Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje.

Začenjam 14. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da do začetka seje nisem prejel opravičil o zadržanosti članov komisije. Na seji pa kot nadomestni član komisije s pooblastilom sodeluje gospod Jože Lenart iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, ki nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prosim vas, da se zaradi ustreznega zapisa in magnetograma ob vsaki prijavi za razpravo predstavitev z imenom in priimkom ter institucijo iz katere prihajate.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Točka 1. poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2020 v obdobju januar-junij z oznako EPA 1366-VIII ter 2. točka poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2019.(nadaljevanje Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku nisem prejel, zato ostaja dnevni red takšen kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – TO JE POROČILO IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ. Gradiva za to točko so naslednja, poročilo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, priloga Slovensko-obveščevalno varnostne agencije k poročilu, ki ste jo članice in pa člani prejeli dne 24. septembra 2020 s posebno pošiljko z oznako interno, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 8. 10. 2020, ki je bilo objavljeno na e-klopi na spletnih straneh Državnega zbora. Za obravnavo poročila je komisija matično delovno telo. K tej točki so bili s sklicem seje vabljeni mag. Andrej Šircelj, minister za finance, Ministrstvo za finance in pa Vlada Republike Slovenije. Naknadno pa smo na sejo povabili še predsednico Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance gospo mag. Marijo Lah. Predlagam, da uvod v razpravo podajo predstavniki Ministrstva za finance. Če pa bo želela, vidim pa, da še ni prisotna oziroma je ne opazim, bo dobila besedo tudi predstavnica Državnega sveta, gospa mag. Marija Lah. Gospa državna sekretarka mag. Kristina Šteblaj z Ministrstva za finance imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za letošnje prvo polletje je pripravljeno skladno s 63. členom Zakona o javnih financah. Vsebuje podatke o realizaciji prejemkov, izdatkov, primanjkljajev in zadolževanje v prvem polletju ter o oceni realizacije do konca letošnjega leta. Poročilo vsebuje tudi druge podatke o izvrševanju proračuna kot so vključevanje novih obveznosti v proračun, prenos namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, prerazporejanje pravic porabe, uporabe proračunske rezerve in podatke o poroštvih. V poročilu je prikazano izvrševanje po posameznih bilancah državnega proračuna, pojasnila pa so podana v primerjavi s sprejetim proračunom, ki je bil sprejet lani novembra.

Zaradi protikriznih ukrepov je bilo treba v državnem proračunu na strani izdatkov zagotoviti sredstva, ki jih ob pripravi proračuna, se pravi v lanskem letu ni bilo možno načrtovati. Z zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 je bilo omogočeno tudi dodatno zadolževanje države prav za namene financiranja omilitve posledic te epidemije. Ukrepanje za omilitev in odpravo posledic epidemije znatno vpliva na večje izdatke državnega poračuna. Do konca junija 2020 je bilo samo za ukrepe COVID-19 iz proračuna države namenjenih skoraj 926 milijonov evrov sredstev. Za ta del je v poročilu, ta del je v poročilu tudi posebej prikazan, posebno poglavje je namenjeno samo izdatkom povezanih z epidemijo. Po posameznih bilancah je pojasnjeno izvrševanje državnega proračuna, ki ne vsebuje ukrepov COVID, kot že rečeno, ta del je posebej izkazan, ker se nam je zdelo, da je to najbolj pregledno. V bilanci prihodkov in odhodkov je bilo sicer v sprejetem proračunu načrtovanih 10,7 milijarde evrov prihodkov in do konca junija realiziranih 4,3 milijarde evrov, odhodki so bili v sprejetjem proračunu načrtovani v višini 10,4 milijarde evrov in prvi polovici leta realizirani v višini 6,2 milijardi evrov. Glede izdatkov povezanih z epidemijo COVID, morda samo nekaj ključnih poudarkov, vse ostalo bi potem tekom razprave, če bo potrebno. Torej na podlagi že omenjenega zakona se je država zadolžila za dodatnih skoraj 2,2 milijardi evrov. Iz vseh, se pravi skupaj z zadolževanjem, kar je bilo že porabljenega za epidemijo COVID je bilo pa največ namenjenega v prvem polletju od letošnjega leta subvencijam, zasebnim podjetjem in zasebnikom, sicer skoraj 610 milijonov evrov. Tukaj gre za ukrepe čakanja na delo, za temeljni mesečni dohodek, plačilo prispevkov za socialno varnost, plačilo pokojninskih prispevkov za tiste, ki so delali in nadomestila kmetom. Za druge domače, tekoče transferje je bilo namenjenih dobrih 183 milijonov evrov. Približno polovica od tega v sklade socialnega zavarovanja, približno 58 milijonov pa dodatkov plačam zaradi epidemije kot transfer v javne zavode, se pravi tistim, ki so bili, da tako rečem, v prvih bojnih linijah, zdravniki in tako naprej. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom pa je bilo izplačanih približno 126 milijonov evrov, od tega je slabih 100 milijonov evrov bilo namenjenih za zagotavljanje socialne varnost. To bi bilo nekaj ključnih poudarkov iz poročila. Podrobnosti kot že rečeno, če bo tekom razprave potrebno kasneje pojasniti. Hvala lepa.

Hvala lepa gospa mag. Šteblaj. Prehajamo na razpravo članic in pa članov komisije. Želi kdo besedo? Gospod Robert Polnar, imate besedo.

Hvala za besedo gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje. Do 30. 6. letošnjega leta danes obravnavamo izvrševanje proračuna. Ni kaj posebej za poudariti glede na dinamiko na prihodkovni in odhodkovni strani; od 30. 6. pa do danes so se zadeve bistveno že spremenile. Mi tudi dobro vemo zakaj – za voljo epidemije COVID. Se mi pa zdi pri obravnavi gradiva o izvrševanju proračuna o prvi polovici letošnjega leta vendarle vredno poudariti eno stvar na prihodkovni strani, drugo stvar pa na odhodkovni strani. Ko pogledamo prihodke 4 milijarde in 301 milijon evrov je bilo realiziranih, potem lahko hitro ugotovimo z nekoliko prečnim pregledom strukture teh prihodkov, da znotraj celotne strukture tri davčne vrste predstavljajo skoraj 64 % ne samo davčnih, ampak celotnih prihodkov, gre za davek na dodano vrednost, milijardo in 512 milijonov, gre za trošarine 607 milijonov in gre za dohodnino 623 milijonov. Meni se zdi to pomembno in potrebno poudariti, predvsem z vidika morebitnih bodočih želja ali pa ambicij in potreb, da bi se znotraj teh davčnih vrst karkoli korigiralo navzdol. To mislim, da v dani situaciji ni primerno in ni potrebno, zaradi tega, ker so ti prihodkovni viri enostavno preveč pomembni za celotno strukturo državnega proračuna.

Druga stvar pa je stvar na odhodkih. Odhodkov je bilo realiziranih 6 milijard in 218 milijonov evrov, kar v končni posledici pomeni, da je bil v prvi polovici letošnjega leta dosežen primanjkljaj milijardo in 916 milijonov evrov. Odhodkovna struktura je glede na dosedanjo prakso pri analizi polletnih izvrševan proračunov seveda bistveno oziroma popolnoma drugačna kot je bila praksa v tako imenovanih normalnih letih, ko še ni bilo epidemije. Tukaj na odhodkovni strani se mi zdi predvsem pomembno poudariti tekoče transferje, ki so bili realizirani v vrednosti malo čez 4 milijarde evrov in glede na sprejeti proračun, kjer je bilo predvidenih 5 milijard in 500 milijonov evrov realiziranih praktično v 73-ih % že v prvi polovici leta, pri čemer zlasti odstopajo subvencije, to pomeni realizacija 858 milijonov glede na planirano celoletno 523 milijonov evrov, transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so bili realizirani v 917 milijonih na plan milijardo 331 milijonov, kar pomeni tudi že skoraj 69 % in pa drugi tekoči domači transferji, ki so bili realizirani v vrednosti dve milijardi 174 milijonov, glede na letni načrt 3 milijarde in 461 milijonov, kar pomeni malo manj kot 63 %. Meni se zdi to pomembno poudariti predvsem z vidika tiste ključne vladne politike, se pravi saniranja oziroma blaženja stanja ob epidemiji in poudarjanja vloge socialne države, se pravi aktualna Vlada vzdržuje socialno državo tudi z dodatnim zadolževanjem, zato ker je socialna država absolutna prioriteta. Tisti, ki to hoče videti v tem polletnem poročilu o izvrševanju proračuna lahko to tudi vidi. Gospe in gospodje, mi smo imeli v preteklosti veliko pripomb glede netransparentnosti porabe sredstev. Pregledal sem gradivo polletnega izvajanja proračuna in mislim, da bi veljalo se posvetiti zlasti tistemu delu gradiva, ki se mu reče prerazporeditve pravic porabe, razdeljeno je na dva dela. Tam mislim, da vsakdo, ki ima dovolj volje in časa, da si to vzame v roke in pregleda, lahko dobi informacije, kako so se te prerazporeditve pravic porabe izvajale. Če pa morda vendarle tam nastane kakšna nejasnost, pa je seveda možno vedno tudi katerikoli poslanki ali pa poslancu zastaviti poslansko vprašanje in dobiti ustrezen odgovor zato, da ne bi bilo v prihodnje kakšnih prehudih dilem ali se tovrstni sposojeni denar uporablja racionalno ali pa kako drugače. Gospod predsednik, toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam kolega Polnar. Zdaj pa ima besedo mag. Andrej Rajh. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tudi hvala lepa spoštovani državni sekretarki gospe Šteblaj, da je tako nazorno prikazala razmere v proračunu. Dejstvo je, da je zaradi krize, da so prihodki proračuna manjši, da so tudi zaradi blaženja socialnih izzivov odhodki večji in tukaj je seveda nastala ta dve milijardna luknja v grobem dve milijardna luknja med prihodki in odhodki. Govorimo o trošarinah, dohodnini, DDV in to so v bistvu ključni prihodki državnega proračuna in v bistvu so tudi indikator gospodarske aktivnosti in tudi že na tem odboru smo bili obveščeni, da je avgusta v bistvu prihodek DDV bil v bistvu normalen, tako kot …letno povprečje. Verjetno bo zelo zanimivo, v bistvu tudi mi na odboru pričakujemo zanimivost z zanimanjem, podatki o septembru in oktobru, to so v bistvu tudi zelo pomembni podatki, to sicer ni zdaj predmet današnje seje, je pa bistven znak, v katero smer gre, saj se ta situacija, ki smo ji priča razvija, še posebej v luči novih zaostrovanj, v bistvu v državi povezanimi z epidemijo COVID. Tudi jaz sem si to gradivo pregledal. Bom rekel, nekih večjih vprašanj iz tega nimamo, nas pa kot opozicijo seveda vedno skrbi in na to opozarja tudi Računsko sodišče, koliko časa se bomo lahko mi kot družba še zadolževali zato, da lahko zagotavljamo socialno državo in če se bo ta epidemija vlekla leta oziroma v različnih oblikah leta, leta, potem bo treba za panoge, ki so močno prizadete najti en način prestrukturiranja gospodarstva, da bodo lahko zaposleni v teh panogah živeli od svojega dela, ne pa od socialnih transferjev. Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Rajh. Želi besedo še kdo? Kolega gospod Jože Lenart, imate besedo. Potem pa dobi besedo dr. Franc Trček.

Hvala lepa predsednik. Nima smisla ponavljati besede, ker je bilo na zadnje tudi prikazano poročilo in tudi preko poročevalcev in tudi kot prvi razpravljavec je bom rekel ponovil te številke, kako se zmanjšujejo v tem obdobju prihodki in kako se povečujejo izdatki in seveda posledica tega je ta primanjkljaj, ki je predstavljen za prvo polletje letošnjega leta.

Jaz bi drugače želel opozoriti oziroma predstaviti celotno zadevo. Seveda epidemija COVID-19 je problem celega sveta. Vse države se danes ubadajo s tem, vsem je ta COVID-19 porušil proračune. Vsak v tem poskuša iskati najboljše ukrepe, kako bi zaustavil ta padec prihodkov v proračun oziroma padec gospodarske dejavnosti, mislim, da je to bolj pravilno rečeno, ki so realni vir proračunov preko različnih davkov, pa da jih ne naštevam. Živi se na dolgi samo od tega, tega ne smemo pozabiti. Na drugi strani pa kako optimalno oziroma kako ciljno zagotavljati izdatke, ki bodo kratkoročno na eni strani omilili to zaustavljanje gospodarske dejavnosti, zaustavljanje potrošnje, brezposelnosti, če želimo tako reči in seveda zagotavljanje na drugi strani, kar je zdaj najbolj pomembno v tem obdobju zdravstvene zaščite državljank in državljanov, ker vemo, da nam na vseh koncih primanjkuje sredstev, kadrov na področju zdravstva in tudi na drugih področjih. Še bolj pomembno kot to pa je, kako bo to, bodo ti ukrepi učinkovali dolgoročno. Mogoče bo kdo rekel, ker tudi obravnavamo proračun, dokument samo za prvo poletje, ampak vsi ukrepi, ki se zdaj izvajajo bodo posledica, kako v naslednjem obdobju. In tukaj moramo imeti ves čas v mislih, kajti, glejte Slovenija se vedno najslabše odreže v vsaki krizi. Takrat največ zaostajamo, če se primerjamo z drugimi državami in potem, ko nekako umirimo zadevo, zopet iščemo kontakt z najboljšimi in začnemo rasti in tega se, bom rekel, to je tista točka, ki jo tudi v LMŠ iščemo in smo pozorni na vse ukrepe, ki jih ta Vlada izvaja, tudi v tem proračunu prvega polletja, vemo, koliko je teh aktivnosti preko PKP-jev je bilo realiziranih oziroma koliko teh ukrepov ne učinkuje in to je tisto. Danes seveda težko sodimo, najraje bi rekel takole, tako kot tudi podjetnik lastnik podjetja mora stati za svojimi dejanji, ukrepi s svojim premoženjem, sam nosi odgovornost za to, da bi tudi Vlada, ki zdaj to izvaja tudi nosila neko odgovornost oziroma nosila odgovornost v vsakem primeru za to. Ne pa potem, ko se Vlade menjajo, da se to prelaga od enega na drugega in se potem obtožujemo, kaj je dobro in kaj ni. Rekel bi pa tako, na dolgi rok se bo uspešnost teh ukrepov in te Vlade merila napram tudi drugim državam, napram uspehom povprečja Evropske unije. Vedno poudarjam to, kjer je le možno. Leto 2019 smo zaključili z 88 % BDP na povprečje Evropske unije, dodane vrednosti pa na 64 % Evropske unije. Moje merilo na dolgi rok je samo to tisto realno merilo, ki bomo rekli ali smo bili uspešni ali nismo uspešni ali smo to zadržali ali izboljšali, če pa bomo izgubljali, potem pa ne bomo uspešni. Tako, da želim, da bomo tudi leto 2020, ker bom rekel, končna merila in uspehi se bodo merili na daljše roke, na tako kratek rok je težko soditi oziroma imeti neko debato, kaj je dobro, kaj ni dobro, o tem smo že veliko govorili preko obravnava PKP-jev, kar se vse odraža v tem proračunu, ampak seveda teh aktivnosti in nalog je še veliko in želim uspešno vsem. Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Lenart. Besedo pa zdaj dajem dr. Franc Trčku.

Hvala za besedo. Mi se tukaj zdaj pogovarjamo o stroških miru in o denarju in o demokraciji. Danes zjutraj času primerno sem neko uro in poslušal knjigo, ki ima tak naslov, stroški miru, denar, demokracija in Keynesijevo(?) življenje Zachary Carter jo je napisal, bom malo krajši odvod. Poslušal sem ravno tisti del po prvi svetovni vojni, Pariz smrtonosna gripa, Američani hočejo Nemcem prodajati predrago konzervirano svinjino, da varujejo svoje kmete, Angleži pa vedo, da so financirali destrukcijo, vojno, ne pa konstrukcijo in da so si denar za to sposojali od Američanov. Zdaj je seveda položaj malo drugačen, ampak seveda še vedno je tukaj vprašanje, kako generirati ustrezno proizvodnjo, da bomo te dolgove lahko odplačevali in to je neko vprašanje in zdaj sem jaz v politiki Ministrstva za finance bi v osnovi moralo biti Ministrstvo za politično ekonomijo, v bistvu je, pa ne bi rad bil do žaljiv gospa, ki to nezahvalno delo fašejo, pa ministri se ponavadi skrijejo. Preveč neko ministrstvo za kupčkanje penez po nekih predalih. Kolega Polnar je nekako lepo načel, ampak jaz vedno rečem, eno je transparentnost, drugo je berljivost. Verjetno se kolega Polnar strinjava, da imamo poslanci kaj bolj pametnega za početi kot da bomo postavljali poslanska vprašanja zaradi neberljivosti proračuna, če se tako izrazim. Zdaj, da ne bom nekako na dolg, grobo na hitro izračunano ob tej zadolžitvi je šlo tam, dajmo reči 3 % za tiste, ki so bili v prvih bojnih vrstah. To nekaj govori o politični ekonomiji. Z vsem dolžnim spoštovanjem do upokojencev, pa imam lastno mati, ki ima tisto minimalno penzijo za polno delovno dobo, zaradi tega, ker ta del populacije hodi redno na volitve, smo šli najprej to reševati, na dokaj uravnilovka način. A veste, kaj mene tukaj moti, neke uravnilovke, po drugi strani v gospodarstvu pa to niti ni unikum samo Slovenije, se je šlo bolj reševati velike, verjetno ob neki tihi predpostavki, pa dobro določeni mali pač ne bodo preživeli, potem pa se bodo že nekako znašli. To je tudi politična ekonomija. Glejte, nekdo je šel v biznis 2018, 2019, začetno zaganjanje biznisa pomeni neke stroške, to vemo tisti, ki smo v življenju kdaj to počeli in zdaj po teh PKP-jih je preveč uspešen. Čeprav komaj drži glavo nad vodo in še vedno svoji firmi, komaj sebe pokrije na minimalcu če - in ne more nobenega zaposliti. Nekdo drugi je mogoče odprl dve, tri firme 2019 in da nadaljujem stavek, te senzibilnosti očitno ta Vlada in ta politika in ta politična ekonomija za te ljudi nima. Pa govorim o primerih, veste, nekih mojih – znancu – pa govorim o tem, da sem ne vem, včeraj šel na pozno kosilo, zajtrk in večerjo, hkrati pa sem se z dvema gospodoma zaklepetal tam ene tri ure skupaj, ki prihajata kot rada reče desnica iz realnega sektorja. Vsak PKP zakon, zdaj imamo že peti, je bil malo nametan na enolončnico, pa v to enolončnico se je vedno stresla še varikina, to zdaj Janša zelo delati, da smo vsi noreli okoli te varikine, enkrat bo to ali bomo knjigo tako plačevali ali ne, drugič bo kaj drugega in po pol leta bi človek pričakoval, da so ti zakoni vse boljši, pa niso. Pojdimo si brat, kaj pravi Zakonodajno-pravna služba o zadnjem od njih, ki ga bomo obravnavali v četrtek. In to so neki ti problemi, ki jih le zadaj vidim. Ampak očitno Janšo ne skrbi njegove ali bodo njihovi vnuki zadolženi, pa koliko bodo zadolženi, pa koliko bodo plačevali. Imamo neko točko, drugo točko današnjega dnevnega reda, kjer bi lahko nekaj govorili o tem. Skratka bom rekel, to zadolževanje je premalo premišljeno, temelji na napačni politični ekonomiji in izvajajo ga ljudje, ki b se morali zdraviti zaradi odvisnosti od Twitterja. To je tako imenovana nesnovna odvisnost. Ameriško združenje zdravnikov je to že zdavnaj šifriralo, tudi zaradi tega, da so biznis deli iz tega. Ampak, če končam s Štajersko, v taki buli, kjer smo, kje ima predsednik Vlade časa, da 50 twittov napiše, pa ne(?) twitta v enem dnevu, pa državni sekretar za nacionalno varnost, da po domače povedano ščije po vseh nas, ki mislimo z lastno glavo in drugače od njih. To je neko stanje, ki ga imamo. Ob tem seveda, ob teh 3 % v prvi bojni vrsti ste hoteli najprej sebe postaviti pod prvo bojno vrsto. Veste, jaz, ko sem videl tisto sliko primanjkuje nam kirurških, Vlada, ki se požegna se slika v njih, Tonin lepo pove, da ste jih v 15-ih minutah uničili, mene to spominja na Banksiyevo sliko angleškega parlamenta, kjer je namesto ljudi narisal, pa stavek dokončajte sami.