Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva, vse prav lepo pozdravljam! Želim vam dobro jutro in dober dan.

Vidim, da nekateri nosite oranžne priponke. Danes je dan ozaveščanja o samomorih in je dan, ko se spomnimo na vse, ki živijo v stiski, kakršnikoli, materialni, ki povzroča psihično. Karantena je povečevala stiske ljudi, ravno tako brezposelnost in osamljenost. Lepo je, da imamo en dan v letu, da se spomnimo na njih.

Zdaj pa pričenjam 23. nujno sejo Odbora za kulturo in vas obveščam, da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Felice Žiža, Zmago Jelinčič Plemeniti in Aljaž Kovačič. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Bojana Podkrajška nadomešča gospa Nada Brinovšek, gospoda Dejana Kaloha nadomešča Karmen Furman in mag. Branislava Rajića nadomešča Gregor Perič. To je zaenkrat vse, kar se tiče pooblastil.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, in to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Preden začnemo z obravnavo, pa bi vas ponovno želela opozoriti, da ste člani in članice odbora pozorni na ustavljene kartice, ki omogočajo glasovanje, kajti zdaj, ko menjamo prostor, moramo nositi sabo te nove kartice, drugače imamo probleme.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Gradivo z dne 31. 8. 2020, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli smo tudi pripombe Sindikata kulture in narave Slovenije k rebalansu proračuna, javno pismo društva Asociacija ob rebalansu proračuna in dopis generalnega direktorja RTV Slovenija glede zagotovite dodatnih sredstev v proračunu za RTV Slovenija. K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabila Vlado, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo. Odbor za kulturo je z obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam poda sliko predloga rebalansa proračuna v celoti. Prosim, kdo bo v imenu? Ja, izvolite. Prosim, da se za magnetogram predstavite. Hvala.

Hvala za besedo. Lep pozdrav sem skupaj tudi z moje strani! Sem Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance.

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvire v katerih je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 ter višine oziroma večje spremembe predloga rebalansa državnega proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2020. Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020, je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarske aktivnosti, ko je bila razglašena epidemija. Prišlo je do izrazitega upada prihodkov državnega proračuna in porasta izdatkov, ki je posledica ukrepanja države za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti. S predlogom rebalansa državnega proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 odstotka ali za 1,6 milijarde evrov. Obseg prihodkov bo nižji predvsem zaradi nižje potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največja znižanja se tako načrtuje iz naslova davka na dodano vrednost, davkov od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, trošarine ter sredstev iz proračuna EU. Odhodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Največji obseg porasta odhodkov je načrtovan na politiki intervencijski programi in obveznosti, pokojninstvo, varstvo ter socialna varnost. Izdatki namenjeni neposredno za financiranje ukrepov za blaženje posledic epidemije predstavljajo 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna. 0,5 milijarde evrov odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije kot na primer za povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroške obresti zadolževanja ter investicije za podporo o zagonu gospodarstva. V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 454,7 milijona evrov in izdatki v višini 401,2 milijona evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov, pozitivnem stanju, v računu financiranje terjatev in naložb, ki se v predlogu rebalansa državnega proračuna načrtuje za dobri dve milijardi evrov odplačil dolga ter spremembi stanja sredstev na računu je v letu 2020 potrebna zadolžitev v višini 7,28 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj pa dajem besedo predstavnikom Ministrstva za kulturo. Gospa Ignacija Fridl Jarc. Beseda je vaša. Prosim.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! S predlogom rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2020 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu zmanjšujejo za 8,3 milijona evrov. Sprejeti proračun je znašal 197 milijonov 802 tisoč 229 evrov in rebalans proračuna naj bi po predlogu obsegal 189 milijonov 479 tisoč 221 evrov. Vendar so tui potrebna absolutno dodatna vsebinska pojasnila. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu rebalansa proračuna za leto 2020 glede na sprejeti proračun zmanjšujejo za 2,4 milijona evrov in znašajo 173,4 milijona evrov. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejeti proračun za leto 2020 zmanjšujejo za 5,4 milijona evrov in znašajo 15,4 milijona evrov. Vendar je treba integralna sredstva, ki naj bi se zmanjševala, dodatno pojasniti, namreč zaradi prenosa nalog službe za državne proslave na generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije in protokol se je 454 tisoč 596 evrov preneslo in se je ta proračunska postavka zmanjšala zaradi prenosa v okviru proračuna ministrstva za kulturo. V tem smislu se integralna sredstva v globalu dejansko znižujejo za 1,9 milijona evrov. To zniževanje je posledica dejstva, da smo v izrednih razmerah zaradi epidemije COVID, 14. 3. 2020 začasno zadržali izvrševanje proračuna, to pomeni, da od meseca marca ni bilo več dovoljeno prevzemanje novih obveznosti. Poleg tega je bil sočasno sprejet tudi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe po neposrednih proračunskih porabnikih, kar pomeni, da smo morali takrat prerazporediti 10,9 milijona evrov razpoložljivih sredstev. Od aprila dalje so bili ustavljeni javni razpisi in postopki javnih naročil. Zaradi tega se ni bilo mogoče realizirati, torej iz vseh teh razlogov ni bilo mogoče realizirati vseh načrtovanih aktivnosti. Predvsem na področju investicij in investicijskega vzdrževanja, delno pa tudi na področju programov, zlasti tam kjer se programi niso izvedli in to predvsem na mednarodni ravni ali pa v okviru ljubiteljske kulture, ker ni bilo tedna ljubiteljske kulture in je potekal samo v virtualni različici.

Dodatno bomo pojasnili še obrazložitev sredstev za kohezijsko politiko. Del proračuna Ministrstva za kulturo predstavljajo tudi tako imenovana evropska sredstva oziroma sredstva evropske kohezijske politike. V programskem obdobju 2014-2020 je bilo Ministrstvo za kulturo do sedaj deležno skoraj 64,3 milijona evrov za naslednja prednostna področja: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti, izboljšanje konkurenčnosti MSP, podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, varovanje in ohranjanje okolje, ter spodbujanje energetske učinkovitosti, spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini, vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje.

Glavnino sredstev, ki se zgolj in samo prenašajo, torej, prenaša se pravica porabe v leto 2021, ne pa… ker se ne bodo počrpala v letu 2020, se nanašajo na projekt prednostne naložbe, razvoj slovenščine v digitalnem okolju. Sredstva ostajajo neokrnjena, vendar so iz leta 2020 prestavljena na naslednje proračunsko leto, ko se predvideva, da bo s sklenitvijo pogodbe podana osnova za črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Naslednji projekt je spodbujanje kreativnih, kulturnih industrij. Seveda je bil del tega, predvidenega, že realizirano in tudi črpano, del pa ne, zaradi tega, ker je prišlo do zamika dinamike investicijskega cikla in šibkejšega črpanja predvidenih sredstev. Prav tako gre tudi za projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in povezovanje turistične ponudbe s kulturnimi vsebinami, ter razvoj in uveljavitev novih produktov na področju kulturnega turizma, blagovne znamke na področju knjige, kjer sredstva prav tako kot za vse prej navedeno, ostajajo v celoti neokrnjena, vendar so iz leta 2020 prestavljena v naslednja proračunska leta.

Dejstvo je, da je bil Frankfurt – kot veste – projekt Frankfurt, Slovenija častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu, v soglasju z vsemi predhodnicami in naslednicami državami, kjer bi mu morale biti, prav tako v projektu častnega gostovanja v Frankfurtu, dogovorjeno prestavljen iz leta 2022, na 2023. Zato bo tudi večina črpanj prestavljeno v leto 2021 in 2022. Projekt, pri katerem je prav tako prišlo do prenosa pravic porabe v naslednje proračunsko leto, je projekt Drava, obnova in oživljanje gradu Borl in Krka, ter dvor pri Žužemberku, kjer se izkazuje zamik pri izvedbi zaradi dolgotrajnih postopkov oziroma zapletov pri pripravi dokumentacije.

V kolikor bi se v naslednjih mesecih izkazalo, da bo potreba oziroma zahtevkov za izplačilo več, kot je razpoložljivih sredstev na proračunskih postavkah evropskih kohezijskih sredstev Ministrstva za kulturo, se bomo poslužili ureditev v 1. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki omogoča izplačevanje sredstev preko razpoložljivih sredstev, s soglasjem Vlade Republike Slovenije. Torej to pomeni, da se celotna kohezijska sredstva, zaradi katerih se zmanjšuje proračun Ministrstva za kulturo v letu 2020, dejansko ne jemljejo kulturi, ampak se samo prenašajo v naslednja proračunska leta.

Kar zadeva integralna sredstva, prav tako bi želela v okviru kohezije poudariti, da smo uspeli izpeljati razpise za štipendije, kljub temu, da ne vemo, kako bodo štipendije, štipendiranje nekaterih v tujini v prihodnosti potekalo, tako da, pri socialnem vključevanju in podobnih projektih, ni prišlo do nikakršnega prenosa kohezijskih sredstev in pravic porabe v prihodnje proračunsko leto.

Kar zadeva integralna sredstva, v okviru proračuna Ministrstva za kulturo, za leto 2020, bi želeli poudariti, da trenutno smo poskrbeli za to, da javni zavodi v celoti ohranjajo sredstva, ki so bila predvidena kljub temu, da se kot vemo, določen program v mesecu ali celo dveh mesecih in pol ni izvajal. S tem poskušamo zagotoviti finančno stabilnost javnih zavodov in prejeli smo pa tudi njihovo polletna poročila, ki so bila prispela do konca avgusta in ta poročila intenzivno proučujemo, prav tako spremljamo stanje v javnih zavodih in smo z njimi neposredno tudi v navezi, kar zadeva zahtevno pridobivanje potrdil s strani NIJZ, torej Ministrstvo za kulturo si prizadeva tako, da bodo vsi ti postopki, ki jim jemljejo tako finančno dodatna sredstva kot tudi čas, primerno skrajšali. Prav tako se zavzemamo za to, da bi ansambli imeli brezplačno testiranje in poskušamo ta predlog tudi še uskladiti čim prej. Kot sem poudarila, je za enkrat za neposredno delovanje na področju integralnih sredstev, v okviru integralnih sredstev, prišlo do krčenja predvsem v tistih segmentih kjer se program ni mogel izvesti, torej recimo na razpisih za mednarodno udeležbo na področju ljubiteljske kulture, med tem, ko bodo predvideni razpisi izpeljani v celoti in v prvotni zastavljeni višini. Toliko morda za enkrat, na vsa vprašanja pa bomo z veseljem odgovorili v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Hvala vam za to predstavitev.

Želi besedo še kdo iz ministrstva? Ugotavljam, da ne.

Torej prehajam na razpravo članic in članov odbora in ostalih prisotnih.

Kot prva se je k razpravi prijavila gospa Janja Sluga. Prosim.

Hvala lepa.

Jaz bom zelo kratka zaradi tega, ker smo večino stvari že nekako v nekih internih komunikacijah dobili odgovore, razrešili nekatere dileme, temeljito pogledali tudi gradivo in v bistvu tisto kar me po vseh teh pogovorih in vsem tem kar sem pregledala, še vedno moti ali pa še vedno skrbi in to je tema o kateri smo tudi v tej stavbi v zadnje pol leta že večkrat razpravljali, to pa so lokalni mediji posebnega pomena. In sicer, vemo kaj se je na začetku leta dogajalo. Vemo o tem tudi kako so prejemali v podpis neke anekse, ki omogočajo izplačilo 30 % vrednosti odobrenih sredstev in potem v nadaljevanju prejeli tudi razlago, da bo preostanek izplačil seveda odvisen od rebalansa proračuna. Posebej opozarjam, da gre tukaj za manjše medijske hiše, ki tudi sicer že brez epidemije, ki se nam je v letošnjem letu zgodila, težko preživijo. Jaz sem na več takih postajah tudi bila, pokazali so mi številke in moram reči, da tudi v rednem delovanju brez zmanjševanja sredstev gre za tako nizka sredstva, ki jih prejmejo za izvajanje svojih programov od Ministrstva za kulturo, da se dejansko vsak evro zmanjšanja pozna, vsak procent zmanjšanja pozna v tem smislu, da tak medij enostavno ne preživi, ne zmore. Posebej opozarjam, da je ta epidemija njih še posebej prizadela tudi v luči oglaševalskega denarja, tudi v luči kadrov, tudi v luči dogodkov, ki se odvijajo na terenu poročanja s teh dogodkov, itn. Torej so v bistvu prizadeti z več strani. Mi smo tudi na koordinaciji vodij koalicijskih poslanskih skupin govorili o tej temi, jaz sem nanjo prvič opozorila v mesecu maju, 19. maja, ko je bila tudi s strani vodij prenesena zahteva, pobuda, želja, preko Kabineta predsednika Vlade tudi na ministrstvo, da vodje poslanskih skupin koalicije želimo, da se v zvezi s financiranjem lokalnih medijev s statusom posebnega pomena ne bi zniževalo sredstev. Torej, kot rečeno, to smo prvič opozorili že meseca maja in zdaj drugič tudi v mesecu septembru. Prejeli smo seveda odgovor, ki je zdaj tudi razviden iz teh številk v rebalansu proračuna, da resnično na tej postavki, ne glede na to, kako je bilo tudi večkrat s strani ministra na posameznih tematskih sejah, ki jih je prirejal ta Odbor za kulturo, zagotovljeno, da je izplačilo preostanka denarja odvisno od rebalansa proračuna. Super, ta odgovor sem si zelo dobro zapomnila, je bil večkrat izpostavljen, in zdaj me seveda toliko bolj veseli, da je ta postavka ostala nespremenjena. Kljub temu pa imam vprašanje, ali so mediji podpisali te anekse, ki so jih prejeli od Ministrstva za kulturo, koliko je takih, ki so to podpisali, ali bodo dobili izplačan preostanek pogodbenega zneska v nespremenjeni višini in kdaj. Kot je bilo tudi objavljeno v medijih, nekateri mediji, posebej programi posebnega pomena, kot sem rekla, ki iz medijskega sklada prejemajo višja sredstva, so za izvedbo projektov, ki jih mora medij financirati sam naprej, vzeli tudi kredite; zato so bili prisiljeni od države vzeti vse, kar jim ta ponuja. In glede na ta odgovor, ki ga je minister večkrat izpostavil, glede na to številko na tej postavki, potem si predstavljam, po neki kmečki logiki, da je zdaj v nadaljevanju izplačilo preostanka teh sredstev odvisno zgolj in samo od volje ministrstva ali pa, če želite, od volje ministra. Zato postavljam to vprašanje in apeliram, da ne rečem, da zahtevam, da ostanejo ta sredstva medijem lokalnega pomena v prvotni višini, kot so jim bila tudi že s pogodbami dodeljena.

Hvala.

Hvala lepa.

Na vrsti je gospa Lidija Divjak Mirnik.

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Lep pozdrav, spoštovana gospa državna sekretarka s sodelavci, kolegice in kolegi!

Za začetek je treba povedati, kot je gospa državna sekretarka rekla, da se bo ta denar drugo leto uporabil, da se samo prenaša, kar je sicer res, vendar v tem trenutku ti ustvarjalci teh minus 8 milijonov so pač deležni oziroma jih niso deležni, to je pač dejstvo.

Glede na celo stvar, ki se pravzaprav v kulturi dogaja, da je tako rekoč ugasnjena že od marca, da o industriji srečanj niti ne začnem razlagati, je pravzaprav, kar se mene tiče, ta rebalans grozljivka za kulturo kot takšno. Jaz razumem, da se nekaterih stvari pač ni dalo izpeljati, sploh ni vprašanje, je dosti logično, da ste odreagirali tako, kot ste, imam pa tudi občutek, pa bom rekla v navednicah, da se kulturnikom, posebej tistim »ne našim«, v navednicah spet, malce maščuje. In to je pač tudi odraz teh številk tukaj.

Z epidemijo so se glasbenim, gledališki dejavnostim, muzejem, galerijam in številnim drugim ustvarjalcem na področju kulture finančne razmere poslabšale, pravzaprav tudi nikoli niso bile, da rečem, blazno dobre, zdaj so pa, milo rečeno, katastrofalne. Tudi mnoge kulture ustanove in samostojni kulturni ustvarjalci so se znašli na robu preživetja. Namesto da bi v kulturi v Sloveniji videli priložnost, kot so to storile katere druge države, recimo, Nemčija, pa včeraj, če ste brali, tudi Francija, ki je 600 milijonov dala svojim muzejem, v Sloveniji pač ne ravnate tako. Zakaj je to tako, jaz ne razumem. Jaz razumem – mislim, recimo, da se potrudim razumeti -, da pač minister ne mara nekaterih kulturnih ustvarjalcev, pa okej, vzamem to v zakup, ker to je pač dokaz, kdo on je, ne razumem pa, zakaj se potem je potrebno, da rečem v navednicah, spet maščevati globalno kulturi? Mislim, mi smo zaradi kulture obstali. Mi zaradi kulture smo in govorimo tukaj slovensko in kultura je bila tista, ki nas je in ki nas bo obdržala pri življenju in te neke osebne frustracije spoštovanega gospoda ministra, dr. Simonitija, jaz enostavno ne morem sprejet.

Kar se mene tiče, je on napačen človek na napačnem delovnem mestu. Z vsem spoštovanjem do njega, kot profesorja in do njegovih knjig, ki sem jih kot študentka zelo rada brala. Ampak pač ni za to delo, bog pomagaj no, saj jaz tudi ne morem biti kirurg. Tako pač je. In mi je žal, da je temu tako. Sem pa vesela, da ima vsaj spoštovano državno sekretarko, ki te stvari malce drugače razume in malce drugače dela in tu vidim neko luč na koncu tunela.

Zdaj, k zagonu javnih investicij v času zmanjšanja gospodarske aktivnosti bi lahko pravzaprav izdatno prispevalo tudi financiranje obnove infrastrukturne kulturne dediščine, kar bi seveda prineslo pozitivne učinke tudi ob neki gospodarski stabilnosti, pa tega tudi ni. Javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, seveda beležijo velik upad prihodkov, še posebej na področju uprizoritvenih dejavnosti, kjer so se obenem tu seveda občutno tudi zvišali materialni stroški. S tem, ko Vlada niža sredstva umetniškim programom in ne pove tudi kako bo pokrila manjše prihodke javnih zavodov z naslova vstopnin, poglablja seveda krizo vitalnih kulturnih ustanov in onemogoča, da bi javne kulturne ustanove iz kriznih razmer izšle, da rečem, materialno in vsebinsko prenovljene. Nesprejemljivo je, da se krizne razmere v kulturi izkorišča za krčenje pluralnosti umetniške produkcije in pa ločevanje na umetnost, ki je sprejemljiva in na umetnost, ki ni sprejemljiva. To je za mene in za Listo Marjana Šarca absolutno nesprejemljivo.

Zdaj, turist, v kulturnem turizmu, nas je bilo polna usta v zadnjem času, kajne, vendar se je izkazalo seveda, da je to bilo prva stvar, ki je zaprla svoja vrata, kajne. Za kulturo se tudi v času tega, Covid krize, ni poskrbelo, na način kulturnih bonov. Če se spomnite, smo v opoziciji tudi to predlagali. Predlagali smo tudi uvedbo nekega univerzalnega temeljnega dohodka, začasnega, ki bi omogočal, da bi ljudje lahko, tudi, da rečem, konzumirali vsaj tisto malo kulture, ki se je zdaj odprlo, pa tudi to ni bilo sprejemljivo in to so te stvari, kar domnevam, da mi bodo potem kolegi rekli, kaj zdaj jaz »šinfam« tega ministra, kajne in to so stvari, ki bi se jih dalo narediti, pa se jih ni, zato ker se je nekdo, ki pač opravlja funkcijo ministra, tako odločil in zame je to nesprejemljivo, zato ker osebne frustracije naj ljudje zdravijo na nekih posebnih ustanovah.

Zdaj, ker pa smo v prejšnji vladi Marjana Šarca sprejeli Zakon o kulturnem evru, me pravzaprav zanima, kje smo s tem? Predvidenih je bilo 122 milijonov evrov za kulturo do 2026. Sredstva bi se naj postopno oziroma progresivno črpala iz integrale. 2020 bi naj bilo namenjenih dobrih 9 milijonov za ta zakon. Zanima me, kje smo s tem? Namreč, predlog zakona je na prvo mesto postavljal – oziroma še zmeraj postavlja – varstvo kulturnih spomenikov, potem tudi urejanje prostorskih pogojev in opremo za javne zavode, ljubiteljsko in pa mladinsko kulturo in pa tudi knjižnice.

Torej moje prvo vprašanje, kje smo? Namreč, zakon je točno za to, po teh vseh letih, prišel na plano, ker se je v zadnjih desetih letih definitivno popolnoma zanemarjalo, tudi inštitucije, kot takšne in obnovo kulturne dediščine, kot takšne. Šlo je namreč za to, da preživijo vsaj neke, da rečem v navednicah, tudi kakšne zgradbe kulturne dediščine.

Ker pa prihajam iz Maribora in ker bi rada bila kratka, ker bodo verjetno še kolegi marsikaj spraševali, pa se še lahko kasneje javim, me še pod, me še pod drugič zanimajo naslednje zelo konkretne stvari. Ker sem bila namreč skoraj dva mandata članica sveta slovenskega narodnega gledališča mariborskega, me zanima naslednje. Prvič. Kje smo z energetsko obnovo SNG-ja? Drugič. Kako bo s pokritjem izgube ne samo SNG-ja, ampak vseh tistih javnih zavodov, ki jih v tem trenutku žal ne morejo z vstopnicami oziroma vstopninami pokrivati svojega dela programa in nenazadnje tudi tistih prekarcev, ki jih imajo zaposleni. SNG je v tem trenutku še zmeraj v sanacijskem programu, ki ga je saniral na način, da je najem kredit in to odplačeval s prodajo svojih prireditev, pa je to popolnoma onemogočeno. Se pravi moje drugo vprašanje v zvezi z SNG: Ali boste ta minus in ta sanacijski program pomagali pokriti Slovenskemu narodnemu gledališču mariborskemu, ki je, kot veste, največji kulturni javni zavod v Sloveniji? Potem tretje vprašanje v zvezi z Mariborom so aktualni arhivi, vsaj dveh institucij, prvič, pokrajinskega arhiva Maribor in UKM, se pravi univerzitetne knjižnice mariborske. Zdaj o tretji / nerazumljivo/ mariborski knjižnici sploh ne bom govorila, ker je brezveze.

Potem četrtič. Kaj se bo zgodilo z RTV tudi s tem kar piše generalni direktor, da imajo še zmeraj premalo denarja, da je sicer na isti ravni ostal znesek za sofinanciranje narodnih skupnosti in romske skupnosti, vse ostalo ni? Vse ostalo se ne dviguje.

Potem petič. Ali razmišljate, da bi uvedli tudi kakršnekoli olajšave za tiste zasebnike ali pa da ne rečem mecene, sponzorje, ki želijo vlagati v kulturno dediščino? Ali o tem mogoče razmišljate? Pa se bom za enkrat tu ustavila, ko se bodo pa ostali kolegi pa se še javim. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Naslednji razpravljavec je Primož Siter. Prosim.

Hvala lepa. Dobro jutro. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki ministrstva, lep dober dan!

V Levici načeloma nasprotujemo vladnem predlogu rebalansa proračuna, ker ima, kot bi rekli v mojem domačem Zasavju, »ausglajzane« prioritet, ker menimo, da je v svoji vsebinski osnovi zašel. Ker je ušel iz smeri na kateri bi moral biti v tem času še posebej, ko nas je tako zelo na vseh ravneh prizadela ta epidemija, ko nas je prizadelo gospodarstvo s svojimi posledicami, v sociali, v zdravstvu in danes bomo o tem še govorili, v kulturi.

Ta proračun reže naknadno oziroma nad ta šok, ki ga je pripeljala epidemija, reže sredstva v javnem zdravstvu, reže sredstev v programih v sociali in reže sredstva v kulturi, ter torej priča, da so prioritete te celotne vlade ne samo kulturnega ministrstva zastavljeni napačno. Ta proračun je oziroma v tem proračunu najbolj kratko potegne nekaj področij. Eno je znanost in razvoj. Tam so sredstva že v preteklosti bila zelo skromna, 23 milijonov evrov manj v ta namen je tukaj nova katastrofa. Potem tukaj lahko trdimo s svojimi socialnimi programi, da Janševa vlada ne samo, da ni socialna, ampak je tudi predvsem ekonomsko neučinkovita. Da ne govorim o dolgotrajni oskrbi, o skrbi za starejše. Že sama metoda reševanja domov za starejše oziroma situacija v domovih za starejše tekom epidemije je bila v Sloveniji roko na srce katastrofalna, vizija razvoja oziroma nerazvoja tega področja pa je še toliko bolj, o čemer tudi priča, priča tudi naravnanost oziroma prioritete na tem področju v rebalansu proračuna.

Še vedno smo brez stanovanjske politike, brez konkretne stanovanjske politike. 10 tisoč stanovanj v Sloveniji manjka. Ta proračun ne nagovori oziroma rebalans proračuna ne nagovori tega problema. Je pa seveda na drugi strani brez težav Vlada našla 780 milijonov za neko orožje, ki ga niti država niti državljani niti vojska v bistvu v resnici ne potrebujemo. Je pa dober biznis, ki bo omogočil lepe, lepe provizije tistim, ki ga bodo speljali.

Ampak seveda, namesto da bi Vlada v teh težkih časih kulturi pomagala, da si po epidemiji opomore, jo lahko zaključim sistematično. Napada, sistematično uničuje. Proračun, rebalans proračuna je dejanska politika, prevedena v številke. In način oziroma razrez, ki ga proračun, katerikoli proračunski dokument, predstavi, dejansko priča o tem, kakšne so politične želje oziroma politične motivacije tistih deležnikov, ki so to politiko in ta proračun spisali.

In zaključimo lahko, da Janševa Vlada nadaljuje s svojim, s sicer že znanim agresivnim napadom na javno kulturno sfero. Po načrtih s finančnim izčrpavanjem Radiotelevizije Slovenija, kateremu smo priča, seveda z namenom discipliniranja neposlušnih, tistih nepridnih urednikov in novinarjev in poročevalcev, in kanalizacije sredstev z javne sfere v komercialne, najbrž, oziroma v največ primerih, na svoje naslove. So se seveda na udaru znašli zdaj tudi drugi izvajalci znotraj kulturnih programov.

Recimo, Ministrstvo za kulturo je samovoljno čez noč, da rečem, ugasnilo oziroma zamrznilo sredstva za knjigo in film, kar je nezaslišano. Z ustavitvijo predvidenih javnih razpisov in pozivov izdajanja vseh odločb za tekoče, že izveden razpise, je Vlada porezala sredstva, ki so bila sicer namenjena slovenski knjižni in filmski produkciji, kot rečeno, v času, ko sta ti dejavnosti že tako trpeli zaradi posledic krize. Ti dve dejavnosti, mimogrede, trpita tudi, ko ni krize. Pa vendar.

Potem pa te škodljive politike Vlade. Vlada prenese še naprej 8-milijonski / nerazumljivo/ oziroma zmanjšanje sredstev v proračunu za, na celotnem kulturnem področju. Krčijo se sredstva za umetnostne programe, krčijo se za založništvo, za varstvo kulturne dediščine, za knjižnično in arhivsko dejavnost. Kar je seveda vredno, vredno kritike in ponovnega razmisleka o tem, kako država, ki v, da rečem, njeni identifikaciji, v tem glavnem identifikacijskem momentu, kultura služi kot opora, kot glavni akter, kam bo ta država šla. Zdaj, lani je rebalans kulturi dodal 30 milijonov, kar bi lahko pohvalili, ji pa letos jemlje, torej kot rečeno, 8 milijonov.

In zdaj, upravičeno, se različni akterji na kulturnem področju sprašujejo, kako bodo preživeli, ker danes govorimo ne o tem, kako se bo kultura izboljšala, kako bo kulturno-umetniško ustvarjanje lahko dvignilo raven svoje produkcije. Pogovarjamo se o tem, kako bo kultura danes lahko preživela. Ali bo … Ne govorimo o luksuznih vprašanjih. Govorimo o preživetju. Govorimo o tistem kosu kruha, ki ga kulturnik bo ali pa ne bo dobil na krožnik. In delež kulturnega proračuna znotraj generalnega proračuna Republike Slovenije za leto 2020 ni dosegel niti 2 %. Mi smo že v tem mandatu v preteklosti na dolgo in široko govorili o tem, kako bi dosegli to neko, neko številko, ki bi omogočala preživetje kulturi, ampak takšnega klestenja kulture, tega diametralnega nasprotja siceršnjega konsenza, ki smo ga dosegli, pa v zgodovini Slovenije še ni bilo. Tovrstno klestenje, 8,3 milijona, pa v državi še ne pomnimo.

Zdaj, največji rezi, če se sprehodimo po proračunskih dokumentih, na kulturnem področju grejo na račun varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, na račun umetnostnih programov, na račun založništva in pa mediji in avdio-vizualna kultura. Potem je pa tukaj še proračunska postavka nagrade in socialne pravice na področju kulture, za katere menimo, da je seveda stanje slabo, tukaj govorimo, kot rečeno, o preživetju ljudi. Rebalans sicer tukaj predvideva povišanje te postavke za 537 tisoč evrov, kar pa ni dovolj za reševanje situacije, ki je prišla s covid-19. Govorimo o krizi za zelo, zelo, zelo ranljivo skupino, skupino ustvarjalcev, kulturnih delavcev, ki so resnično utrpeli nepovratno škodo v času tega, da rečemo, kulturnega molka oziroma v času, ko kulturna produkcija enostavno ni mogla živeti. Mi govorimo o celi panogi, ki je ugasnila. Ki je ni bilo. Ne govorimo o panogi, ki je utrpela nekaj škode ali pa, ki je utrpela, ne vem, 10 % izgube ali pa kakorkoli. Govorimo o panogi, ki je popolnoma ugasnila, ki je ni bilo. Od začetka epidemije, od prepovedi združevanja, in ki še danes funkcionira, diha na škrge.

Sicer se kulturniki, organizatorji prireditev znajdejo po svoje, grejo, upoštevajo navodila NIJZ-ja, upoštevajo razdaljo med ljudmi, so se sprijaznili z dejstvom, da na prireditvi, kjer je bilo lahko, ne vem, pred pol leta 500 ljudi, jih je zdaj 150. Ampak vseeno, ne, to ni ta, ta panoga ne živi, ta panoga ne diha niti danes, in vsi ti ljudje, ki so vključeni v to panogo. Pa ne govorimo samo o igralcih in glasbenikih, govorimo o vseh članih tehničnih ekip, tistih promotorjih teh prireditev in tako naprej. Ena ogromna skupina ljudi je zadaj za to panogo, ki so upravičeno v paniki, ki so ostali brez vsega. In zato trditev, da ne glede na to, da tukaj gre za nek dvig, je to absolutno ni dovolj za reševanje vseh posledic, ki so nastale s to, rečem, nepovratno škodo v času kulturnega molka.

Zdaj, na teh najbolj, na teh najbolj kritičnih področjih oziroma za reševanje teh najbolj kritičnih področjih smo v Levici pripravili eno manjšo skupino amandmajev, ki bodo te najbolj zatečene probleme pomagali prebroditi ali popraviti. Jaz jih bom predstavil kasneje, ko jih bomo, ko bomo o njih glasovali, in tudi vsebinsko elaborirali.

Bi pa na tej točki izpostavil samo še en problem. In sicer, medijsko izčrpavanje. Kot rečeno, ta Vlada se je odločila disciplinirati, da rečem, neposlušne urednike, neposlušne novinarje, neposlušne poročevalce. Skanalizirati sredstva iz javne sfere v komercialno na način, ki najbolj, morebiti služi ravno njihovim strankarskim glasilom. In na takšen način se je pa lotila tudi zamrznite, torej sredstev za knjige, film, na takšen način kot rečeno zadala nepovratno škodo celotni tej horizontali kulturne produkcije.

Zdaj, razumeti moramo, ena misel, preden zaključim, razumeti moramo, da tukaj gre k odgovornosti klicati predvsem ministra za kulturo in predsednika Vlade. Če sem na začetku govoril o prioritetah, sta tukaj ta dva človeka, ki te prioritete postavljata. Treba je takoj narediti nekaj, da se bo zgodil nek pozitivni razvojni premik, tudi za nevladno kulturo, tudi za samostojne ustvarjalke in ustvarjalce. Kultura smo ljudje, razvoj družbe, razvoj države ne sloni na, ne stoji na oklepnikih, na vojnih misijah. Kot družba rastemo skozi jezik, rastemo skozi književnost, skozi glasbo, skozi ustvarjalnost, umetnost, to so tisti temelji, na katerih se piše zgodovina, da rečem. In jaz ne morem sam sešteti, kako lahko Vlada, ki se tako vehementno in vse povprek razglaša za najbolj domoljubno doslej, ne razume tega, tega preprostega dejstva.

Odvzem sredstev kulturi namesto podpore v času, ko je ta najbolj ranljiva, ko je ta najbolj krhka, ko je najbolj obubožana, shirana, izpričuje le eno. Razdiralno, uničevalno, nehumano vladno politiko, ki ji ni mar za kulturo, ni mar za umetnost lastnega naroda. Mimo vseh osnovnih civilizacijskih vrednot.

In zdaj, preden zaključim, še eni dve taki preprosti vprašanji za predstavnico ministrstva. In sicer, kdaj boste v proračunu dejansko realizirali potrebe celotne kulturnega sektorja? Tudi samozaposlenih v kulturi, tudi nevladnega sektorja v kulturi. Trenutni proračunski dokumenti ne odražajo potreb oziroma naslavljanja na dejanske potrebe in me zanima, kako, kak, kako je v načrtu ministrstva realizirati to.

Potem pa druga stvar pa vprašanje, ki zadeva vse kulturnike, ki ne ustvarjajo v Ljubljani. In sicer, v rebalansu ostaja ta problem centralizacije na dveh ravneh. Najprej je ta, je ta prednost, ki jo ima osrednjeslovenska regija. Okrog dve tretjini vseh proračunskih sredstev je namenjenih v osrednjeslovensko regijo, na drugi strani pa se centralizacija pojavlja tudi na način, da okrog 60 % vseh sredstev prejmejo javni zavodi. Samo 40 %, ostalih 40 je, da rečemo, oziroma vse ostalo je zapostavljeno. To je moje vprašanje, kako je z uravnoteženo porazdelitvijo torej in med regijami in v tem odnosu javni zavodi in ostalo.

Hvala lepa.