimo enotno vstopno točko, torej enotno za vse tiste, ki želijo služiti v vojski, ki želijo zgolj prostovoljno odslužiti vojaški rok, za tiste, ki želijo biti rezervisti in za tiste, ki želijo potem tudi profesionalno delovati. Kaj nameravamo? Nameravamo uvesti nekoliko izboljšati prostovoljno služenje vojaškega roka, ga narediti bolj privlačnega za mlade na način, da bi se prostovoljno služenje vojaškega roka začelo 1. julija in končalo tam nekje okrog 15. septembra. to je dva meseca in pol, kar bi pomenilo, da mladi zaradi prostovoljnega služenja vojaškega roka nebi izgubili študijskega letnika na fakultetah. To je ena zelo pomembna stvar in zato tudi tukaj uvajamo možnost, da je temeljno vojaško usposabljanje tudi krajše od treh mesecev, ker v sedanjih ureditvah ali pa v sedanjem Zakonu o obrambi piše, da mora biti to služenje trimesečno, mi pa s to rešitvijo uvajamo tudi možnost, da je krajše. Povedal sem vam zakaj – ker želimo urediti enotno vstopno točko za vse tiste, ki jih zanima služenje domovini v Slovenski vojski, to je glavna poanta. In to služenje nameravamo približati na takšen način, da ne bodo imeli mladi občutka, da je to stran vržen denar, torej in stran vržen čas, ampak bodo pri tem prostovoljnem služenju pridobili ogromno novega znanja. Tukaj bo poudarek na preživetju v naravi, na prvi pomoči, na gasilskih veščinah, vse to, kar mladi v življenju potrebujejo. In kar je pa še ena novost in dodatek, pa je to, da bomo mladim omogočili, da v času prostovoljnega služenja vojaškega roka opravijo vozniški izpit brezplačno. Torej država jim bo plačala, da bodo v času služenja vojaškega roka opravili izpit. Na takšen način predvidevamo, da bo večji interes za prostovoljno služenje vojaškega roka. Tisti, ki bo prostovoljno služil vojaški rok, bo potem lahko se priključil pogodbeni rezervi, kogar pa zanima več, bo pa opravil še dodatna usposabljanja in bo postal profesionalni vojak.

Torej, če povzamem. Tri ključne zadeve – urejamo socialno varnost vojakom po 45. letu, za pogodbene rezerviste uvajamo, da obdržijo isti osebni dohodek tudi po tem, ko ga vpokličemo za krajše časovno obdobje, in pa prenavljamo okvirje za temeljno vojaško usposabljanje. To so tri ključne stvari, ki jih zakon prinaša.

Ob koncu bi rad še na kratko odgovoril na mnenje Zakonodajno-pravne službe, na katerega ste se nekateri že doslej sklicevali. Naj povem, da se Zakonodajno-pravni službi zahvaljujem za njihovo mnenje, ki nam je pomagalo, da smo še dodatno izboljšali ta zakon. Mi smo se s predstavniki Zakonodajno-pravne službe sestali, tudi na podlagi tega sestanka smo pripravili amandma, ki bo odpravil te nomotehnične pomanjkljivosti, na katere je Zakonodajno-pravna službe opozorila. Hkrati pa smo pojasnili tudi dodatna pojasnila, kje pa se z Zakonodajno-pravno službo ne moremo strinjati. In zdaj bom izpostavil tri take.

V Zakonodajno-pravni službi izpostavljajo, da bi bilo bolj smiselno nekatere zadeve urediti v Zakonu o službi v Slovenski vojski, ne pa v Zakonu o obrambi. Za Zakon o službi v Slovenski vojski potrebujete navadno večino, za Zakon o obrambi pa potrebujete dvotretjinsko večino. In jaz si ne znam predstavljati, kako bi opozicija name gledala, če bi jaz poskušal urediti stvari, ki so zapisane v Zakonu o obrambi in potrebujejo dvotretjinsko večino, kot je limit in starost postavljena na 45. let, da bi jaz te zadeve urejal v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Najverjetneje bi mi opozicija očitala, da želim zaobiti zakon, ki potrebuje dvotretjinsko večino. Tako, da tukaj upam, da Zakonodajno-pravna služba naše pripombe razume, naš odgovor, se pa strinjam z Zakonodajno-pravno službo, da je Zakon o obrambi izjemno star, tudi zastarel, in da bi potreboval celostno prenovo. Ampak s tem predlogom in s to rešitvijo se mi celostne, če hočete sistemske prenove ne lotevamo, ampak se dotikamo tistih najbolj ključnih stvari, ki nas zdaj omejujejo ali pa preprečujejo, da bi slovenska vojska še bolj učinkovito delovala.

Druga pripomba, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba, je, da nismo upoštevali načela enakopravnosti v javnem sektorju zaradi tega, ker omogočamo možnost prenosa plačilnih razredov vojakom, ko se zaposlijo v drugi službi znotraj državne uprave. Zdaj tukaj je naše mnenje diametralno nasprotno. Ker mi pa trdimo, da s to rešitvijo enakopravnost prinašamo. Zakaj? Zato, ker je naše mnenje, da je potrebno enake stvari obravnavati enako, različne pa različno. Da danes, ko se nekdo zaposli v javnem sektorju ali da postane učitelj, da postane policist, medicinska sestra, karkoli, dobijo pogodbo za nedoločen čas, medtem ko pa vojaki dobijo pogodbo za določen čas. In zato se nam zdi to tista pomembna razlika, ki obstaja, ki jo je treba na nek način kompenzirati in pripoznati. Mi ne zahtevamo nobenih dodatnih pravic za vojaka, mi si s to rešitvijo zgolj prinašamo to, da vojak neke plačilne razrede, ki jih je dosegel v vojski, lahko prenese v neko drugo službo v javni upravi. To je edina rešitev, ki jo predlagamo. In trdimo, da imamo za to tudi podlago v 22. členu Zakona o javnih uslužbencih, ki nas celo napotuje k temu, da se določene specifične zadeve lahko uredijo v področnem krovnem zakonu, kar pa Zakon o obrambi je. Skratka, da delamo točno tisto kar so bila napotila in navodila v preteklosti. Tudi Ministrstvo za javno upravo je v preteklosti vedno svetovalo, da to ni stvar, ki bi jo urejali v zakonih, ki urejajo delovno-pravna razmerja, ampak da je to materija, ki jo je potrebno zaradi specifike urediti v Zakonu o obrambi in to počnemo. In potem pridemo do tretje stvari, da naj bi ta, da če si pogodbeni rezervist, ti ni potrebno prinesti izjave, da niso član politične stranke, da je to neka novost. Naša trditev je, da to je že danes tako, ne prinašamo nobene novosti, in da je ta stvar popolnoma ista kot je pri rezervnih policistih kjer je v zakonu, ki govori o rezervni policiji, eksplicitno navedeno, da ta omejitev, da ne smeš biti član političnih strank, da za rezervne policiste to ne velja. Da še enkrat, pa se na koncu sklicujem na Zakon v službi v Sloveni vojski, ki pa prepoveduje kakršnokoli politično delovanje tudi pogodbenim rezervistom. To so naši odgovori na pripombe Zakonodajno-pravne službe, kot sem rekel, tiste stvari, ki smo jih lahko odpravili, smo jih z amandmajem odpravili, so pa določene stvari, kjer so pač naša mnenja različna.

Predsednik, hvala lepa za priložnost, da sem pojasnil detajl.

Hvala lepa gospodu ministru za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Naj za magnetogram povem, da poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti na seji sodeluje namesto poslanca Janija Ivanuše. In pa, da smo med tem dobili tudi na klopi amandma poslanske skupine Levica k 1. členu predloga zakona. Verjamem, da so tehnične službe že razdelile predloge vseh amandmajev na klopi poslank in poslancev ter predstavnikov Vlade Republike Slovenije.

Sprašujem, če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Andreja Kurent? Izvolite, gospe Kurent.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!

V svojem nastopu bom predstavila mnenje Zakonodajno-pravne službe, se opredelila do pojasnil in stališč ministrstva za obrambo k mnenju Zakonodajno-pravne službe in do predloga za amandma odbora poslanskih skupin koalicije, ki sem ga videla že prejšnji teden, predloge za amandma odbora Levice pa še nisem uspela pogledati, dobila sem jih pred parim sekundami. Tako, bi združila svojo razpravo, da se ne bi potem več oglašala, bo pa mogoče malce daljša.

Najprej bi rada povedala nekaj besed o Zakonodajno-pravni službi. Po Zakonu o Državnem zboru je Zakonodajno-prana služba strokovno samostojna in neodvisna služba Državnega zbora, poseben položaj in naloge ji določata ta zakon in Poslovnik. Naloge ZPS po Poslovniku in po Zakonu o Državnem zboru so, da daje mnenje o predlogu zakona in drugih aktov in amandmajih z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in Zakonodajno-tehničnim vidikom. Mnenje ne namenjeno predvsem poslancem pa tudi predlagatelju zakona. Gre za strokovno mnenje, ki temelji na pravu, pravna je naša argumentacija in utemeljitve za določeno stališče, ki ga zapišemo v mnenju. Ob pripravi mnenja proučujemo ne le obravnavan predlog zakona, temveč tudi osnovni zakon, ki se novelira, vse druge zakone, ki se tičejo obravnavanega predloga zakona, predvsem pa Ustavo, odločbe Ustavnega sodišča in komentar Ustave. Ne ukvarjamo se s podzakonskimi akti, ker to ni naša naloga, niti ne pritiče zakonodajalcu. Tudi sicer je pravno nevzdržno, da bi se zakon prilagajal podzakonskemu aktu kot je na nekaterih mestih dano pojasnilo za ta obravnavan predlog zakona. Upoštevamo tudi nomotehnične smernice, predvsem pa vse pravno znanje pridobljene na fakulteti in ob delu, pravni slogizem in logično sklepanje. Kot sekundarni vir seveda sledimo vsem člankom in gradivom v zvezi z obravnavano tematiko. Sicer smo v službi zaposlene univerzitetne diplomirane pravnice, vse s pravosodnim izpitom. Temu se reče, da smo sistemski pravniki, ki vsak predlog zakona obravnavamo na podoben način.

Zdaj, zakaj ta uvod? Najprej zato, ker je bilo zaznati neko nerazumevanje, če se blago izrazim, glede naše vloge in sploh našega mnenja.

Drugič. Ker mnenje dajemo Državnemu zboru kot zakonodajalcu, ki oblikuje zakone in s tem pravni red.

In tretjič. Ker v mnenju navajamo pravna stališča in pravne argumente za katere pričakujemo, da jih bo predlagatelj ovrgel z nasprotnimi pravnimi elementi. V danem primeru temu ni tako, saj so pojasnila in stališča Ministrstva bolj kot ne vsebinske narave izgleda ne zaznajo in večinoma ne odgovarjajo na naše pripombe oziroma jim ne odgovarjajo s pravnimi argumenti tako, da bi nas prepričali, da je predlog zakona skladen z Ustavo in z drugimi zakoni. Kot je navedel minister, smo se dobili na sestanku prejšnjo sredo. V njem smo po moji oceni razčistili, da je za obravnavano materijo pravo mesto Zakon o obrambi, saj je Ministrstvo za obrambo spregledalo drugi odstavek našega mnenja, kjer govorimo o podvojenih rešitvah v Zakonu o obrambi in Zakonu o službi v Slovenski vojski.

Prejela sem pojasnilo, da bodo vojaki uvrščeni v plačno skupino, ja, da bodo razliko v plači prejemali kot dodatek, pojasnjen pa je bil tudi način praktičnega izvajanja zakona. Za vse ostale pripombe Zakonodajno-pravne službe pa je bila dana obljuba, da bo dano še pojasnilo in ustrezni amandmaji. Kot že rečeno, pojasnilo ni ustrezno, predlog amandmaja pa rešuje le nekatere pripombe pravne in nomotehnične narave k 1. členu.

Zdaj, predstavitev samega mnenja. Zakonodajno-pravna služba je načeloma opozorila oziroma zastavila vprašanje ali je Zakon o obrambi kot ustavni institut, ki naj bi urejal, citiram, »iz Ustave vrsto, obseg in organizacijo nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja«, konec citata, in se zato sprejema z dvotretjinsko relativno večino, res pravo mesto za urejanje teh, lahko rečemo, manjših, manj zahtevnih zadev, vendar pa smo zaključili, da je materija podvojena in je urejena tako v Zakonu v obrambi kot v Zakonu o Službi v Slovenski vojski in je zato seveda pravilno, da se najprej uredi v Zakonu o obrambi, zatem pa še v Zakonu o Službi v Slovenski vojski. V mnenju smo obrazložili, smo zapisali, da je obrazložitev zakonskega predloga nezadostna in ne ustreza pogojem, ki jih določa 115. člen Poslovnika, pa tudi, da je v 1. členu uporabljena terminologija z uredbe in je tako neskladna z zakonskim besedilom.

V zvezi s 1. členom predloga zakona. 1. člen govori o pogodbenih pripadnikih rezervne sestave. Dodajo se jim nova naloga, opravljanja nalog, ki si nujne za zagotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske. Po definiciji Zakon o obrambi, je pripravljenost Slovenske vojske, citiram, stanje ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje z zakonom predpisanih nalog v vojni in miru. Torej bi po naši oceni lahko pogodbeni pripadniki opravljali vse naloge Slovenske vojske in ne le bili vpoklicani na usposabljanje in opravljanje vojaške službe kot to veleva veljavni zakon. Pojasnila, ki smo jih prejeli prejšnji teden oziroma vi ste jih prejeli včeraj, sicer navajajo naloge varovanja vojaških objektov pri javno-nadzorni službi in podobno zardi razbremenitve stalne sestave Slovenske vojske, kar pa po naši oceni niso ravno naloge Slovenske vojske, zato so po našem mnenju naloge določene precej nejasno. Glede na specifičnosti vojaškega poklica, ki so predvsem v tem, da branijo domovino in so zanjo pripravljeni dati tudi življenje, vendar pa so tudi oboroženi, morajo biti po stališču Zakonodajno-pravne službe naloge oseb, ki opravljajo vojaško službo v zakonu zelo natančno opredeljene. Kot je predlagano besedilo, se namreč zastavlja tudi vprašanje ali, bom uporabila kar dikcijo ministra, rezervisti opravljajo naloge slovenske vojske ali pa le naloge takrat, ko slovensko vojsko nadomeščajo.

Druga zadrega je, kljub amandmaju, da se bo stavek o rezervistih, o nalogah rezervistov glasil: »vojaško službo opravljajo rezervisti v času opravljanja vojaške službe«. Takšna dikcija je seveda nelogična. Se je pa črtal dostavek o vojaški službi v miru, saj je bilo, zgleda, spregledano, da rezervisti lahko sestavljajo tako mirnodobno kot tudi vojno sestavo.

Potem imamo navedbo o drugih obveznostih, urejenih s pogodbo. Iz pojasnil izhaja, da gre le za podrobnejši način izpeljave zakonskih določb v sami pogodbi. Pojasnila navajajo, da je to obveznost, da se zglasi na zdravniški pregled. Torej je treba takšno določbo črtati, saj ne gre za določanje obveznosti, kot to zahteva ustava.

Glede usposabljanja smo opozorili, da je nenavadno, da ga predpiše minister na predlog Generalštaba. O skrajšanju časa usposabljanja se nismo opredeljevali, čeprav nam to pojasnila razlagajo.

Naslednji problem je bil v zvezi z zapisom, da bi podzakonski akt lahko določil kaj drugače kot zakon, a to je s predlogom amandmaja črtano.

Potem pridemo do glavnega problema glede rezervistov, in sicer, da zanje ne velja prepoved članstva v politični stranki. Tukaj gre v zakonu za novost, ki ni utemeljena. In kljub pojasnilom, ki jih je ravnokar dal minister, niti ni navedeno, kako je to urejeno v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Po naši presoji pa gre s tem lahko za neskladje s 14. členom Ustave, ki določa enakost subjektov, če so v istem oziroma enakem dejanskem stanju. Kot je namreč razumeti pojasnila, ki so v tem delu tudi kontradiktorna, so rezervisti izenačeni z drugimi pripadniki Slovenske vojske, imajo enake pravice in obveznosti, enako uniformo, plačo, so del Slovenske vojske, opravljajo enake naloge, zato po našem stališču ni videti razloga in utemeljitve, da niso v enakem položaju tudi kar se tiče članstva v politični stranki. Ob tem se Zakonodajno-pravna služba ni spuščala v 42. člen Ustave, ki poklicnim pripadnikom vojske in policije to članstvo prepoveduje, saj gre za poklicne pripadnike, čeprav komentar ustave pa na tem mestu govori o oboroženih osebah.

V zvezi z 2. členom smo zgolj opozorili, da Zakon o obrambi ni usklajen s predpisi s področja izobraževanja, člen pa je odprt, in tako bi se uskladitev lahko naredila.

Kot je bilo že navedeno, je zelo problematičen z našega zornega kota 3. člen, najprej v delu, ko se vojaka razporedi v drug državni organ. Določba uvaja izjemi od Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in tako krši načela in posamezna pravila uslužbenskega prava. O primatu načel nad pravili sicer veliko piše akademik prof. dr. Pavčnik. Temeljno načelo zaposlovanja javnih uslužbencev je v zagotavljanju enakopravne dostopnosti delovnih mest, in sicer tako, da je izbran kandidat, ki je najbolje strokovno usposobljen. Zavedati se je treba, da ima po Zakonu o obrambi vojak praviloma končano srednjo poklicno šolo, po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju pa je hkrati s policistom, uradniki, inšpektorji in diplomati uvrščen v C plačno skupino na uradniško delovno mesto. Načeloma je za uradniška delovna mesta zahtevana univerzitetna izobrazba. Po odhodu iz Slovenske vojske bo, po pojasnilih ministrstva, sicer uvrščen v plačno skupino J, prejemal pa bo razliko v plači. Ministrstvo pojasnjuje, da se tako uvaja nov inštitut t.i. izplačila razlike v plači. Ta nov inštitut v zakon ni ustrezno vključen, saj nima niti samega imena. Zakonodajno-pravni službi pa je bilo pojasnjeno, da bo na podlagi pogodbe, ki jo bo ministrstvo sklenilo z bivšim vojakom, on prejemal dodatek.

V zvezi s tem je treba opozoriti na par stvari. Prvič, po naši oceni je nepojasnjen status te pogodbe, ki verjetno ni delovnopravne narave, saj vojak ne sodi več pod Ministrstvo za obrambo, ki ni več njegov delodajalec. V tej zvezi niti ni jasno, kakšno vlogo ima pri tem novi delodajalec, kamor se nekdanji vojak zaposli. V zvezi s tem opozarjamo tudi na 16. člen Zakona o javnih uslužbencih, po katerem delodajalec ne sme zagotavljati javnemu uslužbencu pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim aktom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Drugič, Zakon o delovnih razmerjih določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatka. Ministrstvo je pojasnilo, da bi šlo pri tem izplačilu razlike za dodatek, vendar je treba opozoriti, da dodatke določa Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih in tudi Zakon o obrambi v 96., 98.c, 98.d, 98.e in 98.f členu, kjer določa dodatne dodatke za Slovensko vojsko, ki jih drugi javni uslužbenci sicer nimajo. Novega dodatka pa zakonodaja ne pozna in ne ureja. V mnenju smo zapisali tudi, da predlagana razporeditev bivšega vojaka v drug državni organ oziroma po pojasnilih v državno upravo – kar je treba seveda izčistiti -, pomeni odstop od temeljnih načel Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in krši načelo enakosti glede drugih javnih uslužbencev, ki so na teh delovnih mestih. Bivši vojak, ki ni več pripadnik Slovenske vojske, je pa javni uslužbenec, mora deliti usodo javnih uslužbencev. O tem tudi 22. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki ga je omenil tudi minister. Ta člen govori o tem, da se posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske lahko uredijo drugače pod pogojem, da je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. Torej tudi iz samega zakona izhaja, da ta določba velja za pripadnike Slovenske vojske, dokler so pripadniki Slovenske vojske, ko pa jo zapustijo, pa ne več. Drugi problem vidimo tudi v tem, da se pripadnika Slovenske vojske zaposli v drugem državnem organu za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih kar v štirinajstih alinejah 54. člena, Zakon o javnih uslužbencih pa v sedmih točkah 68. člena določa zaposlitve za določen čas tudi za krajši rok, kot je predviden za vojaka, in zato zaključujemo, da vojak ni izjema in ne more iti za zagotavljanje enakosti, kot to navaja pojasnilo. Nadalje pripadniki Slovenske vojske naj bi se zaposlili tudi brez javnega natečaja. V zvezi s tem se sklicujemo na Ustavo, ki v 122. členu določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča le na temelju javnega natečaja, če zakon ne določa drugače.

Torej 3. je člen predloga zakona po našem stališču vprašljiv z vidika 2., 14. in 122. člena Ustave, neskladen pa je z Zakonom o javnih uslužbencih in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

Zaključujem, da je glede na ustavno in sistemskopravno spornost predloga zakona kot sem jo predstavila in jo je Zakonodajno-pravna služba zapisala v pisnem mnenju, po našem stališču treba poiskati druge rešitve, ki bodo s tega vidika nesporne, saj predlagane določbe niso ustrezne.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zahvaljujem se predstavniki Zakonodajno-pravne službe gospe Kurentovi za obrazložitev mnenja.

Sedaj pa so mi predstavniki Vlade sporočili, da bi besedo želel tudi brigadir Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

Izvoliti, gospod brigadir.

Hvala lepa, predsedujoči. Poslanci in poslanke.

Mislim, da je težko še dodati nekaj misli oziroma besed, ki jih je minister za obrambo tukaj pojasnil. Pa ne zaradi tega, da jih nočem, ampak zaradi tega, ker vse to, kar je on omenil danes in kar bom jaz še v nadaljevanju skozi nekatera dejstva, je med Ministrstvom za obrambo in seveda Slovensko vojsko usklajeno. In vse, kar danes govorim in kar je danes na mizi, je produkt nas obeh in seveda naših podrejenih, ki so pač pripravili ta zakon.

Dejstvo je, da je trend upadanja vojakov evidenten. Od leta, to sem že na prvi seji povedal, da od leta 2008, 2009 se ta trend upadanja zazna. Danes smo na številki 6 tisoč 200, če rečem okroglo. Se pravi, pred 10 leti smo bili na 7 tisoč 600, kar lahko jasno pove, kje smo danes in kam gremo v bližnji prihodnosti. Torej to naj bi bil dejanski, kot dejstvo, povod, kako in na kakšen način pristopiti k reševanju vojakov oziroma kako in na kakšen način pripeljati sistem pri pridobivanju kadra. Seveda vsak vojak, ki odhaja iz sistema, se poveljujoči z njim pogovorijo in skušajo ugotoviti, kje je tukaj največji problem, zakaj zapuščajo vrste Slovenske vojske. In v 70 % njihovih odgovorov je reševanje socialnega statusa po 45. – »ne vidimo perspektive; pri 45 gremo na cesto« in seveda se mora nekdo drugi z nami ukvarjati, ne več Slovenska vojska. In seveda oni ne čakajo do 45, ampak si skušajo verjetno že prej zagotoviti neka dela ali pač ne. Skratka lahko in so in postanejo socialni problem. Zato mi skušamo s to spremembo teh treh, dveh, predvsem dveh ali pa treh členov v zakonu pritegniti na eni strani več mladih, da gremo skozi jasna sporočila in povemo, poglejte, skrbimo za vas, bomo našli za vas tudi rešitve po 45 in seveda da na podlagi tega dobimo nekaj več mladih notri. In seveda istočasno zadržujemo določene specialiste, tisto, kar je že minister omenil, da jih obdržimo v sistemu kot specialiste na raznoraznih vzdrževalnih ali drugih delih, kar pomeni, da nam tudi finančni vložek v tej ljudi oziroma vojake pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, ki jih damo skozi desetletno, petnajstletni cikel, ki so pri nas, skušamo potem ohraniti tudi v bodoče. In to je bistvo. Da uspevamo, mogoče je danes slučajnost ali ne. Mi smo bili danes na obisku v Vipavi v / nerazumljivo/ centru in, poglejte, danes je v veščinskem (?) centru 65 novih kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski. V zadnjih petih letih jih ni bilo skoraj skupaj toliko. Torej verjetno ta naša dejanja, ves ta naš, bomo rekli pristop na kakšen način bi reševali vojaka, kako pridobiti več ljudi notri, je verjetno dal neke rezultate. Mogoče je to slučajnost, jaz mislim pa, da ni, ker danes, ko sem videl tam postrojenih 65 novih pripadnikov oziroma kandidatov za vojaka, vidiš, da gremo v pravi smeri in to je pomembno.

Minister je že govoril, da vojak po 45. se pravi nima socialnega mira, če rečem tako, kar pomeni, da ko gre proti 45, so njegove misli čisto drugam usmerjene in seveda ni usmerjen v našo primarno nalogo, ko govorimo o obrambi države oziroma usposabljanju, ki je del primarne naloge in če rečem, da je varovanje objektov ena od pomembnih nalog obrambe države. Tako, da toliko o tem.

Torej, bom v tem prvem delu počasi zaključil. Kar je bistveno, bistveno je, da se uredi status vojaka 45 na tak ali drugačen način. Mislim, da je že minister dokaj jasno povedal. Da se skozi to kampanjo pride do tega, da ljudje, mladi fanti in dekleta, ki želijo delati v Slovenski vojski in se pridružiti našim vrstam, vidijo, da skrbimo za njih in seveda da naredimo čim več, bomo rekli dobrih stvari v pridobivanju kadra in s tem seveda dvignemo tudi ta nivo. In seveda zato so potrebni tudi minimalni posegi v Zakon obrambi. Jaz upam, da nam bo tudi to uspelo.

Če rečem še na koncu, povprečje slovenske vojske oziroma slovenskega vojaka je 42 in še nekaj let. zdaj, če se vrnem na evropski nivo, je v Natu približno 39, tako da smo nekje, bomo rekli malo smo starejši kot pripadniki v povprečju v Natu. Seveda države, ne samo Slovenija, se tudi druge države soočajo s pridobivanjem kadra tako, da mi nismo edini. Skušamo pa seveda z ukrepi, ki so pred nami in ki bodo še pred nami, to številko in seveda zanimivost poklica vojaka dati na tak nivo, da bo tudi cenjen v javnosti.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, brigadir Robert Glavaš.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije, državni svetnik Rajko Fajt?

Izvolite, gospod državni svetnik.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje.

Komisije za državno ureditev na Državnem svetu je 2. 9. obravnavala predlog zakona in komisija je predlog zakona podprla, saj je že v preteklosti večkrat sama opozarjala na problem vojakov po 45. letu starosti oziroma na težave pri iskanju novega kadra za Slovensko vojsko. Seveda pa se je odprlo tudi kar nekaj vprašanj in dilem. Komisija se je strinjala, da je socialni status vojakov po 45. letu starosti nujno rešiti, saj je nevzdržno, da so ljudje, ki so vešči svojega dela, v njihovo znanje pa je bilo vloženega s strani države veliko finančnih sredstev, zaradi administrativnih določb že v starosti 45 let prisiljeni oditi iz Slovenske vojske. Poudarjeno je bilo, da je vsak sistem odvisen od zaposlenih in od človeškega kapitala, ki ga poseduje, in zato so te omejitve neživljenjske in jih je treba odpraviti. Člani komisije so se strinjali, da so v zakonodaji v 90. letih nastale rešitve, ki v današnjem času ne zdržijo več resne argumentacije, kar pomeni, da so vojaki po 45. letu še vedno sposobni opravljati svoje naloge znotraj Slovenske vojske, sicer pa je treba iskati primerne rešitve tudi znotraj državne uprave. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe se je tudi na komisiji odprla dilema na predlagane spremembe glede načina zaposlitve v drugih državnih organih s prenosom plačilnih razredov, ohranjanja plače, kot so jo imeli vojaki v Slovenski vojski. Večinsko smo se strinjali na komisiji, da je položaj vojakov, ki jim po 45. letu starosti avtomatično preneha pogodba, zelo drugačen, kot je na primer pri ostalih zaposlenih v javnem sektorju, ki imajo pogodbo za nedoločen čas. Strinjali smo se, da je treba za to kategorijo vojakov najti rešitev, da bodo lahko pridobili pogodbe za nedoločen čas. Na komisiji so bila izražena opozorila, da morajo biti rešitve skladne z zakonodajo, tudi glede tega, v katerem zakonu naj bodo ustrezno predlagane rešitve, dilema glede Zakona o obrambi oziroma Zakona o služenju v Slovenski vojski.

Problematizirana je bila še rešitev v predlogu zakona, ki pravi, da bi ob prenehanju službe v Slovenski vojski bivši vojak ali častnik ob zaposlitvi drugje v državni upravi s seboj prenesel plačne razrede in s tem tudi višino plače, ki jo sicer novemu delodajalcu prispeva MORS. Po mnenju nekaterih članov komisije je to glede na Zakon o javnih uslužbencih problematično. Zato je po mnenju komisije odgovor na opozorilo o neenakosti bistven za ubranitev predlagane rešitve in vzpostavitev razlike do ostalih javnih uslužbencev. Problem bi bilo veliko lažje rešiti, če vojaki ne bi bili del enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev.

Na komisiji smo pozdravili tudi reševanje problematike pogodbenih rezervistov in uvajanja možnosti krajšega temeljnega vojaškega usposabljanja, saj menimo, da so potrebne nove rešitve in drugačni načini pridobivanja mladih v Slovensko vojsko. Komisija je poudarila, da pozdravlja tudi vse rešitve za izboljšanje kompetence profesionalne vojske z dobro usposobljeno pogodbeno sestavo, njihovo pripravljenost pa je treba tudi primerno stimulirati, bodisi finančno bodisi s pridobivanjem novih znanj in drugih možnosti.

V okviru svojega dela komisija vsako leto obravnava tudi poročilo Policije o tem in ob tem se vedno znova izpostavljajo težave Policije s pomanjkanjem kadra. Policija je pokazala interes, da bi zaposlila večje število vojakov po 45. letu, ko jim preneha služenje v Slovenski vojski, vendar je bilo v zadnjem času ugotovljeno, da večjega zanimanja ni. Komisijo je zanimalo, kje so razlogi majhnega zanimanja za zaposlitev v Policiji in kje bivši vojaki sicer najdejo zaposlitev. Žal je dejstvo, da pri sedanji ureditvi večjega zanimanja ni, ker bivši vojaki nimajo priznanih plačnih razredov in se jim neupravičeno zniža osebni dohodek, zato iščejo druge rešitve, želijo biti prekvalificirani vojaški uslužbenci ali iščejo rešitve v zasebnem sektorju.

Vse omenjeno torej kaže, da je treba poiskati ustrezne zakonodajne spremembe za ureditev položaja vojakov v Slovenski vojski. Zato še enkrat poudarjam, torej komisija je glede na dileme, ki so že bile predčasno odprte, predlog zakona v celoti podprla.

Hvala.