68. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

14. 10. 2020

Transkript seje

Monika Gregorčič

Dobro jutro, spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 68. sejo Odbora za zunanjo politiko!

Dovolite mi, da vas na začetku seje vljudno prosim, da glede na zdravstvena napotila, tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo in tudi nosite zaščitne maske. Članice in člane odbora tudi prosim, da preverite, v kolikor ne sedite na svojem stalnem sedežu, ali imate s seboj prenosno identifikacijsko kartico.

Obveščam vas, da sem dobila obvestilo o upravičeni odsotnosti člana OZP s te seje, in sicer, upravičeno e odsoten mag. Andrej Rajh, s Poslanske skupine SAB, prav tako pa sem prejela obvestila o nadomeščanjih na današnji seji: mag. Marko Pogačnik nadomešča poslanca gospoda Francija Kepo iz Poslanske skupine SDS, gospa Andreja Zabret iz Poslanske skupine LMŠ, nadomešča poslanca gospoda Marjana Šarca in gospa Elena Zavadlav Ušaj iz Poslanske skupine SDS, nadomešča mag. Branka Grimsa.

Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja z Ministrstva za zunanje zadeve, gospoda Toneta Gajzerja; v. d. generalnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospoda Jožeta Drofenika; ostale predstavnike Vlade in ostale vabljene. Obveščam vas, da smo 12. oktobra 2020 prejeli tudi opravičilo udeležbe predstavnikov Kabineta predsednika Vlade.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red te seje in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot običajno, bi želela samo na začetku na kratko spomniti na smiselno uporabo določb Poslovnika, da ustna predstavitev poslanskega vprašanja traja 3 minute, dopolnilno vprašanje največ 2 minuti, poslanec pa lahko na tej eni seji, postavi največ 2 ustni poslanski vprašanji. Kot običajno, bomo pričeli z nizom treh vprašanj, prvi pa dobi besedo gospod Nik Prebil.

Izvolite.

Nik Prebil

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Kolegice, kolegi poslanci, predstavniki ministrstva, lep dober dan.

Jaz sem si danes pripravil dve vprašanji, ampak bom izpostavil zgolj enega, glede na to, da je minister odsoten, ker mi na tistega drugega mora odgovorit zgolj on in ga bom podal pisno. Moje vprašanje pa se navezuje na razveljavitev sklepa Vlade Republike Slovenije, ki ga je v bistvu pripravila vlada Marjana Šarca, o ustanovitvi slovenske hiše v Bruslju. Ob poročilu seje Vlade sem prebral, da se torej sklep o ustanovitvi razveljavlja. Sam predvidevam, da v luči razmer, v katerih smo, a vendar, gre za ključno in sploh, če bomo v času slovenskega predsedovanja bili še v situaciji, v kakršni smo in bomo en del zasedanja izvedli preko videokonferenc, vsekakor menim, da bi takšna slovenska hiša lahko pripomogla k dodatni promociji Sloveniji, kar je bil seveda tudi namen ustanovitve le tega. Tako da bi prosil za informacije, pa če je možno, da ni razlog zgolj covid, ker po vsej verjetnosti tiči v ozadju še kaj drugega. Torej kaj je razlog, da se je takšen sklep o ustanovitvi slovenske hiše, ki bi promovirala slovensko kulturo, turizem in vse ostalo, kar temu pritiče v Bruslju. Zakaj je torej vlada takšen sklep razveljavila?

Hvala.

Monika Gregorčič

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo, gospod Jožef Horvat. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar.

V Novi Sloveniji izražamo izjemno zadovoljstvo, lahko rečem ob imenovanju veleposlanice Republike Slovenije v Kanadi, doktorice Melite Gabrič, za novo vodjo delegacije Evropske unije v Kanadi. Imenovanje bo sicer formalno potrjeno šele takrat, ko bo država sprejemnica izdala agrema. To poznamo. Naša ocena je, da gre za najpomembnejše imenovanje, ki ga je v 16. letih članstva v Evropski uniji in sistemu evropske diplomacije dobila naša država, Republika Slovenija.

Poleg odličnosti in kvalifikacij kandidatke, kar je najpomembnejše merilo po našem razumevanju, je imenovanje tudi rezultat aktivnosti in novih prijemov slovenske diplomacije, ki Slovenijo v zadnjih mesecih postavlja nazaj na evropski in mednarodni zunanji politični zemljevid. Kanada je, kar se mi zdi zelo pomembno, Kanada je druga največja država na svetu in že zato med najpomembnejšimi strateškimi partnericami Evropske unije. To je potrebno podčrtati, ker ob tem to imenovanje, doktorice Melite Gabrič dobiva dodatno težo. Njun odnos, torej EU-Kanada je formaliziran od leta 1959, nadgrajen pa je bil pred, mislim da pred štirimi leti, s sklenjenim sporazumom o strateškem partnerstvu ter celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom.

Evropsko unijo in Kanado povezujejo še številni kulturni, medosebni stiki ter sorodno stališče glede spoštovanja demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vladavine prava ter mednarodnega miru in varnosti. Ob tem želim dodati tudi naš poseben čut in odnos do slovenske skupnosti, ki živi v Kanadi. Gospod državni sekretar, Tone Kajzer, morda bi bilo zanimivo, za slovensko javnost, da razložite, kako takšen postopek imenovanja poteka in kar se mi zdi še bolj pomembno, je naslednje. Ugotovitev je, lahko rečemo po domače led je prebit, Slovenija pridobiva na verodostojnosti. In kaj si zdaj Slovenija lahko obeta od tako pomembnega imenovanja veleposlanice, doktorice Melite Gabrič, za vodjo delegacije Evropske unije v Otavi.

Hvala lepa za vaš odgovor.

Monika Gregorčič

Hvala lepa.

Naslednja pa za vprašanje dobi besedo, gospa Lidija Divjak Mirnik. Izvolite.

Lidija Divjak Mirnik

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Lep pozdrav spoštovani gospod državni sekretar, kolegice, kolegi.

Ja, moje ustno vprašanje je sicer namenjeno spoštovanemu gospodu ministru, vendar verjamem, da boste mi znali tudi vi odgovoriti, če ne pa bo verjetno gospod minister to storil kasneje. In sicer glasi se pa takole. Evropska unija želi s svojimi ravnanji na področju okoljske politike, na poti k trajnostnemu gospodarstvu predstavljati zgled za druge države. Evropski svet je tako decembra 2019 podprl prizadevanja za uresničevanje evropskega zelenega dogovora in pa tudi cilje pariškega sporazuma. Te stvari vsi poznamo. Vsaka država članica EU si bo tako prizadevala, da zmanjša izpuste emisij in z vlaganjem v nove tehnologije doseže tudi podnebno nevtralnost do leta 2050. Na poti do te podnebne nevtralnosti, pa je svet v sestavi zunanjih ministrov januarja 2020 podprl sklepe, da mora Evropska unija okrepiti okoljsko diplomacijo. In tukaj moram izpostaviti perečo tematiko in bi želela seveda slišati kakšno je mnenje zunanjega ministra, kot takšnega.

Namreč izpostavila bi predvsem problematiko uvoza in rabe palmovega olja v unijo. Res je, da je EU naredila veliko zavezo že s tem, da si bo prizadevala do konca 2030 prenehati uvažati palmovo olje za namen bio goriv, ampak samo(Nadaljevaje) za namen biogoriv. Ravno zaradi tega je potem minister malezijski vložil tožbo proti Uniji in tudi javno povedal, da se s tem ogroža življenje približno treh milijonov ljudi. Ker pa krčenje in pa požig pragozdov za namene pridelave palmovega olja pravzaprav prispevajo k onesnaževanju celotnega sveta in to seveda tudi, kako pa ne, vpliva na zdravje prebivalcev v tretjih državah. Jaz sem s seboj prinesla tudi nekaj, gre za to aktualno, da v parlamentu kažemo slike, nekaj slik kako izgleda ta pragozd, ki se ga požiga in seveda potem kako pravzaprav izgledajo živali, ki tam še so. Sedaj samo vprašanje, kako dolgo še bodo. Pa mogoče samo še ta tretja, kako je to izgledalo nekoč. Zaveza EU je osredotočena torej ne le na prenehanje uvažanje in rabe palmovega olja kot biogoriva, kar bo seveda le deloma prispevalo k zmanjševanju uvoza palmovega olja. V trgovinah pa lahko tudi v Sloveniji najdemo ogromno število živilskih izdelkov, ki seveda zardi nizke cene in pa vzdržnosti izdelkov vsebujejo ravno palmovo olje. Sedaj za obdobje predsednikovanja Slovenije Svetu EU je ravno vlada Marjana Šarca sprejela osnutek programa predsedovanja, katerega rdeča nit bi naj bila graditi na trajnosti vseh politik in pa zelene Evrope in s tem seveda tudi na znamki I feel Slovenia, Green. Creative. Smart. To poznate. In tudi na predstavitvi, ki jo je imel takrat dr. Logar kot minister je oziroma na hiringu je povedal, da se bo predsednikovanje nadaljevalo v tej smeri. Zato me tukaj zanima naslednje. Kakšno je stališče do te problematike? Ali se strinjate, spoštovani gospod državni sekretar, za ministra, pa mi boste povedali, da bi morala Slovenija dano problematiko nasloviti na EU in spodbuditi pogovore tudi k oblikovanju zakonodaje, katere cilj bi bil prenehanje prodaje živil, ki vsebujejo palmovo olje. S to pobudo bi seveda lahko nadaljevali tudi v času predsednikovanja Slovenije Svetu Evrope. Zanima me, ali je to tudi vaše mnenje. Hvala lepa.

Monika Gregorčič

Hvala lepa, gospa Lidija Divjak Mirnik. Pri odgovoru na to vprašanje, ki je šlo malce izven okvirov pristojnosti našega odbora, seveda, ni moč pričakovati povsem detajlnih odgovorov s strani državnega sekretarja z Ministrstva za zunanje zadeve, zato verjamem, da lahko to vprašanje potem naslovite tudi pisno ali ustno na pristojne ministre.

Besedo sedaj za odgovore dajem gospodu državnemu sekretarju Tonetu Kajzerju. Izvolite.

Tone Kajzer

Hvala lepa, gospa predsednica. Lepo dobro jutro, dober dan želim vsem! Še enkrat opravičilo zunanjega ministra, da se danes ni mogel udeležiti seje zaradi mednarodnih obveznosti že vnaprej sprejetih. Hvala lepa za vprašanja, za pobude, za vaše razmisleke.

Jaz v slovenski diplomaciji delam že skoraj 30 let in vedno vidim izjemen pomen v sodelovanju med zunanjim ministrstvom in slovenskim parlamentom oziroma Državnim zborom, ker je parlamentarna diplomacija izredno pomemben del skupne slovenske zunanje politike, tako da hvala lepa.

Glede vprašanja gospoda Prebila, glede razveljavitve sklepa Vlada o ustanovitvi slovenske hiše v Bruslju, jaz seveda lahko potrdim oziroma je to jasno, da je Vlada Republike Slovenije na 63. dopisni seji, to je bilo julija 2019, sprejela sklep o ustanovitvi slovenske hiše v Bruslju. In potem je veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju decembra 2019 tudi pripravilo elaborat, ki ga je stalna koordinacijska skupina za promocijo Republike Slovenije obravnavala potem, mislim da, v začetku februarja leta 2020. To je bilo na februarski obravnavi že zaključeno, da bo promocija v bistvu najbolj smiselna in racionalna na bolj referenčnih lokalnih prizoriščih in na posebej za ta namen vzpostavljeni lokaciji oziroma v slovenski hiši. Slovenska hiša bi v bistvu delovala kot neke sorte »pop up« struktura v različnih evropskih inštitucijah, kulturnih centrih. Se pravi, da se doseže večji učinek. Sedaj pa izbruh pandemije Covid-19 je v bistvu še dodatno potrdil,: da glede na nove fizične omejitve, čemur smo si priča, vzpostavlja neke nove fizične infrastrukture pred predsedovanjem, dejansko ni racionalno. V skladu s tem je potem Ministrstvo za zunanje zadeve tudi kot nosilec tega medresorskega usklajevanja, ustanovitve te slovenske hiše v Bruslju že v sklopu pregleda neizvedenih sklepov aprila meseca predlagalo tudi razveljavitev tega sklepa, ki ste ga, spoštovani poslanec, tudi omenili. Finančnih posledic razveljavitve tega sklepa ni in dejansko promocija pa bo po vsebinski zasnovi potekalo v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Kako se bo to dejansko fizično dogajalo, je seveda zdaj zelo težko reči, ker ne moremo vseh stvari načrtovati, ker nas je ta nesrečni COVID-19 presenetil, ampak verjamemo, da se bo to lahko realiziralo oziroma, da se bo realiziralo na najbolj učinkovit in racionalen način. Tako da, glede tega vprašanja.

Zdaj glede vprašanja oziroma izvajanja spoštovanega poslanca gospoda Horvata. Drži. Mi smo zelo pozdravili in v bistvu smo, jaz lahko rečem kot kolega diplomat, veleposlanice kolegice Gabrič(?) zelo ponosen, da je v bistvu slovenski diplomaciji seveda brez kvalitetne kandidatke tega ne bi bilo mogoče dobiti, uspela zasesti to izjemno pomembno mesto. Kanada je res druga največja država na svetu, izjemno pomembna partnerka EU in da je Slovenija, da bo Slovenija zdaj v bistvu s svojim diplomatom, s svojo diplomatko lahko predstavljala EU, to pomeni zelo veliko, to pomeni seveda tudi veliko priznanje, zaupanje Sloveniji v tem konkretnem primeru in jaz verjamem, to kar ste že sami povedali, da bo tudi s tem dosežkom Slovenija še dodatno pridobivala na verodostojnosti tako znotraj EU kot seveda v odnosih do Kanade. Sam postopek je zelo natančno predpisan. Vprašali ste, kakšen je postopek, ki ga vodi evropska skupna zunanja služba. Razpis je bil že lansko leto decembra meseca objavljen in seveda vsi kandidati morajo iti skozi več faz in postopkov pogovorov in zaslišanj in seveda na koncu pride potem do odločitve s strani visokega predstavnika za zunanjo politiko, tako da z naše strani to pozdravljamo in si bomo prizadevali, da bi še več slovenskih diplomatov uspelo dobiti mesta oziroma da bi zasedli mesta v skupni evropski zunanji službi.

Glede specifičnega vprašanja gospe Divjak, je že gospa predsednica povedala, da seveda ta stvar presega pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve, ampak kar se tiče tega vprašanja jaz lahko samo potrdim, da to je težava. Tega se vsi zavedamo. Podnebna nevtralnost je seveda naš cilj. To je resna okoljska problematika in zdaj v tej fazi je seveda, tako kot ste sami povedali, spoštovana poslanka, zaveza EU osredotočena dejansko na prepoved uvoda vezano na segment proizvodnje biogoriv. Jaz moram po resnici povedati, da nisem vedel, da se tudi v Sloveniji, v slovenskih živilskih trgovinah nahajajo takšni izdelki. Mislim, da so sicer tukaj druge inštitucije pristojne za to. Jaz lahko samo potrdim, da to kar ste vi omenili, sklep za pripravi prioritet za čas predsedovanja EU, ostaja nespremenjen kar se tiče same zaveze in prioritete, da se gradi na zeleni in trajnostni Evropi in Sloveniji, »Green created and smarts«, ste sami povedali. Seveda je pa to potrebno usklajevati na ravni EU in jaz verjamem, da se bo zdaj to konkretno vprašanje na katerega ste opozorili, jaz bom tudi ostale naše inštitucije opozoril na to konkretno problematiko glede palmovega olja in Malezije, da se bo ta stvar seveda na EU ravni obravnavala. Mislim, da se tudi že zdaj v določenih delovnih telesih obravnava. Mi smo zdaj že v tem triu skupaj z Nemčijo in s Portugalsko, in da se bo ta problematika seveda razrešila na ustrezen način. Res je tudi, da ima Malezija svoje argumente, jasno pa je, da moramo vsi delovati za skupni cilj, da se ohrani ta planet in imamo trajnostni razvoj, tako da, toliko z moje strani za enkrat. Hvala lepa.

Monika Gregorčič

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, imam še eno obvestilo o upravičeni odsotnosti in sicer je danes opravičeno odsoten poslanec gospod Marjan Pojbič in Poslanske skupine SDS. Sprašujem, če je še kakšen interes za postavitev vprašanja državnemu sekretarju? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato to točko dnevnega reda zaključujem.

Pri obravnavi naslednjih dveh točk dnevnega reda predlagam, da bi združili obravnavo točk 1a. in 1b. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo torej na 1A. IN 1B. TOČKO DNEVNEGA REDA – 1A. – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN 1B. – PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora od 1. oktobra 2020.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022 pa v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer, le z vidika svojih pristojnosti. Torej, le v tistih delih, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve. Obveščam vas, da do tega trenutka nisem prejela nobenega predloga za amandma odbora.

Za dopolnilno obrazložitev predlogov proračunov dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za zunanje zadeve, državnemu sekretarju, gospodu Tonetu Kajzerju.

Izvolite.

Tone Kajzer

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Hvala lepa za dosedanjo podporo, mi smo zelo zadovoljni. Jaz bom prosil kolega veleposlanika, generalnega sekretarja, Drofenika, da še bolj podrobno obrazloži, da se namenja več sredstev za delovanje slovenske diplomacije, slovenskega zunanjepolitičnega aparata. S tem bomo lahko krepili, seveda, ključne prioritetne aktivnosti, tako v dvostranskih odnosih. Govorim predvsem, recimo, inštrumentu gospodarske diplomacije in seveda tudi znotraj multilateralnih ustanov. Posebej je to pomembno za čas slovenskega predsedovanja. Tako da, v tem smislu smo zadovoljni oziroma lahko to samo pozdravimo.

Zdaj pa še, še kakšna beseda za dodat, s strani kolega veleposlanika Drofenika, bi prosil, če se lahko še on vključi.