Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, cenjeni gostje, predstavniki ministrstev! Začenjam 20. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičile naslednje članice in člani: Robert Pavšič, Rudi Medved in Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje Boštjan Koražija, ki nadomešča Željka Ciglerja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda, imam še proceduralni predlog, da v skladu z ustaljeno prakso 1. in 2. točko dnevnega reda, to sta Letno poročilo Agencije za energijo in Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji, obravnavamo skupaj, in sicer tako, da bi predstavnikom predlagateljev dali besedo, da predstavijo oba predloga aktov, nato pa bi dali besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Predlagatelj obeh dokumentov je namreč Agencija za energijo, vsebina obeh poročil pa se v določenih segmentih prekriva, zato je posledično pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala obeh dokumentov. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – LETNO POROČILO AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2019 IN POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI ZA LETO 2019.

Kot gradivo ste prejeli Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2019 z dne 30. 6. 2020 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 17. 7. 2020 k 1. točki ter Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2019 z dne 30. 6. 2020 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 17. 7. 2020 k 2. točki.

K 1. in 2. točki dnevnega reda smo vabili: Agencijo za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo ter Komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, k 2. točki dnevnega reda pa še Energetsko zbornico Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije.

Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2019 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 388. člena Energetskega zakona, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2019 pa na podlagi prvega odstavka 104. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo dokument obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Začenjamo obravnavo obeh dokumentov. Besedo dajem predstavnici predlagatelja Agencije za energijo, direktorici mag. Duški Godina.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Glede na to, da je poročilo o stanju na področju energetike za preteklo leto ena izmed nalog Agencije za energijo, mi dovolite, da na začetku kratko predstavim celotno poročilo o delu agencije v letu 2019.

Agencija za energijo je skladno s cilji Evropske unije in nacionalne energetske politike, ki je že nekaj let usmerjena v doseganje podnebne nevtralnosti, tudi v letu 2019 učinkovito izpolnila začrtane naloge in s svojimi stališči ter aktivnostmi delala pomembne korake na poti preoblikovanja energetskega sektorja. Pomemben poudarek leta 2019 je bila izvedba posvetovalnega postopka o razvoju trga s prožnostjo, v katerem so zelo aktivno sodelovali prav vsi udeleženci energetskega trga in tudi ministrstvo, pristojno za energetiko. In na podlagi spoznanj in izhodišč ter stališč, oblikovanih v tem postopku, danes zelo uspešno gradimo nov zakon o trgu z električno energijo, ki ga je v naš pravni sistem nujno treba prenesti na podlagi evropskih direktiv.

Agencija za energijo je kot edini evropski regulator v letu 2019 zelo aktivno sodelovala tudi v mednarodnem projektu Interface, ki ga podpira Evropska komisija, v okviru sheme Obzorja 2020, in je namenjen preizkušanju metod in sodelovanju elektro operaterjev in drugih udeležencev na evropskem energetskem trgu, s ciljem spodbujanja aktivnega odjema.

Pomembne naloge Agencija za energijo že vsa leta izvaja na področju oblikovanja normativnega okvira na podzakonskem nivoju oziroma nivoju splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ki nalagajo obveznosti tako podjetjem kot odjemalcem. In v letu 2019 smo izdali približno 40 soglasij k splošnim aktom operaterjev, izvedli skoraj 500 nadzornih postopkov, predvsem na področju izpolnjevanja pogojev investitorjev v proizvodne naprave, ki so deležni subvencij iz podporne sheme za spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov. Izvedli smo že tretje leto zaporedoma dva javna poziva za spodbujanje investiranja v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji. Žal, v obeh javnih pozivih zaznavamo neustrezen trend, namreč, več kot 80 % razpisanih sredstev je ostalo nerazdeljenih.

V letu 2019 smo kot pretekla leta skrbeli za pregledno delovanje in ažurno objavljali informacije o trgu in z aktivno udeležbo na vsaj 26 dogodkih doma in v tujini s strokovnimi prispevki prispevali k prepoznavnosti agencije in širjenju znanja.

Kar se tiče finančnega dela, smo v letu 2019 poslovali stroškovno zelo učinkovito in realizirali za več kot 6 % nižje stroške, kot smo jih za to leto načrtovali v programu dela in finančnem načrtu.

Toliko na kratko o poročilu o delu v letu 2019, z veseljem pa odgovorim na podrobnejša vprašanja.

Sicer je pa ena izmed, kot sem že dejala, pomembnih nalog, ki so pomembne tako zaradi zagotavljanja preglednosti kot pomembna naloga, katere rezultati vplivajo tudi na sprejemanje marsikatere poslovne in druge odločitve v energetiki in državi, poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji, ki ga vsako leto na podlagi 404. člena pripravi Agencija za energijo in ga posreduje Državnemu zboru, Vladi, Evropski komisiji in ACER.

Na začetku bom naredila kratek pregled stanja na vseh treh trgih. Energetsko poročilo je sicer pripravljeno skladno z usmeritvami Evropske komisije in energetske zakonodaje in zajema podatke o delovanju trga z električno energijo, trga z zemeljskim plinom, oskrbe s toploto, področja učinkovite rabe energije ter področja varstva pravic odjemalcev. Če primerjam vse tri trge, torej trge z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto, kot splošna informacija, vemo vsi, oskrba z električno energijo je organizirana v vseh 212 občinah, medtem ko z zemeljskim plinom poteka oskrba v 82 slovenskih občinah, oskrba s toploto v 66 občinah. Od tega je največ odjemalcev električne energije, skupno 960 tisoč. Skladno z obsegom občin, kjer se izvaja oskrba z zemeljskim plinom in oskrba s toplote, imamo na področju zemeljskega plina 135 tisoč odjemalcev in na področju oskrbe s toploto 106 tisoč odjemalcev. Delež gospodinjskih in poslovnih odjemalcev je na vseh trgih približno enak, in sicer približno 90 % vseh odjemalcev predstavljajo gospodinjski odjemalci.

Če se osredotočim na posamezne trge, na kratko. Po večletni rasti porabe električne energije se je v letu 2019 ta zmanjšala za 1,3 %, manjši odjem največjih industrijskih odjemalcev. Skupen odjem vseh odjemalcev z izgubami in lastno rabo je torej 14 tisoč 423 gigavatnih ur. Delež porabe gospodinjskih odjemalcev vsa leta ostaja povprečno okrog 25 %, še vedno tudi v letu 2019 ob primerjavi gibanja deleža porabe in gibanja bruto družbenega produkta ne opažamo bistvene korelacije med gibanjem teh dveh elementov.

Kar se tiče proizvodnje in pokritosti porabe z domačo proizvodnjo, je tudi v letu 2019 proizvodnja z električno energijo iz treh virov približno tretjinska struktura. In sicer, iz obnovljivih virov v letu 2019 je bilo proizvedene 33,6 % vse proizvedene električne energije, iz jedrskega goriva 37 %, preostali del, 28,9 %, pa iz fosilnih goriv. Glede na celotno porabo električne energije v Sloveniji beležimo v letu 2019 nekoliko več kot 83 % pokritost porabe z domačo proizvodnjo. Nihanje je skozi leta odvisno najbolj od hidrologije oziroma razpoložljivosti virov, seveda je tudi od stanja na tujih trgih. In od leta 2014, ko smo imeli zelo visoko pokritost z domačo porabo, takrat smo beležili res izjemno visoko hidrologijo, vsa leta pokritost porabe ostaja na približno enakem nivoju. Delež posameznih virov je primerljiv s povprečjem v Evropski uniji. Proizvodne naprave v podporni shemi pa prispevajo približno 7,6 % skupne proizvodnje električne energije.

Na kratko, kakšen je napredek pri doseganju ciljnega deleža obnovljivih virov energije. Slovenija je še vedno pod povprečjem Evropske unije. V zadnjem letu je napredek za 0,2 odstotne točke deleža OVE v proizvodnji električne energije, sicer pa v sektorju deleža obnovljivih virov, torej v električni energiji, v rabi električne energije in transportu, še vedno precej zaostajamo za ciljnim deležem za leto 2020 in sodimo med sedem evropskih držav, ki nismo dosegle indikativnih ciljev za posamezno leto. Nekatere države so končne cilje že presegle, ostale države so pa vsaj skozi leta dosegale že tiste letne indikativne cilje.

Kar se tiče podporne sheme. Imamo več kot 3 tisoč 800 proizvodnih naprav vključenih v podporno shemo, od tega prevladujejo še vedno proizvodne naprave, katerih vir za proizvodnjo je sonce. Še vedno pa je večina vseh teh postavljenih v obdobju 2010-2012, kjer je bilo razmerje glede na ceno električne energije in dodeljeno podporo najboljše.

V poročilu o stanju na področju energetike smo poleg poročanja pripravili tudi nekaj študij primerov, ki nakazujejo potrebne smeri razvoja ali pa možne smeri razvoja. In ena izmed študij primerov naslavlja potencialen obseg proizvodnje, če bi bili vsi projekti, ki so ta trenutek uvrščeni v podporno shemo, pa še niso realizirani, če bi bili do leta 2023 realizirani. Če bi se to zgodilo, bi se proizvedena električna energija iz podporne sheme dejansko lahko podvojila. Sicer pa naj omenim, kot že tudi v preteklih letih, da med temi projekti prevladujejo projekti vetrnih elektrarn, za katere je do sedaj bil zelo otežen predvsem postopek umeščanja v prostor.

Pomemben podatek, tako kot tudi lani, konkurenčni javni pozivi pomembno znižujejo ceno. Povprečna vrednost podpor za projekte pred sprejetjem, torej pred uvedbo javnih pozivov, je bila povprečna vrednost podpor 141 evrov na megavatno uro, sedaj za naprave, izbrane na javnih pozivih, pa 34 evrov na megavatno uro, torej velik doprinos z vidika stroškov, kar se tiče konkurenčnih postopkov, čeprav beležimo veliko manj vstopov v podporno shemo.

V letu 2019 smo zabeležili tudi velik porast samooskrbe in tudi porast moči naprav, ki so v samooskrbi, kar je verjetno posledica tudi toplotnih črpalk in polnjenja električnih vozil na domu.

Kar se tiče razvoja elektroenergetskega omrežja, se nam na področju prenosnega sistema obeta največja naložba v RTP Cirkovce-Pince, torej, gre za povezavo z Madžarsko. Sicer pa, kar se tiče distribucijskih vodov, v Sloveniji že imamo 50 % delež podzemnih vodov na distribucijskem omrežju, kar je povezano tudi z zagotavljanjem višje ravni kakovosti oskrbe. Največji delež podzemnih vodov beležimo na področju Elektro Gorenjske. Poudariti je treba tudi, da v letu 2019 že beležimo 74 % delež opremljenosti uporabnikov z naprednimi merilnimi sistemi in Slovenija na tem področju sodi med najuspešnejše pri doseganju cilja iz tretjega svežnja direktiv, torej 80 % opremljenost do konca leta 2020.

Še podatek za področje izgub na omrežju. V opazovanem obdobju, torej v zadnjih desetih letih, beležimo 32 % znižanje deleža tehničnih izgub na distribucijskem omrežju, na to je vplivala tudi regulacija in investicije v podjetjih. Dosežen povprečni delež teh tehničnih izgub pa je primerljiv z drugimi razvitimi državami.

Kar se tiče veleprodajnega trga, ta je dobro razvit, s kar visoko stopnjo likvidnosti na področju električne energije. Je pa bilo v letu 2019 opazno znižanje tako pasovne kot vršne energije na trgu za dan vnaprej, kar pa sicer ni koreliralo z gibanjem cen na maloprodajnem trgu. Na maloprodajnem trgu v drugi polovici leta 2019 beležimo opazno zvišanje cen končne oskrbe, kljub temu, da se je omrežnina, ki predstavlja približno tretjinski del na računu, znižala v tem letu za 3,8 %. Torej, struktura končne cene za gospodinjskega odjemalca je sestavljena iz treh delov, od tega 36 % predstavlja strošek za energijo, 33 % strošek za energijo, ostalo pa davki in prispevki. In ker je bilo postavljeno pogostokrat vprašanje, delež prispevka za obnovljive vire in učinkovito rabo znaša 10,6 % v skupni ceni, torej v skupni strukturi cene oskrbe za značilnega gospodinjskega odjemalca.

Naredili smo v poročilu tudi primerjavo med državami članicami Evropske unije, kjer dejansko opažamo, da so velike razlike med državami, vse imajo to tretjinsko strukturo, velike razlike so pa predvsem na področju davkov in prispevkov, predvsem tudi zaradi različnih politik spodbujanja proizvodnje iz obnovljivih virov. Kot zanimivost smo pripravili tudi primerjavo končne cene oskrbe in primerjavo višine omrežnine, glede na standard kupne moči. Gre za fiktivno valuto, ki dejansko pretvori, torej, glede na standard kupne moči, koliko energije, po kakšni ceni lahko energijo kupuje odjemalec v posamezni državi. Kar se tiče skupne cene oskrbe, smo pod povprečjem Evropske unije, medtem ko, kar se tiče višine omrežnine, torej zagotavljanja sredstev za delovanje omrežij, smo nad povprečjem Evropske unije.

Kar se tiče menjave dobavitelja in tržnih deležev, se je na področju električne energije skupno število menjav dobavitelja zmanjšalo že tretje leto zapored in je najnižje v zadnjih petih letih, najmanj menjav pa beležimo pri gospodinjskih odjemalcih.

Še podatek za področje razvoja elektromobilnosti in polnilne infrastrukture. Skupno število električnih vozil v Sloveniji se je z leta 2018 na 2019 povečalo za 35 %, v Evropski uniji za 46 % beležijo letni prirast, torej povpreček z Evropsko unijo. Število polnilnih mest v Sloveniji je skladno z zahtevami zakonodaje Evropske unije, pri čemer gre poudariti, da agencija spodbuja upravljanje polnilne infrastrukture glede na potrebe omrežja tudi z namensko omrežninsko tarifo.

Kar se tiče področja zemeljskega plina. Beležimo skupno rast porabe na področju zemeljskega plina za 1,9 %, na kar je najbolj vplivala poraba v industriji. Nadaljuje pa se zmanjševanje porabe zemeljskega plina na področju gospodinjskega odjema. V letu 2019 smo zabeležili tudi povečanje porabe, povečanje prenesenih količin do drugih prenosnih sistemov z zemeljskim plinom in so se količine v letu 2019 povečale za 66 %, pa še vedno predstavljajo le 48 % količin iz leta 2017, kar pomembno vpliva na prihodke operaterja prenosnega sistema z zemeljskim plinom, torej družbe Plinovodi.

Kar se tiče veleprodajnega trga, beležimo upadanje dolgoročnih pogodb in naraščanje deleža kratkoročnih pogodb. Veleprodajni trg z električno energijo je dobro razvit, veleprodajni trg z zemeljskim plinom ostaja visoko koncentriran. Na maloprodajnem trgu tudi beležimo visoko koncentracijo, to je skupno število menjav dobavitelja se je tudi na tem trgu že tretje leto zapored zmanjšalo. Vpliv kratkoročnih pogodb pa je spodbudil menjave vseeno pri poslovnih odjemalcih. Kazalnik tržnih deležev se je glede na preteklo leto znižal, a maloprodajni trg ostaja še vedno visoko koncentriran.

Potem še nekaj besed o oskrbi s toploto. Kot sem že dejala, se je izvajal v 66. občinah in beležimo za približno 1 % manjšo porabo v letu 2019. 79 % distribuirane toplote je proizvedene v kogeneracijskih proizvodnih procesih, še vedno pa skoraj polovica proizvedene toplote iz premoga, od tega 35 % iz rjavega premoga.

Struktura odjemalcev in gibanje cen oskrbe. Najštevilčnejši odjemalci, kot sem že dejala, so gospodinjstva. Med sistemi za oskrbo z daljinsko toploto je 68 % sistemov energetsko učinkovitih, še vedno je najcenejša oskrba s toploto v Velenju. V letu 2019 pa beležimo zvišanje cen iz večine sistemov. V povprečju je za 10,1% višja mesečna maloprodajna cena za značilne gospodinjskim odjemalcem, ampak to je res povprečje, saj je cena po posameznih občinah precej različna.

Kar se tiče doseganja ciljev energetske učinkovitosti. Evropska komisija je aprila 2019, objavila dokument o oceni napredka držav članic pri izpolnjevanju ciljev do leta 2020. Slovenija je med petnajstimi državami, ki to obvezo ves čas izpolnjujemo. Sicer pa že vsa leta, torej tudi v letu 2019, zavezanci za doseganje prihrankov ciljne deleže doseženih prihrankov presegajo.

Toliko na kratko z moje strani. Kar se tiče poročila o stanju na področju energetike, ostalo pa potem v razpravi.

Hvala.

Hvala tudi vam. Želi podati mnenje k obema poročiloma predstavnik Ministrstva za infrastrukturo? Državni sekretar gospod Blaž Košorok. (Ne.)

Želi besedo predstavnik Državnega sveta in Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da predstavi mnenje k obema poročiloma? Predsednik komisije, gospod Dušan Strnad. Izvolite.

/ izključen mikrofon/ Še enkrat, se oproščam. Hvala lepa. Lep pozdrav vsem!

Bom kratek, ker ste poročili prejeli s sklicem. Verjamem, da ste jih prebrali, zato samo nekaj poudarkov.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala obe poročili, se z njimi seznanila, ker druge pristojnosti pač nima, in dala nekaj mnenj, morda poudarke samo na kratko. Komisija je ponovno izpostavila problematičnost umeščanja proizvodnih naprav za obnovljive vire energije v prostor, predvsem vetrnih elektrarn in s tem povezano neuspešno razdelitvijo proračunskih sredstev v te namene. Kar nekaj članov se je pri tem spraševalo ali je potem smiselno rezervirati javna sredstva, če ta ostajajo neporabljena, predvsem pa komisija pričakuje spremembo zakonodaje, ki bo omogočila hitrejše in učinkovitejše umeščanje energetskih objektov za pospešeno uporabo obnovljivih virov energije, kar nas zavezuje tudi nacionalni energetsko-podnebni načrt. V razpravi smo se člani dotaknili tudi vprašanja trenda cene električne energije ter obsega podporo sončne elektrarne, tudi z vidika preteklega velikega promoviranja tovrstnih investicij na kmetijskih objektih. Moram reči, da smo na vsa dodatna vprašanja dobili pojasnila in odgovore in bili kot rečeno, zadovoljni s poročilom. Podobno je tudi z drugim poročilom, tas z relevantnimi, po našem mnenju z relevantnimi podatki in informacijami daje celovit pogled na stanje na področju energetike, je razumljivo tudi za širšo zainteresirano javnost. Poročilo nazorno prikazuje doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije, ki jih mora Slovenija kot država članica EU uresničiti. Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Sedaj besedo dajem članicam in članom odbora.

Prvi je k besedi prijavljen kolega Boštjan Koražija, pripravi se kolega Franci Kepa.

Spoštovani predsednik najlepša hvala za besedo. Jaz sicer danes gostujem na tem odboru, ampak sem si temeljito prebral tole letno poročilo Agencije za energijo za leto 2019. Pa bom šel kar po sektorjih oziroma po delih tega poročila.

V delu kjer govorite o spodbujanju uvajanju novih tehnologij / nerazumljivo/ energetskega sektorja in energetskega trga v prihodnosti, to je na strani od 32 do 33, me zanima, kaj so konkretne posledice vašega delovanja na tem področju, se pravi na področju novih tehnologij / nerazumljivo/ energetskega sektorja? Katere tehnologije, če jih lahko navedete, so bile uvedene? Pa tudi kakšne razširitve uporaba teh tehnologij so bili pač uporabljene na prejšnje poročilo? Se pravi, kakšna je razlika med poročilom 2018 – 2019? Zanima me tudi kakšni so obeti za končnega uporabnika vašega delovanja v letu 2019 oziroma tudi kaj so ključni dosežki, ki so se ali pa se še bodo poznali končnemu uporabniku, tudi prej je gospa o tem govorila.

Potem se bom navezal na poglavje Regulacije cen toplote za daljinsko ogrevanje, stran 44 in potem mislim, da še nekaj strani naprej. Pa me zanima, kako je z energetsko učinkovitostjo sistemov daljinskega ogrevanja? Kolikšne so izgube toplote na omrežjih oziroma kako izboljšati to učinkovitost oziroma tudi kakšna je inovacija oziroma kako te zadeve rešujete na tem področju?

Potem se bom navezal na sklop Obnovljivi viri in učinkovita raba energije, stran 49 in naprej. Pa bom citiral iz vašega poročila: »…pri čemer opažamo, da se je interes za vstop v državno podporno shemo zmanjšal. Kljub dvema javnima pozivoma, ki ju je agencija objavila v letu 2019 je nerazdeljenih ostalo več kot 16 milijonov evrov sredstev. V zvezi z navedenim je agencija dejavno opozarjala, da je nujno treba pospešiti postopke umeščanja tovrstnih naprav v prostor oziroma odpraviti birokratske ovire.« Pa me zanima katere birokratske ovire najbolj vplivajo na interes za vstop v to shemo. Pa seveda tudi, vem, da pač brezglavo umeščanje v prostor ni na mestu in ne pride v poštev in vem, da se pač prednostno izberejo degradirana področja. Zanima me, je težava mogoče tudi v premajhnih deležih podornih sredstev oziroma teh podornih shem? So težave tudi teh majhnosti sistemov, se pravi so problem sistemi zato, ker so premajhni oziroma premalo, pač bom rekel kar zorganizirane, ki kandidirajo za ta sredstva.

Pa še ena zadeva me je precej zmotila. Na razpisu se je prijavilo 165 projektov, od tega ste jih izbrali 73. Torej, je bilo zavrnjenih 92, se pravi več kot polovica. Zakaj? Oziroma v čem je bil problem, da se ti projekti niso uvrstili. To me res zanima, ker glede na to, da sredstva so bila, se pravi so bila pripravljena glede na to, da težimo k temu evropskemu zelenemu dogovoru. Jaz mislim, pa tudi trajnostni razvitosti, mislim, da je prav, da se pove zakaj ti projekti niso bili izbrani oziroma jim niso bila dodeljena sredstva. Kateri pogoji so bili tisti, ki so prevladovali med temi neizpolnjenimi? Se pravi, ali so se ponavljale določene napake v teh prijavah oziroma kaj je bil problem.

Potem me zanima še Dejavnosti agencije na področju učinkovite rabe energije, stran 56. Spet citiram: »…spodbuditi izvajanje ukrepov učinikovite rabe energije, s katerimi se letno ustvari vsaj 0,75 % prihranka končnega v energije, glede na njihovo prodajo energije končnim odjemalcem v preteklem letu.« Zanima me, ali bi se dalo in na kakšen način prihranke še dodatno zvišati? Kolikšni bi bili ti prihranki optimalni?

Potem sklop Pregled obvezna izvedba energetskih pregledov pri velikih gospodarskih družbah. Dejansko pri pregledu teh gospodarskih družb ste pozvali k pregledu 311 gospodarskih družb. Od tega se 64 teh gospodarskih družb poziva agencijo, se pravi, vašo, agencija ni odzvala. Zakaj? Pa res je, da so bili za zadevo zadolženi nekje sredi leta in mogoče zato še niso zadeve povsem dorečene, ampak vseeno, gre za 20 % pozvanih gospodarskih družb oziroma zakaj se niso odzvale k temu pozivu.

Pa še potem me zanima tale monitoring trga, to je stran 59 in dalje. Spet lahko citiram. Ugotavljanje zlorab in manipulacij na veleprodajnih trgih poteka večinoma na podlagi prijav sumljivih transakcij ter alarmov, ki jih generira orodje Smarts pri Aser. Prve algoritme za samodejno odkrivanje zlorab in manipulacije na nacionalni ravni so še v razvoju in potem naprej. Pa me zanima, ali ni ta agencija pravzaprav ravno zato, da nadzira in da uporabi vse možne kanale, ne pa, da sodelovanje, postopki niso zahtevali. Se pravi, bi morali biti v postopkih tudi zahtevano, da se nekdo odzove oziroma udeleži. To je za enkrat toliko.

Hvala.

Naslednji kolega Franci Kepa, pripravi se mag. Andrej Rajh.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav gostom, kolegicam, kolegom!

Mislim, da je tole poročilo zelo kvalitetno pripravljeno. Bi se obrnil na pokritost električne energije v Sloveniji kjer je 83,5 % na lansko leto ocenjeno in se vidi, da smo uvoznik električne energije, Slovenija. Mislim da in prepričan sem, da je pridobivanje iz OVE, bi morala biti mnogo višja kot je sedaj. To so tudi opozorila iz Evropske unije. Zavore so predvsem, kakor je omenil že gospod Strnad, pri vetrnih elektrarnah, imamo jih samo za vzorec teh vetrnih elektrarn, so pa dokazljivo trenutno celo najcenejše pridobivanje električne energije, najcenejša od vseh. Enostavna izgradnja. So pa ovire, ne vem zakaj v Sloveniji, največje v Evropski uniji. Veliko nas hodi verjetno na dopust na Hrvaško, pa sami vidimo kako tam rastejo kot gobe po dežju. Imajo že otoke, kateri pokrivajo z vetrnim elektrarnam v kombinaciji s sončnimi elektrarnami in hranilnikom in pokrivajo že cele otoke, velike otoke in še v bodočnosti je to. Zakaj je to ovira, tako v Sloveniji ne vem. Ali je to ovira Natura 2000, je rečeno na Ministrstvu za okolje, da se bo ta zadeva prečistila v bodočnosti, ali oddaljenost od naselij ali tako močna organizacija nevladnih organizacij, kateri so plačani iz države, pa nekateri se celo hvalijo, pa zelo dobro plačani v milijonskih zneskih in so zavore prevelike. Mislim, da so rezerve tudi pri sončnih elektrarnah. Sončne elektrarne verjetno, kakor kažejo, bodo sami uporabniki in gospodinjstva, sami gradijo, zelo množično, za svoje potrebe, pa za potrebe ogrevanja zraven, poleg energije, pa tudi verjetno v bližnji bodočnosti bo še zaradi prevoza oziroma osebnih avtomobilov, še ta kombinacija zraven in bodo gospodinjstva sama to ogradila in bo verjetno tukaj kar velika proizvodnja pri tem. Verjetno, da je rezerva, verjetno tudi še na primer pri elektrarnah verjetno za toplo vodo, mogoče to Prekmurje, tukaj nekje, tega verjetno ne bo veliko, pa vseeno imajo nekatere države v bližnji soseščini to bolj poudarjeno. Mogoče tudi kakšne hidroelektrarne dodatne na plin. Zdaj bomo verjetno v Brestanici, ta predvsem poznane, večja na plin elektrarna. Ti so predvsem za v primeru izpadov oziroma nekih koničnih vklopov. Problem je na primer termoelektrarna katere …/ nerazumljivo/ v Šoštanju, ampak ta predvsem zaradi ogljičnega odtisa. Sedaj se plačuje sto milijonov letno, država plačuje zaradi tega, verjetno bi bilo dobro, kakor tudi kaže, da bi se to dobilo z oziroma nevtraliziralo s kurjenjem komunalnih odpadkov, pa bi se mogoče tukaj ta odtis, to plačilo nekako nevtraliziralo. Imamo pa čedalje več teh komunalnih odpadkov. Verjetno bo tudi drugje potrebno narediti kakšno sežigalnico, da se to nevtralizira.

Rad bi odgovor od predvsem tukaj pri pridobivanju /nerazumljivo/ pri vetrnih, pa tudi drugih, katere zavore in kaj bo naredilo ministrstvo, da se to pospeši. Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala. V tem zadnjem sklopu še kolega Andrej Rajh, potem bomo padali besedo gospe Godina.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Tudi moji predgovorniki in cenjeni gostje so zelo, bom rekel, na širok način in vsebinsko orisali stanje energetskega sistema v Sloveniji in postavili potem tudi določena vprašanja. Zavedati se moramo, da so pred energetiko številnih izzivi, razogličenje družbe bo imelo posledico, da bomo morali ponovno zagotoviti dodatne proizvodnje zmogljivosti in zamenjati obstoječe v prihodnjih 20., 30. letih in to so izzivi na katere moramo mi kot družba najti odgovor in en družben konsenz. In tudi v tej luči bi morali v Državnem zboru zmeraj na tej podlagi in o tej temi govoriti trezno, razumsko, ne ideološko, bom rekel, ampak predvsem strokovno, ker tudi v tem državnem zboru so se pojavljale zahteve po podražitvi elektrike za 500 % ovite v leporečje po obnovljivih virih in okolju prijaznih zadevah. Tako da v bistvu v tej luči pozivam na razum.

Spoštovana direktorica gospa Godina je povedala, da v bistvu je bilo80 % sredstev za obnovljive vire nerazdeljenih, torej jaz mislim, da tu ni problem agencij, ampak je to v bistvu problem umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj. Tudi sam imam izkušnje, ko je agencija odobrila projekt za obnovljive vire in mu odobrila podporno shemo, pa žal zaradi kompliciranih drugih postopkov do tega ni prišlo. Torej, ni ta težava na agenciji. V bistvu eno pozornost je v meni zbudila v bistvu manjšanje porabe električne energije in v prejšnjem letu za 1,3 %, če sem prav razumel in tudi v bistvu to, da ni korelacije, da ni to v vzročno posledični zvezi s BDP in gospodarsko aktivnostjo. En tak podoben podatek sem za letošnje leto tudi sam pridobil. Torej, ko sem primerjal porabo električne energije v letu 2020 po evropskih državah, pri nas je recimo na primer BDP padel za 7 %, poraba energije pa v prvem delu letošnjega leta za, mislim da, več kot 10 %. Med tem se v Avstriji BDP zmanjšal za 14 %, poraba energije pa za dobrih 5 %. Tako da v bistvu tu so ene stvari, na katere bi mi morali najti odgovor. Mogoče tu manjka minister za gospodarstvo, da v bistvu malo bolj pove kje je tu razlika, kakšno gospodarstvo imamo mi, ali je v bistvu energetsko preveč potratno ali manj potratno. V bistvu s tem povezana dodana vrednost in mogoče bi tudi ta sredstva, ki za /nerazumljivo/ niso bila porabljena, lahko preusmerili v to, da bo naša industrija bolj konkurenčna na teh trgih in da bo v bistvu lahko po tej krizi uspešno zaživela.

Druga zadeva, ki me tudi, ki je pritegnila mojo pozornost, je seveda povezana z digitalizacijo. Povedano je bilo, da imamo v Sloveniji na področju torej oskrbe z električno energijo kar skoraj torej 40 procentov vseh števnih mest, opremljenih s pametnimi elektronskimi števci. Prav tako se povečuje taki delež na področju oskrbe s plinom in toplote, če sem prav razumel. Pogrešam pa v tem poročilu, verjetno ni bila praksa kakšni so učinki teh pametnih števcev. Jaz sem se parkrat pogovarjal tudi z deležniki iz bom rekel trgovci z električno energijo in njim je najbolj zaenkrat važno, da lahko v realnem času pokasira elektriko ali pa plin. Torej, da ima prave podatke. Se pa bi morali ti pametni števci tudi za kaj bolj vsebinskega uporabit, torej, da bi se lahko ustrezno regulirala uporaba in proizvodnja pa me v tej luči zanima ali v sklopu tega, da imamo že toliko pametnih števcev prišlo do manjšanja vršnih konic, ker to je verjetno v bistvu en od bistva teh pametnih števcev. Torej ta dodana vrednost, da lahko, da bodo v bistvu potrošniki postali aktivni potrošniki in v bistvu sodelovali pri delovanju energetskega sistema, kolikor sem v bistvu, kolikor sem prečital poročila, sem nekje zaznal, da je manj kot 1 odstotek trenutno aktivnih odjemalcev v Sloveniji in v bistvu to predstavlja eno zelo veliko priložnost tudi v razvojnem smislu, da se začno razvijat storitve.

Pogrešam tudi – sicer to zdaj ni stvar tega poročila, ampak enega širšega razmišljanja, da nimamo v – da še nimamo ali pa da se ne razvija en upravljalec podatkovnih, torej, da bi se začel razvijat en upravljalec podatkov. V bistvu en poseben regulatorni organ, ki bi lahko na primer bil vmesno stičišče med potrošnikom in dobavitelji in bi lahko, če imaš ti pametnega odjemalca, v bistvu lahko on te podatke, s temi podatki neodvisno operiral in na primer iskal konkurenčne prednosti za odjemalca. Tega še nimamo, tudi ustrezne zakonodaje nimamo, pa je v bistvu to ena zadeva, ki bi se lahko mogoče znotraj soda tudi podjetja v Mariboru začela razvijat in mestu prinesla en razvojni preboj. Torej v plastičnem pomenu to pomeni, če imaš odjemalce, sto odjemalcev pa nekdo išče, pa ima nekdo doma pametni hladilnik ali pa pametni štedilnik, bo ta neodvisni regulator v tistem trenutku iskal za potrošnika najugodnejšega ponudnika električne energije in tega nimamo. Tudi na Pravnih fakultetah se nihče s tem problemom ne ukvarja, ker to v bistvu gre tudi za en pravni vidik. Govorimo tudi o vpeljavi elektromobilnosti. Jaz mislim, da se ne bi smelo toliko subvencionirat nakupov električnih vozil, kot predvsem vlagat prvenstveno v javni potniški promet, torej, da se na ta način ta sredstva čim bolj racionalno začnejo trošiti. Torej v bistvu na ekološke avtobuse, na ekološke vlake, ki bo na ta način v bistvu povzročil to, da se bo iz cest promet prenesel na železnico.

Kar se maloprodajnega trga tiče je prav tako so v bistvu podatki glede menjave dobaviteljev zelo pričakovani. Torej marže na ceno na električno energijo so zelo nizke in vsi delajo, vsi trgovci delajo zdaj na količini in na masi. In cene so se očitno toliko približale, toliko približale, da menjava dobaviteljev ni več neka aktualna zadeva. In tu so prav tiste zadeve, ko sem jih prej omenil, torej v bistvu dobavitelji električne energije bodo poleg tega, da prodajajo elektriko, morali začeti ponujati storitve. In tu se navezujem na pametne števce, ki v tej liči niso ustrezno izkoriščeni. Sedaj se uporabljajo samo zato, da se v večini primerov v realnem času brez obiska doma odčita stanje porabe.

Druga zadeva, ki je pritegnila mojo pozornost, ko smo govorili o fosilnih virih, pa me zanima, če obstaja kakšna analiza, kako lahko, bom rekel, grožnje iz Evropske komisije po odločitvi fosilnih goriv vplivajo na stabilnost in poslovanje našega energetskega sistema. Pa bi tu v tej luči izpostavil eno izkušnjo, ki se je zgodila letos v Združenih državah Amerike, ko je cena nafte padla v negativno, torej nekdo ti je plačal, da si dobil nafto. Torej, proizvajalec ti je plačal, da si dobil nafto, ker je bila cena nafte negativna. In taka zadeva se lahko, anomalija na katero ni nihče razmišljal, se lahko zgoditi tudi na trgu z električno energijo. Zanima me, če se v tej luči tudi, to sicer ni stvar tega poročila, če se tudi v tej smeri kaj razmišlja, ker v bistvu sistem energetski je treba vzdrževati, ne glede na to kakšna je cena in če bo nekdo moral to zagotavljati ob negativnih cenah, potem bo moral to storitev dobiti plačano. Hvala lepa.