Spoštovani gospe in gospodje, kolegice poslanke, kolegi poslanci, lepo pozdravljeni! Začenjam 25. redno sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi bil kdorkoli od poslank ali poslancev zadržan. Prav tako do tega trenutka nisem prejel nobenih pooblastil za nadomeščanje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov, v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil poslan v gradivu.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020. Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru ga v obravnavo pošilja na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Fiskalnega sveta in Sodnega sveta. Prejel sem opravičilo Sodnega sveta.

Prejeli ste tudi oziroma smo prejeli dodatna gradiva: mnenja zainteresiranih delovnih teles, oceno Fiskalnega sveta, mnenje Sodnega sveta, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta in mnenje Državnega sveta. Danes ste na klop prejeli tudi pregled amandmajev. / medsebojni pogovor/ Še niso? Bo. V pregled amandmajev je v pripravi in ga boste v najkrajšem času prejeli na klop.

Odbor bo Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 obravnaval na podlagi četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev, ter amandmaje matičnega delovnega telesa.

Do izteka roka za vložitev amandmajev, to se pravi, do 18. septembra letos, so kvalificirani predlagatelji vložili 62 amandmajev, od tega sta bila 2 nepravilno vložena, tudi nista uvrščena v pregled amandmajev. Predlagatelji so o nepravilnosti bili obveščeni po elektronski pošti, vendar amandmajev niso popravili. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje in predloge za amandmaje odbora. Obveščam vas, da zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih predlogov amandmajev.

Zdaj bomo prešli na uvodne predstavitve, ki jih bomo naredili po naslednjem vrstnem redu: najprej Vlada, potem predstavniki zainteresiranih delovnih teles, potem predstavnica Umarja, nato predsednik Fiskalnega sveta in za njim še odziv Vlade na stališče Fiskalnega sveta.

Za uvod torej dajem besedo predstavniku Vlade, to je v tem primeru minister za finance, gospod Andrej Šircelj.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, povabljeni, spoštovani gostje, gospe in gospodje.

Proračun za leto 2020 je bil pripravljen še v letu 2019 in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot so danes in kot so se zgodila v letu 2020, predvsem od tistega trenutka naprej, ko je bila razglašena v državi epidemija. S tega zornega kota, je seveda proračun, osnovni proračun, za leto 2020, ni odražal razmer, v katerih dejansko danes živimo. In, ker tega ni odražal, je nujno treba narediti popravek tega proračuna. To je tudi določeno v zakonu, in sicer, da Vlada do 1. septembra predloži Državnemu zboru popravek oziroma rebalans proračuna Državnemu zboru in ta proračun je sedaj pred vami. V prvem proračunu, osnovnem proračunu je bila načrtovana gospodarska rast. Seveda ni bilo načrtovanega nobenega izrednega dogodka kot se je zgodil, epidemija, zaradi tega smo na podlagi novih razmer prilagodili ta proračun. Vlada, ki je začela delovati v sredini marca je takoj sprejela ustrezne ukrepe, zato, da smo zagotovili v prvi vrsti zdravje, da smo zagotovili zdravstveno varstvo za ljudi in da smo blažili posledice epidemije, tako pri prebivalstvu kot pri gospodarstvu.

Rezultati takih postopkov in teh zakonov in teh ukrepov so seveda vidni tako na gospodarskem področju, kot tudi na pri prebivalstvu. Zaradi epidemije je bilo tudi določeno tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji, da ne veljajo več fiskalne omejitve oziroma omejitve na strani odhodkov. Govorim o 12. členu Zakona o fiskalnem pravilu. Zaradi tega so odhodki danes načrtovani bistveno več kot so prihodki. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada takoj sprejela, se je bilo treba tudi dodatno zadolžiti.

Situacija v kateri smo poslovali od marca do septembra, je bila lahko rečem izredna, glede na normalno poslovanje. Ukrepi so bili naslovljeni predvsem temu, da podjetja ne propadejo, da se zagotovijo delovna mesta in da se seveda poveča tudi državna poraba. Ta kriza ni enaka krizi, ki se je zgodila pred dvanajstimi leti, leta 2007 in leta 2008, katere posledice smo v tej državi pri tem imeli tja do leta 2012, 2013. Ta kriza temelji na tem, da govorimo o manjšem povpraševanju prebivalstva. Govorimo na drugi strani o večji vlogi države na trgu, ravno z ekspanzivno fiskalno politiko. Ravno s tem, da država dejansko posega tako na gospodarsko, kot na socialno področje.

Razlika je tudi na finančnem področju. Danes imamo na finančnem področju likvidnost zagotovljeno. Imamo večjo likvidnost, kot je bila likvidnost v prejšnji krizi in na drugi strani imamo seveda tudi likvidnost prebivalstva in likvidnost gospodarstva takšno, da je finančni sistem popolnoma stabilen. V prejšnji krizi je bilo povečano povpraševanje prebivalstva, tudi gospodarstva, bilo je več kreditov, naredili so se tako imenovani baloni in zaradi tega je bila seveda tudi manjša likvidnost. Z drugimi besedami, veliko besed je bilo glede primerjave te krize s krizo v letu 2007 in 2008, ampak vsi ti podatki, ki sem jih tukaj navedel, kažejo na to, da kriza, da krizi nista primerljivi. Že v svojih ekonomskih in finančnih značilnostih. Večja vloge države danes pomeni tudi seveda to, da je dejansko denarja na trgu več. Denarja na trgu je več. Za trg posegov Evropske centralne banke in nenazadnje zaradi zadnjega posega Evropske komisije. To se je zgodilo prvič in je zgodovinski trenutek, ko je dejansko Evropska komisija posegla na trg s tem, da bo enostavno zagotovila posojila. Temu je prilagojen tudi proračun. Za blažitev posledic epidemije je v proračunu ocenjeno, da je teh ukrepov v višini 3,1 milijarde evrov. Na podlagi podatkov do januar-avgust to pomeni, da so se povečali iz države, in to je tudi, s strani države, transferji posameznikom in gospodarstvom za 32 % glede na prvotni proračun.

Tudi drugi transferji, predvsem socialni transferji, so se povečali za več kot 20 %. Stroški dela so se povečali za 8,1 %, to so seveda vključeni dodatni dohodki, predvsem tistih, ki so imeli seveda bolj zahtevno delo v tem času. Materialni stroški, gre za povečanje 0,8 %, in gre seveda tudi za zmanjšanje investicij.

Po drugi strani seveda lahko ocenjujemo, da, in dejansko je prišlo, predvsem v mesecih marec-junij do izjemnega padca prihodkov državnega proračuna. Davek od dohodkov oziroma prihodkov davkov dohodkov zbranih oseb so se zmanjšali skoraj za eno tretjino. Dohodnina za 16,5 %. Trošarina za 13,5 % in davek na dodano vrednost prihodki za 11,4 %. Vse to je dejansko nova situacija, je nova realnost, v kateri mora Vlada ravnati, ravnati predvsem tako, da zagotovi nemoteno delovanje gospodarstva in da zagotovi seveda ustrezen standard ljudi.

Omenil sem tudi Evropsko komisijo. Tukaj je, kot veste, Slovenija pridobila dodatnih skoraj 12 milijard denarja, nekaj povratnega, nekaj nepovratnega. Zaradi tega bo prišlo tudi verjetno do tega, da bomo, da bodo lastni viri Evropske unije novi in seveda tudi drugačni.

Danes seveda tako govorimo o ekspanzivni denarji politiki, in temu sledi seveda tudi ta proračun. S tega zornega kota so bili ukrepi v štirih paketih ukrepov, štirih zakonih, PKP1, 2, 3 in 4, po naši oceni uspešni, dosegli so svoj cilj, dosegli so to, da ni prišlo do enormne nezaposlenosti, nezaposlenost se dejansko umirja, z drugimi besedami, ne prihaja več do povečanja v zadnjih mesecih, in seveda do tega, da enostavno gospodarstvo ni prenehalo v celoti delovati, še več, predvsem v mesecu juliju in avgustu podatki tudi o prihodkih kažejo, da se finančna situacija stabilizira.

Z drugimi besedami, prihodki iz glavnih virov, to se pravi dohodnine, davkov, dohodkov, pravnih oseb, davka na dodano vrednost, se približujejo ravni iz leta 2019. to kaže tudi na učinkovitost in uspešnost teh ukrepov. Vendar morali smo se zadolžiti, morali smo se dodatno zadolžiti, in sedaj tisti cilj, o katerem je bilo govora v letu 2019, da bomo dosegli maastrichski kriterij, je oddaljen. Če govorimo o bruto družbenem proizvodu, potem je dolg države tukaj se povečal in je ocenjen na 82,4 %. Vse bonitetne agencije, ki so ocenjevale Slovenijo, so za države iste ocene. Z drugimi besedami, bonitetne ocene Slovenije niso padle.

Glede na to, da so se tudi druge države Evropske unije dodatno zadolžile, Evropa, se opravičujem, Slovenija še vedno spada, oziroma se uvršča med države, ki so v prvi polovici najmanj zadolženih držav. Seveda takšno politiko nam priznavajo tudi bonitetne agencije in seveda to kaže tudi na obrestne mere desetletnih obveznic, ki veljajo za Slovenijo in te obrestne mere so ugodne, so tam okoli 0 odstotkov, enkrat več, enkrat manj, ampak tukaj nekje se gibljejo. Z drugimi besedami, to je relativno ugoden položaj Slovenije. Če sem govoril o povečanih odhodkih na eni strani in zmanjšanih prihodkih na drugi strani, poem moramo seveda potegniti tudi rezultat tega in seveda to je primanjkljaj, ki je ocenjen na 4 milijarde 202 milijona za leto 2020. Kot rezultat povečanih odhodkov na eni strani in na drugi strani kot rezultat zmanjšanih prihodkov. Dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun je 13,3 milijarde evrov, 4,2 milijarde evrov pomeni seveda 9,3 odstotka bruto družbenega proizvoda na podlagi zadnjih napovedi. Pričakujem, da bodo napovedi, naslednje napovedi ugodnejše, kot so bile prejšnje. Pričakujem tudi, da bodo seveda tudi, ne samo napovedi bruto družbenega proizvoda, ampak tudi ostali makroekonomski kazalci, tako na področju izvoza, domače potrošnje in tako naprej, tudi tam dejansko ugodnejši.

V okviru proračuna Državnega zbora smo ločeno vodili in ločeno vodimo tiste izdatke, ki so povezani z Covidom in tiste izdatke, ki niso povezani s Covidom, seveda, nekateri izdatki so neposredno povezani s pandemijo, drugi izdatki posredno in seveda večkrat se je pojavila ta meja, ali je nekaj povezano, ali ni nekaj, posredno, neposredno in tako naprej, o tem seveda lahko teče razprava, o tem smo tudi pripravljali na strokovno razpravo, o tem bo treba dejansko potegniti tudi celotno sliko v zvezi s tem. Pri tem bi rad povedal, da, razen tega, da je v proračunu, bom rekel, nekako usklajeno med ministrstvi celotna poraba, kar z drugimi besedami pomeni, da tista ministrstva, ki imajo nominalno morda manjše odhodke, dejansko je to zaradi tega, ker je prišlo do spremembe odhodkov zaradi tega, ker nekaj ni bilo možno narediti zaradi epidemije in zaradi tega so se seveda odhodki spremenili, vendar po drugi strani so ostali odhodki dejansko na tej ravni usklajeni. 2,6 milijarde od 3,1 milijarde odhodkov je v tem primeru neposredno namenjeno za financiranje sprejetih ukrepov v povezavi z epidemijo in 0,5 milijarde odhodkov je povezanih s posrednimi učinki epidemije. Tukaj govorimo o avtomatičnih stabilizatorjih, povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za socialne blagajne, investicije za podporo zagonu gospodarstva.

Ob tem, spoštovani, bi vas seveda rad seznanil tudi s tem, da so ostale blagajne javnega financiranja stabilne. Iz državnega proračuna redno plačujemo pokojninski blagajni in zdravstveni blagajni. Do sedaj smo pokojninski blagajni nakazali 611 milijonov evrov, zdravstveni blagajni 149 milijonov evrov in tukaj smo dejansko iz državnega proračuna pokrili izpad prispevkov za bolniške, za dodatne, za dodatke k plačam javnih zavodov in podobno. S tega zornega kota lahko rečem, da tudi seveda če omenim še občinsko blagajno, lahko rečem, da so, da je stanje na področju financ stabilno, lahko zagotovim tudi, da je likvidnost gospodarstva stabilna, in lahko zagotovim tudi to, da posamezniki, gospodinjstva dobivajo prejemke tudi zato, da krijejo morebitne dodatne stroške v povezavi z epidemijo.

Še nekaj besed, kako naprej. In čemu je seveda namenjen tudi ta proračun in seveda namenjen bo tudi naslednji proračun za leto 2021 in leto 2022. V Vladi bomo ekonomske, finančne in socialne politike usmerili v to, da bomo na eni strani zagotavljali delovna mesta, da bomo zagotavljali dodatne investicije, tudi s tako imenovanim evropskim denarjem, da bomo skrbeli za povečanje kvalitete zdravstvenih storitev, tukaj so potrebne seveda tudi določene reforme, in da bomo skrbeli za oskrbo starejših ljudi. Govorim o tako imenovani dolgoročni oskrbi.

Za gospodarstvo je seveda pomembna likvidnost, ki je zagotovljena, in vsekakor pomembno je tudi, da bo gospodarstvo poslovalo administrativno razbremenjeno. Z drugimi besedami, da bomo dejansko odpravili administrativne in birokratske ovire. Tudi evropska politika, če želite, tudi evropska finančna politika gre v smer zagotavljanja delovnih mest, kar z drugimi besedami pomeni, da glede na to, da smo velik izvoznik, da je Slovenija velik izvoznik oziroma slovensko gospodarstvo, pomeni optimizem za gospodarstvo v nadaljnjih mesecih in letih. To seveda tudi z drugimi besedami pomeni, da je nujno treba zagotoviti vse ukrepe, da se širjenje virusa omeji oziroma dejansko odpravi. To najbrž takrat, ko bo enostavno, ko bomo imeli ustrezno zdravilo oziroma cepivo. Takrat bodo tveganja verjetno bistveno zmanjšana, kot zdaj.

Tveganja danes glede epidemije še vedno ostajajo. Zaradi tega je seveda predvidena v proračunu tudi večja proračunska rezerva. Proračunska rezerva zato, da na drugi strani zagotovimo delovanje gospodarstva in seveda tudi delovanja vseh vitalnih služb v primeru, če bi se virus še naprej razširjal z veliko večjo močjo in predvsem, da bi okužil veliko več ljudi.

Proračun za leto 2020 je pripravljen na realnih osnovah glede na situacijo, v kateri živimo. Predlagam, da ga sprejmete oziroma podprete.

Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Zdaj prehajamo na poročila zainteresiranih delovnih teles. V pisni obliki smo, gospe in gospodje, prejeli 15 poročil. Od tistih poslancev in poslank, ki so tukaj prisotni in so navedeni kot poročevalci, ugotavljam, da so prisotni sami poslanci, nobene poslanke, zato predlagam, gospodje kolegi eno zadevo, v kolikor želite tudi ustno predstaviti, da to naredite na kar se da racionalen in kratek način, da se orientirate izključno na tisto, kar je bilo povedano v razpravi, ponovno pa poudarjam, da nobeno od zainteresiranih delovnih teles ni oblikovalo nobenega amandmaja k rebalansu proračuna. In zdaj gremo po vrsti.

Najprej sprašujem poslanca Janija Ivanušo ali želi predstaviti mnenje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V redu, hvala lepa, kolega Ivanuša.

Kolega Ferjan, ali želite predstaviti mnenje Odbora za pravosodje? Hvala, smo dobili v pisni obliki.

Kolega Primož Siter, ali želite predstaviti mnenje Odbora za kulturo?

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Članice in člani Odbora za kulturo so me prosili, da to storim, zato bom to tudi storil. Bom, kot ste predlagali, poskusil biti čim bolj racionalen, čeprav pa bi rad, časovno racionalen, čeprav pa bi rad izpostavil nekaj vsebinskih stvari, ki pa so le prišle na dan tokom razprave.

Torej Odbor za kulturo je na 23. seji 10. septembra kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. členi odbora so bili seznanjeni s predlogom proračuna, pripombami sindikata kulture in narave Slovenije in javnim pismom društva Asociacija. Predstavnica ministrstva za finance Janja Žakelj je predstavila ključne okvirje, v katerih je pripravljen predlog rebalansa proračuna za leto 2020. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc pa je povedala, da se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu z rebalansom proračuna zmanjšujejo za 8,3 milijona evrov. Integralna sredstva se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2020 glede na sprejeti proračun zmanjšujejo za 2,4 milijona. Ali gre to delno na račun prenosa nalog službe za državne proslave in generalni sekretariat Vlade in protokol.

Dejansko se integralna sredstva v globalu znižujejo 1,9 milijona evrov, kar je posledica začasnega zadržanja izvrševanja proračuna 14. 3. zaradi epidemije COVID-19, saj od meseca marca ni bilo več dovoljeno prevzemanje novih obveznosti.

Poudarila je – predstavnica ministrstva -, da javni zavodi na področju kulture v celoti ohranjajo sredstva, ki so bila predvidena. Kljub temu, da se določeni programi v času epidemije niso izvajali, s čimer jim želijo na ministrstvu zagotoviti finančno stabilnost.

Potem pa razprava. V njej so bili opozicijski člani odbora kritični do predlaganega rebalansa, ki ima po njihovem mnenju v celoti napačno zastavljene prioritete in kaže na to, da kultura ni prioriteta te Vlade.

Ministrstvo za kulturo z rebalansom dodatno poglablja krizo vitalnih kulturnih ustanov in onemogoča, da bi iz krize izšle materialno in vsebinsko prenovljene. Ob tem so opozorili na več odprtih vprašanj, katerih reševanje se z zmanjševanjem sredstev na kulturnem področju zaostruje in časovno zamika v nedoločeno prihodnost, na primer financiranje oziroma izplačilo preostanka pogodbenega zneska lokalnim medijem s statusom posebnega pomena. Časovnica realizacije sredstev, ki naj bi jih zagotovil Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – problematika arhivov, energetska sanacija SNG Maribor, olajšave za zasebnike in sponzorje, ki želijo vlagati v kulturo, problematika centralizacije kulturnega razvoja, dve tretjini denarja je namreč namenjena za kulturo osrednjeslovenski regiji, realizacija potreb celotnega kulturnega sektorja v proračunu. Pa zamrznitev sredstev za knjigo in film, krčenje sredstev za umetnostne programe, priprava razpisov na podlagi Zakona o kulturnem evru, pokritje izgub javnih zavodov, ki ne morejo z vstopninami pokrivati svojega dela programa. Zagotovitev sredstev namenjenih vpis slovenskih kulturnih spomenikov pri Unescu, reševanje položaja samozaposlenih v kulturi, namreč neplačevanje socialnih prispevkov, zagotovitev dodatnih sredstev za RTV Slo, izpolnjevanje zaveze iz sporazuma z Vlado, zanemarjanje kulturne dediščine, zagotavljanje kohezijskih sredstev, financiranje delovanja Slovenskega filmskega centra, obnova SMC Gorica, Nova Gorica, pa Lipica, Postojnska jama, uvedba začasnega univerzalnega temeljnega dohodka, uvedbo bonov oziroma voucherjev n področju kulture, problematika panog vezanih na javne prireditve in zbiranja.

Predsednica odbora je pristojne opomnila in jih pozvala k spoštovanju zaveze iz sklepa, ki ga je odbor leta 2018 soglasno sprejel, sorazmerna letna zvišana poračuna za film do leta 2022. izpostavljeno je bilo mnenje, da bi morala Vlada kulturi pomagati, da si po epidemiji opomore. Namesto tega krči sredstva in jo sistematično uničuje. Smo na točki, ki govorimo o njenem preživetju. Kultura smo ljudje, ki kot družba rastemo in se razvijamo skozi jezik, glasbo, umetnost, književnost, ustvarjalnost in tako naprej. Na teh temeljih se piše zgodovina naroda. Odvzem sredstev kulturi izpričuje Vladno politiko, ki ji ni mar za kulturo lastnega naroda.

Koalicijska poslanca sta menila, da gre zmanjševanje sredstev v predlogu rebalansa proračuna tudi na račun kulturnih prireditev, ki niso bile izvedene, pri čemer je pomembno tudi to, kako in za kakšne projekte so sredstva porabljena. Predstavniki ministrstva so v odgovorih med drugim pojasnili, da je bilo Ministrstvo za kulturo v času epidemije deležno interventnih sredstev iz proračunov drugih ministrstev, zato sedanji rebalans proračuna ne odraža slike, koliko je država dejansko namenila interventnih sredstev za kulturnike.

Poslanska skupina Levica je oblikovala predloge za amandmaje odbora, s katerimi je želela povrniti znižana sredstva nekaterim podprogramom, v okviru politike kultura in civilna družba in sicer, nagrade in socialne pravice na področju kulture, mediji in avdiovizualna kultura, varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost, založništvo in umetnostni programi.

Po zaključeni razpravi odbor amandmajev ni sprejel. Odbor za kulturo torej ni oblikoval svojih amandmajev k Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.

Hvala lepa.

Hvala, kolega Siter.

Zdaj sprašujem poslanca Ljuba Žnidarja, ali želi podati poročilo oziroma mnenje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor? Smo prejeli v pisni obliki, hvala lepa.

In ostane nam še samo Odbor za zdravstvo. Kolega Jožeta Lenarta sprašujem… Želite? (Da.)

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Vsi smo dobili v UDIS pisno poročilo. Je kar dosti obsežno in opozarja na številno problematiko na tem področju. Seveda si zdajle ne bi privoščil, da bi si vzel toliko časa, da vse to preberem in želim, da se tudi s tem seznanite. Seveda pa, so poslanci na tem odboru opozorili na številne probleme na tem področju, saj praktično kriza nastaja iz tega sektorja. Vse je temu usmerjeno. Tudi prej so že bili problemi, so, in pričakujemo, da, verjetno v tem rebalansu ne bomo mogli rešit, sploh dolgoročno, te problematike, moramo pa potem skrbno načrtovati za proračun 2021/2022, kjer bomo te racionalizacije na tem področju morali reševati.

Hvala.

Hvala, poslanec Lenart.

Tule me je kolega Siter korektno obvestil, da ima še eno poročilo in sicer, je to mnenje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Seja te komisije je potekala za zaprtimi vrati, zato, ker je bilo gradivo označeno s stopnjo zaupnosti Interno. Temu se bo naš kolega Siter seveda prilagodil. Zdaj pa vam dajem besedo.

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Je pa to mnenje odbora oziroma komisije, tudi javno objavljeno, tako da, z gledišča zaupnosti informacij ni vprašljivo.

Torej, Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na 12. nujni seji 16. septembra obravnavala Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Kot rečeno, seja Komisije je potekala zaprta za javnost. Predstavnik Ministrstva za finance, Aleš Lovše, je v uvodni predstavitvi predstavil splošne smernice, glede splošnega dela predloga rebalansa proračuna in, podrobneje je predstavil primerjavo med sprejetim proračunom za leto 2020 in predlogom rebalansa pri proračunskem uporabniku, torej Ministrstvu za obrambo, pri politiki obramba in zaščita, kjer se predvideva znižanje sredstev v višini približno 50 milijonov evrov in pri proračunskemu uporabniku Ministrstvo za notranje zadeve, v okviru politike notranje zadeve in varnost, ki je predlog rebalansa v primerjavi s sprejetim proračunom, predvideva povečanje sredstev za približno 17 milijonov.

Po podanem kratkem stališču državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, dr. Antona Olaja, glede predloga rebalansa v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve, je namestnik generalnega direktorja policije, Tomaž Pečjak, poudaril, da je policija s predlogom rebalansa pridobila znatna sredstva, v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020. Glede politike notranje zadeve in varnost je podrobneje predstavil program policijska in kriminalistična dejavnost, ki vsebuje tri podprograme, in sicer, javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, kriminalistična dejavnost, ter zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih. Nato je pojasnil, da pri določenih investicijah niso mogli izvesti nakupa, saj je zakonodaja še v pripravi oziroma v usklajevanju.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Uroš Lampret, je poudaril, da so na ministrstvu pri predlogu rebalansa poskušali doseči v največji možni meri oziroma slediti izhodišču, da je treba za obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo, zagotoviti ustrezne kadrovske, materialne in finančne pogoje za njen razvoj in njeno učinkovito delo. S predlogom in finančne pogoje za njen razvoj in njeno učinkovito delo. S predlogom rebalansa se boda sredstva OVS v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšala, vendar po mnenju državnega sekretarja navedeno zmanjšanje ne bo imelo posledic na delovanje OVS ter na predviden razvoj v naslednjih letih.

Članice in člani komisije so tokom predstavitve dobili tudi vpogled v finančni načrt OVS, stopnji tajnosti, ki ga je podrobneje predstavil v. d. generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe, Ministrstva za obrambo dr. Jaroš Britovšek. Potem pa direktor Slovensko obveščevalno varnostne agencije, Janez Tušek, je med drugim podal tudi svoje stališče, ki se nanaša na obrazložitev na predloga rebalansa proračuna za leto 2020, ki pa je tudi označen na stopnjo z interno stopnjo, s stopnjo tajnosti interno.

Razprave članic in članov komisije ni bilo. Komisija pod predlogom rebalansa tudi ni oblikovala svojih amandmajev.

Hvala lepa.

Hvala poslanec Siter.

Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Zdaj je na vrsti direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospa Marijana Bednaš.

Izvolite prosim.

Hvala lepa. Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni!

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je skladno z Zakonom o interventnih ukrepih na javno finančnem področju pripravljen na podlagi poletne napovedi, ki smo jo na Umarju pripravili v začetku junija in javnosti predstavili 24. junija. Na tem odboru sem napoved že predstavila, zato v nadaljevanju nekaj informacij o trenutnih razmerah in obetih. Razmere so seveda ob prisotnosti virusa in zlasti ob ponovnem povečevanju števila okužb od začetka septembra negotove, zato lahko pričakujemo nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti, pa vendarle po globokem vpadu v drugem četrtletju, upadu gospodarske aktivnosti, ki je bil 13 odstoten. V tretjem in zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo povečanje aktivnosti. Bruto domači proizvod bo tako v drugi polovici leta sicer ostal nižji kot v enakem lanskem obdobju, vendar bodo medletni vpadi postopoma manjši.

V času od priprave poletne napovedi so tudi mednarodne inštitucije izboljšale napovedi za naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Junija in julija je po statističnih podatkih prišlo do odboja oziroma kar znatnega povečanja aktivnosti po upadu v aprilu in maju. Je prišlo se pravi do odboja v številnih dejavnostih. Tudi kazalniki zaupanja so se precej izboljšali. Tako v evrskem območju, kot v Sloveniji in k temu je po naši oceni v veliki meri prispeval tudi dogovor o obsežnem finančnem paketu, ki je povečal zaupanje vseh udeležencev. Seveda pa je pomembno, da se v prihodnosti pripravijo ustrezni načrti in da se tudi realizirajo tako v evrskem območju, kot v Sloveniji.

Trenutno so razmere tako nekoliko ugodnejše, kot smo ocenjevali junija, zato bo v odsotnosti strožjih zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in drugih evropskih državah upad bruto domačega proizvoda letos zelo verjetno malo manjši od predvidenega. To bomo predstavili v jesenski napovedi. Hkrati bi pa še enkrat, oziroma ponovno opozorili, da je trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer iz epidemiološkega vidika verjetno oziroma možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva oziroma ustreznih, učinkovitih zdravil.

Hvala.