Pričenjam z 12. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo, mag. Mateja Tonina; državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade; mag. Bojana Pograjca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene.

Obveščam vas, da se danes seje ne more udeležiti član odbora Robert Pavšič, s pooblastilom pa na seji sodeluje poslanec Rudi Medved, namesto poslanca Marjana Šarca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, 2. Vprašanja in pobude članov Odbora. Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih dveh točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O SPREJEMU PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH 2021 DO 2026. Predlog je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora, predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Luko Mescem.

K obravnavi te točke dnevnega reda so bili vabljeni: Luka Mesec, v imenu predlagatelja; mag. Matej Tonin, minister za obrambo; brigadir Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske; Zakonodajno-pravna služba; Urad predsednika Republike; Kabinet predsednika Vlade.

Članice in člani odbora ste se seznanili z naslednjim gradivom: s Predlogom Poslanske skupine Levica za razpis posvetovalnega referenduma, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z mnenjem Vlade Republike Slovenije z dne 24. 9. 2020, ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2020, prav tako objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Dne 30. 9. 2020 ste prejeli tudi amandma Poslanske skupine Levica, ki ga štejemo kot spremembo referendumskega vprašanja.

Naj torej poudarim, da je predlagatelj spremenil referendumsko vprašanje, vendar bo odbor sedaj, ko smo v prvi fazi, razpravljal in po končani razpravi glasoval o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za obrambo meni, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojski v letih 2021-2026 primeren.« Torej, na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora odbor zgolj glasuje in sprejme mnenje, ali je podan predlog primeren ali ni. To mnenje odbora pa za Državni zbor sicer ni zavezujoče. V primeru, da Državni zbor sprejme sklep o razpisu predlaganega referenduma, odbor obravnava in pripravi Predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je možno amandmiranje predloga odloka.

Preden preidemo na razpravo, bi rad za magnetogram povedal, da na današnji Odbora za obrambo sodeluje poslanka mag. Meira Hot, ki nadomešča poslanca Gregorja Židana, prav tako na seji danes sodeluje poslanec mag. Dušan Verbič, ki nadomešča poslanko Matejo Udovč.

Prehajamo na razpravo o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021-2026.

Želi predstavnik predlagatelja podati dodatno obrazložitev? Besedo dajem poslancu dr. Mateju T. Vatovcu. Izvolite, kolega.

Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Jasno je, da bo odbor na današnji seji predvsem razpravljal o tem vprašanju, o vprašanju, ki smo ga odprli v Levici ob tem, ko je bil ta Zakon o investicijah v Slovenski vojski, se pravi, o 780 milijonih v naslednjih šestih letih za vojaško tehniko oziroma predvsem orožje, na neki bolj načelni ravni, pravo odločanje bo na seji Državnega zbora, ko se bo moral celoten zbor odločiti o zelo preprosti zadevi – ali dopustiti ljudem, državljankam in državljanom, da se izrečejo verjetno o enem ključnih vprašanj v tem trenutku, da se izrečejo, ali si res želijo investirati tri četrt milijarde evrov v orožje ali pa bi lahko država ta sredstva namenila drugam. Ampak gremo po vrsti.

Definitivno je ključno vprašanje trenutka, v katerem se nahajamo. Nahajamo se v polnem času neke čudne epidemije, neke čudne javnozdravstvene krize, ki nam tako ali drugače tudi narekuje, kako nameravamo živeti v naslednjem času in kako se s to situacijo trenutno soočamo. Ta epidemija oziroma ta zdravstvena kriza je za seboj v tega pol leta ali pa v tem letu potegnila gospodarsko krizo, potegnila deloma tudi že socialno krizo in se nam ob takšnih trenutkih oziroma v takšnih okoliščinah zdi popolnoma logično, da si postavimo vprašanje prioritet. In Vlada oziroma minister Tonin, s tem ko je sploh predlagal tak zakon, se pravi, zakon, ki bi 780 milijonov evrov investiral v orožje, je to vprašanje, ki je popolnoma upravičeno. Upravičeno zato, ker so v tem postopku sprejemanja tega zakona ali pa priprave tega zakona umanjkali nekateri ključni vidiki. Prvi kot prvi, neka širša, splošna javna razprava, pa s tem ne mislim razprave v Državnem zboru, ampak mislim neko res širšo družbeno razpravo. Razpravo, kjer bi številni ali pa različni ljudje, ne nujno politični funkcionarji oziroma predstavniki povedali kaj si o tem mislijo. Takšno razpravo bi bilo potrebno organizirati, jaz mislim, da tudi potrebujemo počasi že takšno razpravo in predlog za razpis posvetovalnega referenduma je popravni izpit za ministrstvo ali pa za vlado, da dejansko opravi ta test, da opravi ta test javne družbene razprave o tem, ali je takšna investicija, predvsem v takšnih časih, dejansko upravičena.

Zakon o katerem predlagamo posvetovalni referendum, kot rečeno, je zelo specifičen. Zelo specifičen v tem, da porablja 780 milijonov, predvsem za bojna oklepna vozila, 4X4 in 8X8, v okvirni ceni 408 milijonov, dva helikopterja za podporo specialnim silam v okvirni vrednosti 128 milijonov in potem še okrepljena taktična transportna vozila in podobno v okvirni ceni 65 milijonov in potem tisto, kar ostane so še neke druge investicije v lahko pehotno oborožitev, protioklepne rakete, nekaj tudi za infrastrukturo, zgolj 40 milijonov evrov in tako naprej. Po eni strani imamo razsežnost teh investicij v vojaško opremo, po drugi strani pa nam proračuna za leti 2021 in 2022 kažeta tisto, kar smo v Levici od začetka poudarjali. In tokrat bom pač to poimenoval ravno s to dikcijo. Dejansko smo pred vprašanjem ali maslo ali topovi. Proračuna za 2021 in 2022 jasno kažeta, da bo na račun tega, da bomo tolikšno količino denarja, se pravi 780 milijonov vlagali v Ministrstvo za obrambo in da se njegov proračun silovito narašča v teh naslednjih šestih letih, morali to narediti na račun nekoga drugega. Če pogledamo predvsem ministrovega strankarskega kolega, ministra za delo, tam je zelo jasno vidimo, kako bodo, recimo, trpele investicije v DSO, v domove za starejše občane. Če date na vago koliko bo investicij v vojsko in koliko bo investicij na tem področju boste videli, da so te razmere popolnoma disproporcionalne. In sedaj, ko imamo sedaj v bistvu ta dva dokumenta, ko vidimo kakšen je plan Vlade glede ostalih resorjev s proračunoma za naslednji dve leti je jasno, da je to dejansko vprašanje o maslu ali topovih. Stališče Levice je tu popolnoma jasno. Če že odločamo o tako velikih zadevah je prav, da ima o tem glas ljudstvo. Posvetovalni referendum, za katerega seveda vsi veste, da ni zavezujoč, mora vseeno imeti neko funkcijo mnenja državljank in državljanov, strinjanje(?), če želite tudi nekakšne zaupnice v nek določen akt. Če bi ljudi o tem povprašali bi lahko ob ugodnem izidu, minister Tonin, rekli, ja, saj ljudje se strinjajo, pa je to stvar, ki je ad acta. Ampak mislim, da bi tukaj ključno vprašanje in tudi razlog zaradi katerega smo predlagali razpis tega posvetovalnega referenduma, dati ljudem možnost, da se opredelijo in izjasnijo glede tega vprašanja. In še enkrat poudarjam, da se opredelijo in izjasnijo v trenutku, ko se soočamo z zdravstveno, gospodarsko, socialno in še kakšno drugo krizo. Dajmo ta denar raje vložiti v dejavnosti, ki bodo produktivne v tej državi, ki bodo seveda imele tako imenovane ali pa tako opevane multiplikativne učinke, ki bodo dejansko pač prihajale nazaj v proračun ali pa služile za to, da se ohrani nek standard, nek nivo v tej državi. Na žalost v tem trenutku ta zakon, ki ga predlaga Ministrstvo za obrambo tega ne bo doprinesel. Toliko uvodoma.

Še enkrat, o tem bo dejansko odločal Državni zbor, kot jaz razumem je 39 glasov na Državnem zboru, se prvi opozicije zagotovljenih za to, da se razpiše ta posvetovalni referendum. Jaz mislim, da je prav, da, če smo predstavniki ljudstva in ljudstvo je tisto, ki ima oblast v tej državi, je prav, da se ob takšnih pomembnih vprašanjih posvetujemo z nosilcem oblasti, da se vpraša ljudstvo. Jaz mislim, da tukaj ne bi smelo biti nikakršne dileme, nihče ne bi smel ljudem odreči možnost, da dejansko soodloči v tem kakšne politike se krojijo v tej državi.

Hvala lepa za uvodno predstavitev.

Sedaj sprašujem predstavnika Ministrstva za obrambo oziroma ministra mag. Mateja Tonina, če želi besedo?

Izvolite gospod minister.

Spoštovani predsednik, hvala lepa. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Obrambni sektor je od leta 2008 dalje plačal največjo ceno za izhod iz svetovne, ekonomske in gospodarske krize. Niti en sektor v tej državi ni plačal tako visoke cene kot prav obramba in pa vojska. Od leta 2010 dalje, se je obrambni proračun Republike Slovenije praktično razpolovil, nikjer se ni dogodilo tako kot na področju obrambe. Še danes, leta 2020, nismo dosegli nivoja iz leta 2010. Varnost je pomembna dobrina in brez varnosti vse ostale stvari postanejo nepomembne in nesmiselne, prav tako pa vsaka suverena država, med njimi seveda tudi Republika Slovenija, je dolžna poskrbeti za svojo lastno varnost. Če sami ne bomo poskrbeli za svojo varnost, drugi za našo ne bodo. Tako da, zagotovimo ustrezne kadrovske pogoje za pripadnike Slovenske vojske in tudi zagotovimo ustrezno opremo, sredstva in pa infrastrukturo. Vesel sem, da se je v Državnem zboru v pretekle, tednu oblikovala konstruktivna dvotretjinska večina, ki je potrdila spremembe Zakona o obrambi. Na tem mestu se poleg koalicije želim še enkrat zahvaliti za konstruktivnost poslanski skupini Socialnih demokratov pa Stranki Alenke Bratušek in pa Slovenski nacionalni stranki, ki so omogočili, da smo po več kot desetletjih končno uredili tudi status vojaka po 45. letu. Enotnost politike pri ključnih odločitvah pomeni, da so rezultati za državljane ponavadi oziroma skoraj vedno dobre. Slovenskim vojakom smo tako zagotovili socialno varnost in zanesljivo prihodnost. Želim si, da bi podobno enotnost dosegli tudi pri Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v prihodnjih šestih letih. To je ključno, da Slovenska vojska v prihodnosti lahko preživi. Kot je rekel načelnik Generalštaba, brigadir Glavaš, ki je danes tukaj z menoj, to ni denar za naprej, to je denar, ki ga je Slovenska vojska, ki ga Slovenska vojska potrebuje za nazaj. Primerjalno gledano, z dosedanjimi načrti ta zakon za katerega Levica želi referendum, prinaša na nek način svežih 300 milijonov evrov v prihodnjih šestih letih, torej približno 50 milijonov na leto dodatno in tukaj je zdaj poudarjam, kar je identično isto kar je bilo sprejeto v srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije za leti 2018 do 2023, ki je bil sprejet v tej hiši aprila 2018. V prihodnjih šestih letih bomo tako za investicije v Slovenski vojski namestili 780 milijonov evrov za različne, raznovrstne investicije, od opreme vojakov, do infrastrukture v naših vojašnicah, za letalstvo in tudi pehoto. Odsotnost potrebnih razvojnih sredstev se je v preteklosti kazalo v tem, da je vse od leta 2013 Slovenska vojska ocenjena z nezadostno oceno za delovanje v vojni ali krizi. Najverjetneje se strinjate z menoj, da sem kot obrambni minister dolžan storiti vse kar je v moji moči, da to nezadostno oceno spremenimo. Tudi ta hiša, tudi ta odbor bi moral vlagati vse napore v to, da se ta nezadostna ocena odpravi. Kot sem že večkrat poudaril, pa si v zvezi s tem naša Vlada ničesar ne izmišljuje na novo, mi zgolj izvršujemo že zapisane in uzakonjene ključne strateške dokumente. To sta resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljenost Slovenske vojske do leta 2025. In poudarjam še eno stvar, oba ta dva dokumenta je sprejel ta Državni zbor. Kje ste bili takrat predstavniki Levice? Morda bi morali takrat referendum o teh strateško-planskih dokumentih. Ta hiša, ta Državni zbor je sprejel strateške dokumente, ki jih mi zdaj operacionaliziramo, ki jih mi zdaj izvajamo. In zato, ker izvajamo tisto, kar je sprejel ta Državni zbor, vi zdaj hočete referendum. Nakup novih sredstev in opreme je torej primarna naložba v razvoj in povečanje pripravljenosti slovenske vojske in s tem tudi v varnost Republike Slovenije. Z razvojem verodostojnih nacionalnih obrambnih zmogljivosti bo Slovenija prispevala k večji varnosti naših lastnih državljanov. Ta investicija je namenjena našim državljankam in državljanom za to, da jim lahko zagotovimo ustrezno varnost v nepredvidljivem svetu.

Zakon o investicijah v slovenski vojski poleg zagotavljanja potrebnih proračunskih sredstev omogoča tudi večletno prevzemanje obveznosti za nabavo opreme. Gre za specifično naravo vojaških nakupov, ki potekajo več let. to ni supermarket, kjer bi si s police nekaj izbrali in plačali. In zato je nemogoče racionalno dolgoročno načrtovati, če nimaš daljšega časovnega okvirja. S tem zakonom skrbimo tudi za popolno transparentnost, kar bi želel poudariti, saj vnaprej določimo višino obrambnih izdatkov, in to v nominalnem znesku, ne v odstotkih, o vseh nakupih smo dolžni seznanjati Državni zbor. Že danes je v vseh predvidenih nakupih napisano tudi v obrazložitvah, poleg tega zakon zagotavlja tudi učinkovit nadzor nad samim izvajanjem, ker mora Vlada enkrat letno poročati Državnemu zboru o njegovem izvajanju. In še vrsto drugih stvari.

Glede stroke, da ni bilo dovolj razprave. O teh stvareh v Sloveniji razpravljamo že 15 let. podlaga za ta zakon so strateško-planski dokumenti, ki so jih sprejemale vlade pred nami. In nenazadnje, upam da bodo to poslušali v Levici, ta razprava v tej hiši praktično teče letošnje celotno leto. Začelo se je že v začetku letošnjega januarja z razpravo v Državnem svetu in potem kontinuirano teče vse doslej. In zdaj pridemo še do stroke. Tudi stroka se je pozitivno opredelila do tega zakona. Ne vem, koga imate vi za stroko, ampak recimo normalno, da vojska in Generalštab Slovenske vojske ta zakon podpira, podporo sem dobil tudi pri vojnih veteranih, podporo sem dobil tudi pri zvezi slovenskih častnikov. Na javni radioteleviziji so o tem zakonu pozitivno in v smislu podpore govorili priznani slovenski obramboslovci. Torej povejte mi, katera stroka temu zakonu nasprotuje. Katera stroka, ki je kakorkoli povezana z varnostjo, ta zakon absolutno podpira, ker se zaveda, da je posledica v preteklosti sprejetih dejstev.

Iz vseh teh razlogov Vlada Republike Slovenije predlogu za razpis posvetovalnega referenduma nasprotuje. Skladno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi posvetovalni referendum za Državni zbor ni obvezujoč, torej gre zgolj za zelo drago anketo, ki bo stala okrog 3 milijone evrov, končno odločitev pa bo moral v vsakem primeru sprejeti Državni zbor. Referendum, ki ga predlaga Levica oziroma če uporabim njihov pristop k razlaganju te teme, bi rekel, da bi s tem denarjem lahko zgradili najmanj en dom za starejše občane. Tako, da jaz se bom absolutno pri ministru Ciglerju, da bi ta denar, ki bi šel za ta referendum, porabili za to, da zgradimo en dom za starejše občane in tako rešimo pomembno vprašanje. Drage kolegice poslanke in poslanci, dolžnost nas politikov je, da sprejemamo odločitve tudi takrat, ko so te odločitve težke in nevarnost države je odločitev, ki zagotovo nekaj stane, ki morda v nekih trenutkih tudi boleča, ampak je ključna, kajti brez varnosti ne more delovati noben drug podsistem te družbe. V teh letih je bilo dovolj zanemarjanja Slovenske vojske in kot obrambni minister seveda ne morem podpreti tega referenduma, na katerem bi praktično odločali o tem ali Slovensko vojsko še želimo imeti ali je ne želimo več. Ne želim si referenduma, kjer bi odločali o življenju ali smrti Slovenske vojske, žal. To upam, da me razumete, da je moja dolžnost, da poskrbim vse, da se Slovenska vojska razvija, kajti referendum oziroma odločitev, da bo ta država vojsko imela, je bila že v preteklosti sprejeta, kljub temu, da je bila majhna razlika takrat pri glasovanju, ampak sprejeta je bila in danes je Slovenska vojska eden izmed konstitutivnih elementov te države.

Nekateri še vedno pravijo, da vojske ne potrebujemo. To je nekaj podobnega kot, da rečemo, da požarnega zavarovanja za hišo ne potrebujemo. Seveda vse dokler ne pride do požara, je to popolnoma nepotreben strošek. Ko pa pride do kriznih situacij in takim smo priča v zadnjem obdobju mnogo, lahko vidimo kako pomembno je, da imamo dobro opremljeno vojsko, na katero se lahko v ključnih trenutkih tudi zanesemo. Glede očitka, da pri pripravi osnutka zakona ni bila opravljena širša javna razprava, menimo, da je pri pripravi in obravnavi predloga zakona Vlada ravnala skladno s predpisanimi postopki, zlasti s poslovnikom Vlada Republike Slovenije, pa s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije z vso ustaljeno prakso, seveda na petnajstletno podlago. V okviru omenjenih postopkov so bila upoštevana tudi izhodišča resolucije o normativni dejavnosti. Po mnenju Vlade je bil v konkretnem primeru javnosti omogočen razumen čas za sodelovanje, glede na to, da zakon ne predstavlja obsežnega ali vsebinsko kompleksnega predpisa, kjer so stvari izhajajoče iz zakona popolnoma jasne. Za vlaganje v obrambo in varnost države zagotavljamo pogoj za rast in za razvoj vseh ključnih podsistemov te države. Brez varnosti ni razvoja. Pika. Ta Vlada ponuja tudi odgovor na lažno dilemo stranke Levica in sicer ali zdravje ali vojska, ter da trenutno ni pravi čas za tak zakon in podobno. Odgovor je jasen in se glasi – razvoj za vsa področja, kar je posebej izraženo pri pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in 2022. Ta Vlada bo torej, kot sem večkrat dejal in to izkazuje tudi proračun za leti 2021 in 2022, to je za celoten naš mandat, zagotovila denar za varnost, za dostop do javno zdravstvo, za boljše pogoje za nove družine, spodbudnejše podjetniško okolje in boljšo skrb za starejše. Mislim, da smo s predlogom proračunov 2021-2022 dokazali, da mislimo resno.

Pri tem pa se kot minister za obrambo in podpredsednik Vlade čutim dolžnega, da opozorim na nevarnost tovrstnih lažnih dilem, ki jih izpostavlja stranka Levica. Ta država temelji na ustavnem konsenzu in zagotavljanju blaginje za vse naše državljane, zato potrebujemo uravnoteženo sodelovanje med vsemi ključnimi podsistemi te družbe, ne pa njihovo izključevanje ali namerno zanemarjanje. Tako kot se je našla stranka Levica, ki glasno zahteva ukinimo Slovensko vojsko, se lahko morda že jutri najde nekdo drug, ki bo rekel, da ukinimo kulturo, ker preveč stane. Spet tretji bo rekel, da je Slovenija premajhna in da ni nobene potrebe, da ima svojo lastno zunanjo politiko ali morda predsednika. Četrti bi ukinil sredstva za spodbujanje podeželja in jih dal za na primer reševanje socialnih stisk. Starejši bodo morda rekli, da ne potrebujemo stanovanj za mlade, ker tudi oni, ko so bili mladi pred davnimi leti so si morali sami urejati stanovanjsko vprašanje. Mladi bodo morda rekli na drugi strani, da ne bodo plačevali za pokojnine in dolgotrajno oskrbo starejših, ker tega še ne potrebujejo in še in še bi lahko našteval. Če enkrat zapademo v sistem izključevanja kot sega gre Levica, potem to pomeni konec naše države. Ta družba živi in obstane na ustavnem konsenzu, na spoštovanju in soodvisnosti med različnimi deli. Naloga celotne vlade pa je, da med deli sistema ustvarjamo zaupanje, spoštovanje, ravnotežje, da bo kot družba, kot celota uspešno delovala in varnost je ključni sistem te družbe. Drage poslanke in poslanci, močno upam, da tega predloga za razpis referenduma ne boste podprli in s tem prispevali k uravnoteženemu razvoju slovenske družbe.

Hvala lepa gospodu ministru. Preden nadaljujemo z razpravo pa bi rad za magnetogram povedal, da na današnji seji namesto poslanca Mihe Kordiša sodeluje poslanec dr. Matej T. Vatovec.

Sedaj pa sprašujem ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Helena Rus. Izvolite, gospa Rus.

Hvala za besedo. Naša služba je na predlog za razpisa posvetovalnega referenduma podala pisno mnenje, ki ga ne bi v celoti povzemala. Izpostavila bi le našo pripombo v zvezi z jasnostjo vprašanja, in sicer smo opozorili, da referendumsko vprašanje v delu, ki govori o nakupu orožja, vojne tehnike in druge investicije ne sledi predlogu zakona in lahko usmeri pozornost volivcev na točno določene vrste investicije, zato bi ga veljalo v tem delu popraviti. Prav tako bi bilo treba v vprašanju besede »petih let« nadomestiti z besedama »šestih let«, saj se sredstva zagotavljajo v proračunu od letih 2021 do vključno 2026. Hvala.

Hvala lepa predstavnici Zakonodajno-pravne službe in sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Predlagatelj, dr. Matej T. Vatovec, izvolite.

Hvala, predsednik. Mogoče samo neka odzivov na tudi nekaj demagoških krilatic ministra Tonina.

Zdaj kar se tiče varnosti. Minister pravi, da je to ključna dobrina, steber, da je ogrožena. Jaz tukaj še enkrat, mislim, da moramo zelo jasno in na glas povedati, Slovenija v tem trenutku tudi po dokumentih Ministrstva za obrambo in po ocenah Ministrstva za zunanje zadeve ni varnostno ogrožena, predvsem pa ni vojaško ogrožena. Je pa gotovo in to sem uvodoma povedal, ogrožena zdravstveno, socialno in gospodarsko. In tisto, kar je vprašanje tega predloga za posvetovalni referendum, je vprašanje družbenih prioritet. Ali v nekem trenutku krize, treh kriz želimo investirati v javno zdravje, v dobrobit skupnosti, če želite tudi v gospodarstvo z razvojem, z razvijanjem visoko produktivnih delovnih mest in tako dalje ali bomo zmetali absurdno veliko količino denarja za železje. In to je vprašanje družbenih prioritet. Zdaj minister govori o strateško planskih dokumentih, ki jih je sprejel DZ in se sprašuje kje je bila Levica takrat. Ja, Levica je bila tu in je tudi nasprotovala tem strateško planskim dokumentom, strateško planskim dokumentom, ki nimajo nobene pravne, mislim, niso pravno zavezujoči. Minister, vi pa predlagate zakon, s katerim za 6 let državi zavežete roke in zagotavljate nakup orožja za 780 milijonov evrov. Gre za hierarhijo pravnih aktov, pač zakon je nekaj kar se lahko da na referendum, nek strateško planski dokument, za katere dobro vemo, da jih je ta Državni zbor sprejel na stotine pa nikoli ne upošteval, verjetno tudi kakšnih pomembnejših ni upošteval, pa mislim, da ne more biti skupaj na vagi. Rekli ste, da razpravljamo že 15 let, da je dovolj razprav o tem in tako naprej, jaz pa mislim, da ni bila opravljena prava razprava. Mislim, mi se lahko pogovarjamo že 15 let o različnih stvareh, ampak o tem, da želimo naenkrat oziroma v šestih letih dat več kot tri četrt milijarde evrov za orožje, ni bilo nikoli javne, široke razprave in s tem se v bistvu očitno strinja tudi sam načelnik Generalštaba Slovenske vojske, kajne, gospod Glavaš? 15. maja letos je bilo na nacionalnem radiu, citiram izjavo: »Pričakujemo, da se bo v določeni prihodnosti določena oprema tudi kupila in da bi se mogoče v periodi nekaj let, zgradila prva bojna skupina. Seveda, to je lahko zelo dobro za vojsko, ampak moramo pa dobiti konsenz navzven o tem, kaj Slovenija želi od te vojske.«

To so besede načelnika Generalštaba Slovenske vojske in jaz se z njimi strinjam popolnoma. Potrebujemo širok zunanji konsenz in o tem sem govoril. Nisem govoril o stroki, minister Tonin. Koga imamo mi za stroko in katera stroka nasprotuje. Jaz sem govoril o širši družbeni javnosti, o državljankah in državljanih, o tistih, ki ne dobijo postelje v DSO-ji, o tistih, ki so v čakalnih vrstah v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah, o tistih, ki so v skupini ljudi, ki so pod pragom tveganja revščine in tako naprej. Zato ker, še enkrat poudarjam, ta država ni vojaško ogrožena, ne potrebuje 780 milijonov za oklepnike, helikopterje, rakete in podobne stvari, jih pa krvavo potrebuje za zdravstvo in še za kaj drugega.

Zdaj, rekli ste, da je referendum zelo draga anketa. Čisto tehnično vemo vsi, da so sredstva za referendume zagotovljena v posebni proračunski postavki. Smešno in cinično pa je, da rečete, da boste se raje dogovorili z ministrom Ciglerjem, da zrihta za ta denar en dom za starejše občane. Njegova naloga je, da bi jih že danes morali gradit, ne da se vidva menita, da bo en dom za starejše občane zgradil v tem času. V proračunu za leti 2021/2022, bi jih moglo bit vsaj 20, 30, 40, ker jih krvavo potrebujemo. Saj to ni neka kupčija na tržnici.

Minister je tudi govoril o lažnih dilemah, pač, da, seveda moramo za vse skrbet na enkrat, ampak, vidite, da za vse na enkrat se ne da skrbet, kajne? Jaz bi vas vprašal, katera kriza je v zadnjem času pokazala, da ne zmoremo recimo brez vojske? Katera kriza je to plastično pokazala, pač materialno, na življenjih ljudi? Jaz vam povem, da ta kriza sedaj, v kateri sedaj živimo, ta zdravstvena kriza, nam jasno kaže, da recimo ne zmoremo brez infekcijske klinike. Obe infekcijski kliniki, ki ju imamo, sta popolnoma neprimerni in bi ju bilo treba obnovit oziroma zgradit nove. A glej ga zlomka, v proračunu infekcijskih klinik novih ni, je pa 780 milijonov za orožje in zato govorim o vprašanju družbenih prioritet in o širšem družbenem konsenzu in zato potrebujemo referendum.

In tu se popolnoma strinjam, s papežem Frančiškom – ta enciklika iz 3. oktobra letos, za vse tiste, ki se imate za branike krščanstva in ne vem česa, mislim, da vam zelo jasno pove, kaj bi morale bit v 21. stoletju družbene prioritete – skrb za druge, kajne, enciklika se imenuje bratje vsi - »fratelli tutti«« - skrb za vse, skrb predvsem za tiste, ki imajo najmanj in predvsem, proti potrošništvu, proti orožju, proti nesmislom, v katerih danes živimo. In če se imate za krščanskega demokrata, potem bi morali te stvari razumet, ker niso to lažne dileme. Te dileme so zelo plastične in jih pač nekateri ljudje doživljajo vsak dan. In sedaj, ko se približujemo, očitno vrhuncu drugega vala epidemije, bomo še več, še bolj jasno ugotovili, kaj bi morale biti družbene prioritete in tu je naloga Vlade, da jih predhodno razrešuje, ne pa potem, na nek dolgi rok za nazaj, ker tako ne bo šlo.

Zato še enkrat, to je vprašanje družbenih prioritet, to je vprašanje, o katerem se lahko izjasnijo zgolj ljudje, državljanke in državljani, ne pa, ne vem, strokovnjaki. Seveda se tisti, ki se ukvarjajo z obramboslovjem, bodo strinjali, da je treba investirati v vojsko, ampak istočasno pozabljajo na druge družbene okoliščine, čeprav je marsikateri akademik bil tudi precej kritičen do takšne investicije v tem trenutku.

Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Besedo želi gospod minister. Izvolite.

Na tnalu in v razpravi je varnost, ali kot država želimo poskrbeti za varnost. Moje stališče je, da smo dolžni poskrbeti za varnost. In kdaj se to zgodi, kdaj se to naredi – ne sredi vojne, ne sredi številnih drugih nevarnosti, ampak pred tem. Vsak dober gospodar svojo čredo zavaruje, preden preti nevarnost. Vsak dober gospodar svojo hišo zavaruje, preden mu ta hiša zgori. To je čas, ko so investicije nujno potrebne. Sicer pa, glejte, konsenz je bil že davno oblikovan z referendumom o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato. Konsenz je bil nedavno tudi pretekli teden oblikovan, in to več kot dvotretjinski, ko je šlo za vprašanje skrbi za Slovensko vojsko. In tu je ocena zelo preprosta – v tej državi obstaja več kot dvotretjinski konsenz, da je treba v varnost vlagati, da je treba za Slovensko vojsko skrbeti. Seveda pa obstaja ena stranka, ki se ji reče Levica, ki je za ukinitev Slovenske vojske in ki je glasna manjšina, ki svoja prepričanja želi vsiliti celotnemu parlamentu in poskuša stvari predstaviti na način, da je to mnenje celotne javnosti.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je bila sprejeta pred našim prihodom, 26. septembra 2019, govori v 4. poglavju: »Grožnje in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije.« Torej, ta hiša, ta Državni zbor je v preteklem letu opredelil, kaj so tiste grožnje in nevarnosti, ki državo ogrožajo. In napisano je: hibridne grožnje, informacijsko-kibernetske grožnje, obveščevalna dejavnost tujih akterjev, vojaške grožnje, krizna žarišča, terorizem in nasilni ekstremizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožja za množično uničevanje, jedrskih in raketnih tehnologij, hude in organizirane oblike kriminala, nezakonite migracije, podnebne spremembe, globalna finančna, gospodarska, tehnološka in socialna tveganja, ogrožanje javne varnosti, naravne in druge nesreče, omejenost naravnih virov in degradacija življenjskega okolja, zdravstveno epidemiološka grožnja. O tem govori Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Jasno definira, kaj so grožnje in kaj so nevarnosti. Še enkrat pravim, mi smo dolžni za te stvari ustrezno poskrbeti, dolžni smo, to je naša dolžnost, da skrbimo za varnost. Razumem stališče Levice, da je za ukinitev vojske, ampak mi si tega v tem trenutku ne moremo privoščiti, niti ne smemo privoščiti, ker so ustavni temelji te države popolnoma neki drugi.

Mislim, da bom na tej točki razpravo zaključil, ker nima smisla, če drug drugega ne poslušamo. Tako, kot sem dejal, referendum je nesmiseln, ker nobena zdrava družba ne bo imela referenduma o tem, ali si želi zagotoviti minimalne standarde za svojo varnost ali ne.