Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 21. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičile naslednje članice in člani odbora: iz Poslanske skupine LMŠ Rudi Medved. Na seji s pooblastilom sodeluje mag. Dejan Židan, ki nadomešča Janija Prednika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo. Zato je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je 21. 8. 2020 v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku posredovala Vlada. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 21. 8. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2020 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 23. 9. 2020.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, Nove Slovenije in Desusa k 2., 16., 17., 19., 27., 32., 33. in 35. členu ter za novi 16.a člen.

Vsa navedena gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Dars, d.d., Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Vse vabljene še enkrat prav lepo pozdravljam!

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih amandmajih k posameznim členom ter o členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, državnemu sekretarju Alešu Miheliču. Izvolite.

Lepo pozdravljeni! Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Naj vam kratko predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju (druga obravnava).

Osnovni Zakon o cestninjenju, ki je bil sprejet že v letu 2015, da je celovito pravno podlago za cestninjenje osebnih in tovornih vozil. Gre za vsebinsko zaokroženo celoto, ki v enem pravnem aktu ureja tako elektronski sistem cestninjenja za vozila nad 3 tisoč 500 kilogramov kot tudi vinjetni sistem cestninjenja za osebna vozila.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se uvajajo oziroma nadgrajujejo zakonske določbe, ki izhajajo iz Direktive 2019/520-EU o interoperabilnosti cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij. Na ravni EU se spreminjajo posamezne določbe, ki bodo omogočile bolj učinkovito interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov v Sloveniji, poleg tega bo nov sistem mednarodne izmenjave podatkov omogočal večji nadzor nad kršitelji oziroma učinkovitejšo izterjavo neplačane cestnine.

Za uporabnike najpomembnejša novost pa je vzpostavitev pogojev za sistem elektronske vinjete za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov. Sistem elektronske vinjete bo namreč omogočil digitalizirano in deloma pravičnejše plačilo cestnine za uporabo cestninskih cest. Glede na aktualne trende in prednosti sodobnih tehničnih rešitev se ocenjuje, da je čas, da naredimo na področju cestninjenja osebnih vozil korak naprej v smeri digitalizacije in namesto sedanjih nalepk uvedemo elektronske vinjete. Poleg številnih prednosti, ki jih imajo elektronske vinjete, bo ena od prednosti tudi to, da se bomo izognili sedaj že tradicionalnemu vsakoletnemu fizičnemu odstranjevanju vinjet z vetrobranskih stekel. Z vzpostavitvijo sistema elektronske vinjete cestninjenje osebnih vozil ne bo dražje kot v obstoječem sistemu, saj se bo cestnina še vedno plačevala glede na čas uporabe cestninske ceste in ne po dejansko prevoženi razdalji. V veljavi bodo tako še vedno ostale enake vrste elektronskih vinjet, tedenska, mesečna in letna. Spremenjen bo zgolj način zaračunavanja, saj bo klasično vinjeto v obliki nalepke, ki se prilepi na vetrobransko steklo vozila, nadomestila elektronska vinjeta v obliki digitalnega zapisa, ki bo vezana na registrsko tablico vozila. Nakup elektronske vinjete bo še vedno možen na klasičnih prodajnih mestih, bencinski servisi, prodajna mesta družbe Dars in njihovih pogodbenih izvajalcev, novost pri nakupu elektronske vinjete pa bo možnost nakupa preko spleta, kar bo za marsikoga poenostavilo postopek nakupa. Dodatna prednost za uporabnike bo tudi veljavnost letne elektronske vinjete, ki bo vezana na 365 dni od dneva nakupa, kar pomeni, da veljavnost ne bo več vezana na koledarsko leto kot v obstoječem sistemu klasične vinjete, kar pa pomeni, da bodo lahko uporabniki v vsakem primeru izkoristili celotno veljavnost vinjete. Elektronska vinjeta bo vezana na registrsko označbo vozila, zato bo uporabnik ob nakupu vinjete navedel zgolj registrsko številko vozila, za katero bo kupil elektronsko vinjeto, cestninski razred vozila 2A ali 2B in vrsto vinjete, ki jo želi glede na časovno obdobje veljavnosti, letna, mesečna ali tedenska. Ker bo cestninjenje osebnih vozil v bodoče digitalizirano, bo s tem poenostavljen tudi nadzor nad uporabniki, saj bo mogoče uporabo elektronskih vinjet nadzirati s pomočjo tehničnih sredstev.

Ministrstvo za infrastrukturo si v sodelovanju z družbo Dars prizadeva, da bi se vzpostavil sodoben sistem elektronske vinjete, ki bi bil za uporabnike čim bolj prijazen, obenem pa bi na učinkovit in sodoben način zagotavljal cestninjenje vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov. Vse aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za pripravo ustreznih pravnih podlag za uvedbo sistema elektronske vinjete, in družbo Dars, ki je zadolžena za izvedbo vseh operativno izvedbenih aktivnosti za njihovo uvedbo, so vodene na način, da se sistem elektronske vinjete vzpostavi s 1. 12. 2021. V začetku meseca septembra je bil tako s strani Dars že objavljen javni razpis za vzpostavitev sistema elektronske vinjete. Pričakujemo, da bodo nadaljnje aktivnosti potekale skladno s predvideno časovnico, s ciljem, da se uporabnikom v zastavljenem roku zagotovi sodobnejši in učinkovitejši sistem cestninjenja osebnih vozil.

Hvala, državni sekretar.

Še eno pooblastilo imamo, in sicer vas obveščam, da poslanski kolega Branislav Rajić nadomešča kolegico Janjo Sluga.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa mag. Metoda Hrovat Pirnat? Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Podala je pripombe k 2. členu, 16., 17., 19., 27., 32., 33. in 35. členu. V zvezi s temi pripombami ugotavljam, da so koalicijske poslanske skupine pripravile amandmaje. Pripravljeni amandmaji v celoti odpravljajo vsebino pripomb k posameznim členom.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik Bojan Požun, besedo? Izvolite.

Popravljam, Režun, ne Požun. Hvala lepa, predsedujoči. Lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona o vzpostavitvi sistema cestninjenja za časovno uporabo cestninskih cest, elektronske vinjete za osebna vozila. Po našem mnenju je ta predlog v duhu digitalizacije družbe in predstavlja tehnološko sodobnejši in za uporabnike cestninskih cest prijaznejši način plačevanja cestnine. Komisija pri tem pozdravlja predlagan koncept veljavnosti letne vinjete, ki ni več vezana na koledarsko leto, ampak bo veljala 365 dni od dneva njenega nakupa oziroma od dneva, kot bi ga določil cestninski zavezanec. Prav tako smo v komisiji pozitivno ocenili širšo dostopno e-vinjet, ki jih bo moč kupiti ne samo na prodajnih mestih, ampak tudi preko mobilne ali spletne aplikacije.

V razpravi so člani komisije postavili nekaj vprašanj glede delovanja sistemskih elektronskih vinjet. Med drugim smo se spraševali, ali bo ocenjen izpad prihodkov Dars iz naslova cestnin zaradi ukrepov, vezanih na koronavirus, vplival na načrtovane investicije Dars. Na vprašanja so predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in Darsa podali ustrezna pojasnila, ki so predstavljena v našem pisnem mnenju.

V zvezi z nadzorom plačevanja cestnine je komisija menila, da je prav, da se izvaja dosleden nadzor pri tujih uporabnikih slovenskega cestninskega omrežja, ki pogosto prihajajo iz sosednjih držav in so seznanjeni s konceptom prodaje vinjet. Obenem ocenjuje, da bi kazalo v okviru nadzora upoštevati tudi posebne okoliščine tujcev, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev in prvič prestopajo slovensko mejo ter zato spregledajo prodajno mesto takoj za mejo. V takih primerih bi morali pri cestninskem nadzoru zgolj zaračunavati cestnino in uporabnikov ne oglobiti.

Ob obravnavi predloga zakona so nekateri člani komisije opozorili, da imamo v drugih evropskih državah v primeru mest ob plačljivih avtocestah dodatne vzporedne ceste, ki so namenjene lokalnemu prebivalstvu in razbremenjene tranzitnega tovornega prometa. Z vidika izboljšanja življenjskih razmer lokalnega prebivalstva ter razbremenitve lokalnih in regionalnih cest je bila zato dana pobuda, da se opredelijo izjeme oziroma izvzamejo določeni odseki iz cestninskih cest, na primer, ljubljanski avtocestni obroč, hitra cesta med italijansko mejo od Vogrskega z izhodom Nova Gorica, odsek med priključkom vzhod in zahod Sežane. To bi bilo tudi v duhu evropsko primerljivih sistemov cestninjenja cest. Tovrstne izjeme bi bile na obmejnih območjih tudi v korist turizma, še posebej to velja za Goriško, ki je turistično in gospodarsko odvisna od italijanskih gostov.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih gostov? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bomo vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin z dne 30. 9. 2020.

Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bil vložen noben amandma. Kolega Cigler, izvolite.

Glejte, z enim vprašanjem bi rad začel, spoštovani gospod državni sekretar, in to je ključno za našo razpravo, za razumevanje tega zakona; smo ga podrobno prebrali, pa vseeno. Glejte, elektronske vinjete se uvajajo za vozila do 3 tisoč 500 kilogramov, to so osebna vozila, ki jih uporabljamo vsak dan, večina državljank in državljanov. Izpostavili ste, da gre za pravičnejše cestninjenje uporabe cestninskih cest; tudi to je popolnoma razumljivo. Zdaj bi pa samo to vprašal. Glede na to, da so na naših oziroma verjetno bodo tudi v prihodnje ali pa ne bodo, vsak se bo sam odločil menda, ste rekli, ali si nalepijo vinjeto na steklo ali bo elektronsko vinjeto imel, ali bo uporabnik avtoceste potem plačeval po gostoti uporabe avtocest. To me zanima, to vprašanje.

Hvala.

Še mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Mobilnost je za stranko SAB ena zelo pomembnih tem in tudi mi si želimo, da se slovenske avtoceste gradijo, obnavljajo in vzdržujejo. In v tej luči imamo nekaj vprašanj, povezanih tudi s sistemom cestninjenja. Mislimo, da je sistem vinjete izboljšal prometno varnost, zato ga tudi pozdravljamo, saj je naredil uporabo avtocest in cestninskih cest bistveno bolj dostopno za najširšo množico uporabnikov in ljudi. Zato bi rad tudi z vaše strani zagotovilo ali pa odgovor na vprašanje, ali lahko razumemo elektronsko vinjeto, torej uvedbo elektronske vinjete, kot korak k uvedbi plačila cestnine po prevoženem kilometru za osebna vozila; v stranki SAB takim rešitvam namreč nismo naklonjeni.

Druga zadeva, ki nas zanima in je zelo pomembna, ali bo vinjeta zaradi tega cenejša in koliko bo cenejša. To bi naj bilo s strani ministrstva obljubljeno, pa me ti podatki zanimajo.

Kot tretje pa me zanima, ali je morebiti znan dobavitelj ali pa tisti ponudnik, ki bo to elektronsko cestninjenje izvedel, glede na to, da je uvedba elektronskega cestninjenja predvidena z začetkom naslednjega leta.

Hvala lepa.