10. redna seja

Odbor za kulturo

7. 10. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Mislim, da smo zdaj sklepčni in da lahko začnemo. Vse članice in člane Odbora, tudi vse vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 10. redno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti Zmago Jelinčič Plemeniti, drugih obvestil pa zaenkrat nisem dobila. Tudi nadomestnih članov nimamo, tako da člane in članice Odbora obveščam, da je novi član Odbora od 11. 9. gospod Janez Moškrič, ki je na tej funkciji zamenjal mag. Dejana Kaloha iz kvote SDS. Žal tukaj ni prisoten.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem: 1. točka dnevnega reda je Predlog zakona o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, torej PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SLOVENSKI TISKOVNI AGENCIJI. Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Dobili ste predlog zakona z dne 8. 7. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 9., mnenje Komisije Državnega sveta z dne 2. 10. in v poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev. Vabljeni pa so Skupina predlagateljev s prvopodpisanim poslancem Luko Mescem, Ministrstvo za kulturo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, direktor STA g. Bojan Veselinovič, Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pa se s predlogi strinja, vendar so se opravičili, da na seji ne morejo biti prisotni. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 75. seji dne 15. 7. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Prosim predlagatelj Luka Mesec beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lep pozdrav. Predlog Zakona o STA, ki smo ga predlagali je precej enostaven. Slovenska tiskovna agencija po zakonu opravlja javno funkcijo vsakodnevnega ustvarjanja pripravljanja arhiviranja in posredovanja novic o Republiki Sloveniji in sicer v slovenskem in v angleškem jeziku. V slovenskem jeziku poroča s področij politike, gospodarstva, kulture, izobraževanja, zdravstva, kronike, športa, dogodkov iz sveta, znanosti, prostovoljskega dela in nevladnih organizacij, razvedrilnih in drugih vsebin. Te dejavnosti so določene z zakonom, s členom, ki ga spreminjamo. Namreč v slovenščini poroča o teh naštetih dejavnostih, v angleščini pa poroča o vseh naštetih dejavnostih, razen o delu nevladnih organizacij in prostovoljstvu, zato predlagamo, da bi slovenska tiskovna agencija dobila zakonsko obvezo poročanja o delu nevladnih organizacij in o prostovoljstvu v Sloveniji tudi v angleškem jeziku. Zakaj? Glavni razlog je, da so nevladne organizacije in prostovoljsko delo pomemben del slovenske družbe in javnega življenja, ki vključuje tako športna, interesna kot druga združenja, ki bogatijo našo družbo. Vsi poznamo recimo prostovoljne gasilce, ki delujejo v javnem interesu in v Sloveniji jih je po podatkih iz leta 2014 kar 155 tisoč, od tega 38 tisoč mlajših od 19 let.

Drug pomemben del so športne dejavnosti, športna društva, ki skrbijo za široko paleto športnih dejavnosti po državi, ki niso nujno komercialna, ampak rekreativna in združujejo ljubiteljske športnike in organizirajo razna tekmovanja. Takih športnih društev in javnih zavodov je v Sloveniji blizu 3000, v njihove programe pa je aktivno vključenih kar 223 tisoč posameznikov oziroma praktično ena desetina prebivalstva. V vsaki slovenski regiji je vsaj 100 športnih društev. In potem nenazadnje mislim, da je Slovenija lahko tako navznoter kot navzven ponosna na svoje prostovoljstvo. Če izpostavim en projekt, projekt ekologov brez meja, leta 2012 Očistimo Slovenijo je uspel združiti kar 14 % celotnega prebivalstva Slovenije v tej akciji, kar je rekord med vsemi državami. Skratka, predlagamo, da se o tem pomembnem segmentu družbenega dogajanja, gasilcih, delu športnih društev, nevladnih organizacij in prostovoljstva poroča tudi v angleškem jeziku. To je glavni razlog, dodatni razlog pa je, da imamo v zadnjem času nekoliko problem predvsem zaradi negativnega odnosa Vlade do nekaterih nevladnih organizacij in da bi bilo povsem smiselno, da se o tem poroča na STA redno, tako v slovenščini kot v angleščini. Zakon je kot rečeno povsem preprost, dopolnjujemo en člen in sicer tisti del poročanja, predpisanega poročanja, ki zdaj predpisano za angleški jezik, za slovenski pa je, enostavno dodajamo. S tem bi jaz svoj kratek uvod zaključil in se veselim razprave.

Hvala kolega Mesec za to predstavitev. Želi besedo predstavnik ali predstavnica Vlade? Prosim.

Ignacija Fridl Jarc

Lepo pozdravljeni predsedujoča. Hvala za besedo. Stališče Vlade bi predstavil gospod Miro Petek, ki mu predajam besedo.

Miro Petek

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, predsedujoči tega odbora.

Vlada novele tega zakona ne podpira, ker pač meni, da obstoječa zakonodaja omogoča, da Slovenska tiskovna agencija pokriva vsa relevantna dogajanja v slovenski državi in v družbi tudi v angleškem jeziku. Menimo, da 4. člena ni potrebno spreminjati z dikcijo in dodatno osmo alinejo prostovoljno delo oziroma in nevladne organizacije, ker je doslej našteto v okviru javne službe STA omogoča, da se tudi ta dejavnost predstavlja po svetu v angleškem jeziku. Našteta je politika gospodarstvo, šport, zdravstvo, kultura, izobraževanje, znanost in osma alineja, ki govori kronika in druge vsebina. Ta dikcija druge vsebine vključuje tudi prostovoljsko delo in nevladne organizacije in še marsikaj drugega, kajti dejavnost v družbi ne obsega samo teh alinej, ki so naštete v tem členu ali pa v predhodnem členu. Mi verjamemo, da je novinarski izziv in profesionalnost tista, ki ženeta kolektiv STA, da pod drugimi vsebinami ponudi tuji javnosti tudi področja nevladnih organizacij in prostovoljskega dela, predvsem tisto področje, tisto področje, kar bodo uredniki ocenili, da bi tujo javnost lahko tudi zanimalo. Mi menimo, da ni nikjer omejeno, da ne bi Slovenska tiskovna agencija že doslej vključevala vse navedeno tudi v svoj angleški servis in ni potrebno z zakonodajo vse normirati, že itak imamo prenormirano državo. Mi se zavedamo pomena prostovoljskega dela in nevladnih organizacij, Slovenska tiskovna agencija bi pa po naši oceni naredila zelo pomemben korak, če bi tudi v slovenščini ali pa predvsem v slovenščini poročala o njihovem delu širom po Sloveniji. Gospod Luka Mesec je omenil dejavnost teh društev po državi. Res je tako, so zelo razvejana, vendar Slovenska tiskovna agencija zaradi obstoječe dopisniške mreže očitno ne more pokrivati širokega spektra te dejavnosti po Sloveniji. Po naši oceni bi torej razmisliti, kako okrepiti dopisniško mrežo Slovenske tiskovne agencije, kako bi dobili več novic iz teh lokalnih in regionalnih okolij, še posebej v luči tega, ker slovenski mejni stream tisk, dnevni tisk v zadnjem času ukinja dopisništvo, odpuščajo novinarje dopisnike in postaja Slovenska tiskovna agencija v tej luči s svojo dopisniško mrežo, kolikor jo pač ima po Sloveniji, zelo pomemben medij. Kar se tiče nevladnih organizacij imamo na področju kulture, omejil se bom tukaj na področje kulture spletno stran v angleščini culture.si, ki dnevno objavlja oziroma precej redno objavlja oziroma precej redno objavlja dogodke in razne tekste, poročila o oceni, o dogajanju v slovenski kulturi. Za ta portal, ki je začel delovati leta 2010 je kulturna, Ministrstvo za kulturo, Sektor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje v prvem letu za vzpostavitev tega spletnega portala namenil 69 tisoč 160 evrov. Na prvem javnem razpisu 2010-2014 je ta portal dobil vsako leto 100 tisoč evrov iz postavke direktorata za mednarodne zadeve in kulturni razvoj. Javni razpis 2015-2018 je bila vrednost sredstev vsako leto 90 tisoč evrov, javni razpis 2019-2020 predvideva sredstva za culture.si 90 tisoč evrov. Če potegnemo črto pod ta portal vidimo, da je v zadnjem desetletju portal v angleškem jeziku, ki poroča o kulturi, malo ga prebrskajte, kaj na njem piše, dobil 900 tisoč, okoli 900 tisoč evrov. Tukaj so še druge nevladne organizacije, močnejše, resne nevladne organizacije, ki imajo spletne strani v angleškem jeziku, dobre spletne strani v angleškem jeziku in nekatere od teh nevladnih organizacij seveda podpira tudi Vlada oziroma različna ministrstva, Mirovni inštitut ima zelo dobro spletno stran v angleškem jeziku v zadnjih 10-ih, 15-ih letih je Mirovni inštitut prejel od države okoli 4 milijone evrov.

Da zaključim, po naši oceni pač obstoječi zakon z dikcijo in druge vsebine v tej osmi alineji omogoča Slovenski tiskovni agenciji povsem suvereno v duhu uredniške politike in v duhu uredniške presoje pokrivanje dogajanja na področju prostovoljskega dela in nevladnih organizacij tudi v angleškem jeziku. Hvala lepa.

Hvala gospod Petek. Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? (Ne.) Želi besedo direktor STA, gospod Bojan Veselinovič. Prosim.

Bojan Veselinovič

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu. Jaz bi se naslonil samo na to, kar je povedal Miro Petek, ki je novinar po duši in to seveda ve in mu pritrjujem. Uredniki seveda odločajo o tem, v sodelovanju z novinarji, kaj se bo objavilo in na kakšen način s kakšno novinarsko zvrstjo. Tudi, ko gre za poročanje o nevladnih organizacijah in o teh stvareh, ki naj bi se na predlog te novele zakona vnesle v besedilo Zakona o STA. Res pa je z druge strani in to sem sam opazil šele pri podrobnem pregledovanju tega zakonskega besedila osnovnega, ko je bila najprej vložena vladna novela zakona, potem pa zdaj še ta, o kateri govorimo danes, zakonska novela Levice, da v členu, ki ga je Miro Petek tudi omenil, ki precizno opredeljuje elemente javne službe, se pravi, narekuje STA, kaj sodi v javno službo, v razdelku, ki govori o slovenskem servisu agencijskem, nevladne organizacije omenja, medtem, ko jih pri naštevanju prvin, ki sodijo v javno službo angleškega servisa ni navedenih teh nevladnih organizacij. Tako, da mi s tem nimamo, govorimo zdaj v imenu kolektiva, tudi na podlagi pogovora z zaposlenimi v uredništvu, še posebej v angleškem servisu, nikakršnih težav. To po naši presoji je lahko zapisano in ne bo nobene škode, če to v zakonu zapisano bo. Ko pa je omenjeno tudi tej v predlagani noveli pa tudi skozi to, kar je gospod Miro Petek govoril, kako pomemben je angleški servis in kako nekateri drugi tudi dobivajo sofinancirano dejavnost očitno za poročanje v angleškem jeziku. Bi pa rad, da je angleški servis v resnici, lahko bi se reklo okno v svet, ki ga zagotavlja Slovenska tiskovna agencija. Pomemben in to do te mere, da mi nekako ne gre skupaj to, da tista druge novela, ki je bila vložena za to oziroma vladna novela, da bo preciznejši predvideva izvzetje angleškega servisa iz javne službe, kar pa se mi zdi slab razmislek, škodljiv korak, če bo do njega prišlo, itak ne vemo ali se bo to zgodilo ali ne, ker po končani javni razpravi o Zakonu o STA in drugih medijskih novelah še ni pač odločitve, v katero smer naj bi spremembe šle, ampak ta je definitivno ena takih, ki bi v končnem besedilu sprememb Zakona o STA, če bo do njih prišlo nesmela najti mesta.

Me pa veseli, da je bilo že v zdajšnji razpravi kar nekaj pohvalnih besed na račun angleškega servisa izrečenih. Tudi to, da smo na zadnjem odboru, kjer se je govorilo, na tem Odboru za kulturo o medijskih novelah doživeli to, da je parlamentarni odbor, ki ima tudi danes sejo in se zahvaljujem ob tej priliki, sprejel sklep, naj se pri novelaciji medijske zakonodaje in tudi STA-jevskega zakona zagotovi spoštovanje posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, institucionalnost, samostojnost, programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost pa tudi zadostno financiranje. To je bil sklep, ki je bil sprejet na tem odboru 15. julija in samo še nekaj, da ne bi bilo napačnih razmislekov, STA glede na to, da je bilo govora o dopisniški mreži po Sloveniji je edina lahko rečem medijska hiša ob nacionalki tudi, ki ni kršila dopisniške mreže po Sloveniji. Mi imamo pokrito praktično celo Slovenijo z dopisniki. Če bi imeli več sredstev bi jih angažirali še več, imamo tudi nekaj zunanjih sodelavcev in zaradi tega, ker so v najbolj slabem gmotnem položaju radijske postaje, ki so naši naročniki tudi in to se vidi skozi težave, ki jih imajo pri plačevanju storitev, imamo tudi dogovore z njimi o izmenjavi vsebin za ceno tega, da je cena za naročnino oziroma sama naročnina za STA zanje za tisti del zmanjšanja. Tudi na ta način si skratka pomagamo. Če pa povzamem v imenu STA lahko rečem, da je ta novela daleč od tega, da bi bila nesmiselna novela, o kateri govorimo. Hvala.

Hvala lepa gospod Veselinovič. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Sindikata kulture in narave Slovenije, Sindikata Glose. Prosim, da se za magnetogram predstavite. Hvala.

Denis Miklavčič

Hvala lepa za besedo. (Denis Miklavčič, Sindikat kulturen in narave – Glosa.)

V Sindikatu Glosa podpiramo predlagane spremembe Zakona o STA, ker menimo, da se Slovenija z močnim angleškim servisom seveda tudi umešča v mednarodno skupnost. Vemo, da je slovenski jezikovni prostor zelo omejen in pač moramo biti široki, da zaživimo v mednarodni skupnosti. Pomembno je, da se to mednarodno skupnost seveda obvešča o delovanju civilne družbe, kamor tudi sami spadamo kot sindikat, ker mislimo, da je civilna družba in odprtost v svet branik pred poskusi uvajanja enoumja in rušenja demokratičnih inštitucij. Tako da močno podpiramo to spremembo zakona in upamo, da bo tudi sprejeta. Hvala lepa.