Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje.

Začenjam 21. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Opravičil o zadržanosti do začetka seje nisem prejel. Prebral pa bi eno pooblastilo. Poslanec gospod Jože Lenart, iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca nadomešča poslanca Braneta Goluboviča. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z dvema točkama dnevnega reda. 1. točka je predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, z oznako EPA 1385-VIII in pa 2. točka Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022, z oznako EPA 1386-VIII.

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku nisem prejel, zato ostaja takšen dnevni red seje, kot je bil določen s sklicem. Za obe točki dnevnega reda, je komisija zainteresirano delovno telo. Spremembe proračuna obravnavane na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, predlog proračuna za leto 2022 pa na podlagi 157. člena. Predlagam, da obravnavo prve in druge točke opravimo skupaj, z enotnim uvodom vladnih predstavnikov Ministrstva za finance in pa kasnejšo skupno obravnavo. Če bodo mogoče predlagani kakršni amandmaji, pa jih bomo potem obravnavali ločeno in sprejemali tudi za vsako leto posebej.

Se z mojim predlogom strinjate? / oglašanje iz dvorane/ Hvala.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE: 1. TOČKA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN 2. TOČKA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K tema točkama so bili s sklicem seje vabljeni magister Andrej Šircelj minister za finance, gospod Tomaž Vesel predsednik Računskega sodišča, vlada, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Predlagam, da uvod podajo predstavniki vlade oziroma Ministrstvo za finance, nato pa bi dal besedo še predstavnici Računskega sodišča, da po eni strani povedo svoje mnenje kot nadzorna inštitucija ob predlogu dokumentov v celoti, po drugi strani pa tudi, da povedo, če se s predlaganim proračunom oziroma spremembama in pa proračunom strinjata oziroma če imajo kakšne pripombe na del proračuna, ki se tiče njihove inštitucije. Če bo potrebno, bomo potem v skladu s tretjim odstavkom 157. člena in petim odstavkom 156. člena Poslovnika pripravili potrebne amandmaje, k predlogu aktov.

Zainteresirano delovno telo lahko v skladu z obema členoma, ki sem jih navedel prej, vloži amandmaje samo k tistim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu proračuna in zajemajo njegovo področje. Menim, da v tem delu lahko potem dajemo amandmaje samo na dele tistega proračuna, ki se nanaša na delovanje Računskega sodišča. To sem povedal z namenom, da vas že v uvodu prijazno prosim, da se v svojih razpravah poskušamo le omejiti na proračun proračunskega uporabnika, to je Računskega sodišča.

Zdaj pa prosim za uvod, gospo državno sekretarko, magistro Kristino Šteblaj, z Ministrstva za finance. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, predstavnica Računskega sodišča in seveda poslanke in poslanci.

Predloga proračunov, se pravi spremembe proračuna za leto 2021 in novega proračuna za leto 2022 predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo letošnje leto. Predvsem sta usmerjena naprej, v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. Potrebno je izpostaviti, da sta proračuna pripravljena v okoliščinah velike nepredvidljivosti, tako glede razvoja epidemije, kot posledic za gospodarstvo in seveda posledično tudi javne finance. Makroekonomske ocene in napovedi, ki jih je pripravil Umar kažejo, da bi po 6,7 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 v naslednjih dveh letih lahko računali na 5,1 odstotno rast bruto domačega proizvoda v letu 2021 in 3,7 odstotno gospodarsko rast v letu 2022. Izvedeni ukrepi ekonomske politike v letu 2020 so preprečili hujši padec gospodarske aktivnosti in so po oceni pomagali ohraniti več 100 tisoč delovnih mest, ter predstavljajo ugodno izhodišče za okrevanje v letih 2021 in 2022.

Okrevanje in odpornost gospodarstva sta bili ključni vodili pri pripravi proračunov za omenjeni dve leti. Izdatki državnega proračuna so za leto 2021 ocenjeni na 13,5 milijarde evrov in so za 0,6 odstotka višji kot v letošnjem letu. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova EU sredstev, kjer je načrtovan izrazit presežek pri črpanju tako na državni, kot na lokalni ravni. Prihodki državnega proračuna naj bi se v letih 2021 in 2022 normalizirali in davčni prihodki, tako ocenjujemo, bodo postopoma presegli ravni iz leta 2019. Povečanje prihodkov iz EU sredstev je odraz načrtovanega pospeška črpanja kohezijskih sredstev in koriščenja sredstev za okrevanje. Slovenija bo prihodke iz tega naslova seveda lahko prejela le na podlagi odobrenih projektov, ki se bodo izvajali skladno z zastavljenimi mejniki, zato je zelo pomembno, da so ti projekti zelo dobro pripravljeni.

Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal tako zaradi pričakovane rasti prihodkov, kot tudi zaradi učinkov, ukrepov in investicij na strani odhodkov, ki bodo generirali gospodarsko rast in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2021 načrtovan v višini 2,7 milijardi evrov, oziroma 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2022 pa na 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija ima v naslednjih letih v okvirih instrumenta Next Generation EU na voljo dodatna EU sredstva. Dodatno ima na voljo sredstva iz programa pomoči REACT-EU in sicer v okviru kohezijske politike. V okviru tega programa REACT-EU je na 312 milijonov, ki so na voljo za leto 2021, od 312 milijonov, ki so na voljo za leto 2021 načrtovanih 115 milijonov, za leto 2022 pa 138 milijonov evrov. Ta sredstva so primarno namenjena izboljšanju zdravstvene infrastrukture, infrastrukture za oskrbo starejših in ohranjanju delovnih mest.

Naslednji pa je načrt za okrevanje in odpornost, kjer lahko Slovenija, bo lahko Slovenija koristila približno 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Od tega je v državnih proračunih za leti 2021 in 2022, ki jih imate pred seboj, se pravi v predlogih že načrtovanih 600 milijonov oziroma 300 milijonov. Hkrati se izteka tudi finančna perspektiva za to obdobje, se pravi 2014-2020, v okviru katere so se v preteklih letih nabrale velike zamude pri črpanju sredstev, zato je v letih 2021 in 2022 načrtovana mnogo obsežnejša poraba kohezijskih sredstev kot v preteklih letih.

V letu 2021 načrtujemo tudi izvajanje programov in projektov, ki se – načrtujemo celotno financiranje programov in projektov iz sredstev EU v višini 1,62 milijarde evrov, pri čemer je slovenska udeležba v višini slabih 260 milijonov evrov. V letu 2022 pa v podobni višini, 1,55 milijarde evrov, pri čemer pa je slovenska udeležba v višini okrog 168 milijonov evrov. V obeh letih največji delež predstavljajo programi in projekti kohezijske politike, sledijo sredstva za izvajanje drugih programov, predvsem že omenjenega mehanizma za okrevanje in odpornost ter sredstva za izvajanje kmetijske politike.

Zaradi nepredvidljivega razvoja virusa so razmere tudi v naslednjih letih še zelo negotove, zato je v državnem proračunu za ta namen rezerviranih 500 milijonov evrov, med drugim tudi za že načrtovane ukrepe iz protikoronskih paketov, zlasti iz protikoronskega paketa 5, ki je trenutno v obravnavi tudi v državnem proračunu. Razvojna komponenta je izrazita predvsem na področju investicij in investicijskih transferjev. Investicijski odhodki so v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 načrtovani v višini 972 milijonov evrov in se glede na sprejeti. proračun za leto 2021, se pravi proračun, ki je bil v lanskem letu sprejet, povečuje za 451 milijonov evrov. Z namen investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, pa je v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 načrtovanih 431 milijonov evrov, kar je za 251 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2021. Okrepljena(?) investicijska sredstva so zlasti vidna na področjih prometne infrastrukture, gre za želez…, posebej poudarjam za železniške povezave, tudi v duhu ozelenitve investicij, vključno z železniškim predorom Karavanke, gre tudi za področje obrambe, za investicije v kulturi, odvajanje in čiščenje voda, za investicije v zdravstvu, da ne naštevam vseh. To so pač največje. Povečujejo pa se tudi investicijski transferi občinam, ki so v državnem proračunu leta 2021 planirani v višini skoraj 47 milijonov evrov. Če gledamo programsko strukturo državnega proračuna se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 najbolj povečujejo sredstva na politiki zdravstveno varstvo, in sicer za 257 in še nekaj milijonov evrov. Na politiki za promet in prometna infrastruktura skoraj v enaki višini in tudi zelo podobna višina je povečanja sredstev na področju okolja in okoljske infrastrukture, hkrati pa se tudi za več kot tretjino v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo sredstva za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost.

Oba predloga proračunov, ki jih imate pred seboj se trudita ohranjati tudi socialno naravnanost. Tako je socialna in družinska politika načrtovana preko transferov in se zagotavlja povečanje blaginje, z namenom zagotavljanja povečanje blaginje predvsem za najbolj ranljive skupine prebivalstva. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 se tudi sredstva na politiki socialno varnost povečujejo za 20,4 %, se pravi za dobro petino in med drugim vključujejo sredstva za družinsko politiko, osebno asistenco in socialne pomoči.

Kot veste bo Slovenija v drugi polovici naslednjega leta predsedovala svetu EU in za izvajanje programa predsedovanja bo okrepila in izpopolnila tako kadrovsko strukturo kot zagotovila komunikacijsko logistično infrastruktruro. V tem trenutku še ne vemo koliko dogodkov se bo v resnici dogajalo direktno, koliko se bo pač preko teh medijev. Tako je skupaj za predsedovanje načrtovanih približno 60 milijonov v letu 2021 in še dobrih 12 milijonov v letu 2022. Kot veste določeni stroški se bodo potem pač plačevali še tudi v letu 2022 skladno s plačilnimi roki. Naj omenim samo še to, da je pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil za leto 2020, kot veste, veljale izjemne okoliščine, enako je bil na ravni EU med vsemi državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika tudi v letu 2021 še naprej spodbujati okrevanje. In v ta namen in predvsem zaradi visokih negotovosti je Evropska komisija državam sporočila, da bo tudi v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula. Toliko bi imela za uvod. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa mag. Šteblaj.

Želite besedo predstavnica Računskega sodišča? Izvolite, mag. Nina Koščak, svetovalka predsednika Računskega sodišča.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni v mojem imenu.

Jaz bi samo to povedala, da v proračunu kot celoti ne morem še podati nobenega mnenja, bodo naši kolegi v okviru revizij to izvedli. Smo pa v bistvu zadovoljni s predlogi sprememb proračuna za 2021 in 2022, ker so naša predvidevanja o višini bila upoštevana v celoti. Povečanje je predvsem na račun novih zaposlitev, tako da predvidevamo dve novi zaposlitvi. In tudi za nekaj inevsticij, ki jih v letošnjem letu nismo mogli izvesti, tako da smo v bistvu zadovoljni s tem. Hvala lepa.

Hvala tudi vam mag. Koščak.

Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da… Kot prvi imate besedo, dr. Franc Trček, če bi povedali bolj jasno, bi razumel takoj. Potem pa dobi besedo še kolega Robert Polnar.

Nekdo je vmes vzkliknil jesus (džizs). Ne, nisem jezus, kolega Plemeniti, daleč od tega.

Če gledamo ta proračuna, pa se nekako malce ponavljamo. Ključni problem, ki ga vidim tu, če parafraziram državno sekretarko, je vprašanje barve denarja. Ta dva proračuna sta premalo natančno pobarvana, če se tako jasno izrazim. Nobena skrivnost ni, da smo poslanci v Mariboru v ponedeljek – eni ste bili odsotni, eni opravičeno, za druge ne vem – z našega konca imeli sestanek z županom. Seveda, župani bi radi zidali - saj jih razumemo v neki njihovi logiki, kajne -, sočasno ne vidijo v NRP, ali so neke obljube sprovedene ali ne. Tu je tudi vprašanje, koliko zidati, koliko ne zidati. Se mi zdi, da dokler se bomo mi tako pacali, koalicija, opozicija, mi smo bili najboljši, mi bomo še boljši, gor in dol, pa s tujim onetom mlatili po koprivah, tu nekega razvoja ne bo. Verjetno bi morala biti politična zrelost. Upam, da se tu s kolegom Polnarjem strinjava, da se naredi nek terminski plan, kaj so res neke prioritetne investicije. Za moj okus se nekako premalo gleda v to, kako bomo mi gospodarstvo poganjali, če gledam na tisto prejšnjo sejo, ki smo jo pred kratkim končali - MGRT, težko rečem, da se z GR-jem plus T-jem ukvarja z gospodarskim razvojem pa s tehnologijami -, nisem tako optimističen glede evropske kohezivnosti, ker imam tudi neko življenjsko izkušnjo s tem. Tu je seveda tudi vprašanje, a veste, nekih teh projektov po naboru želja, malo skozi optiko, kakšni stroški s tem nastajajo, kakšne bodo amortizacije, ali imajo ti projekti preživetveno vrednost ali bodo neki spomeniki, od katerih nas bo bolela glava.

Pa da ne bom dolg, imam čisto praktična vprašanja, o katerih smo se tudi pogovarjali, ki sem jih tudi pisno naslavljal na Vlado, pa nekih zadovoljivih odgovorov nisem dobil. Eno je problematika lastnega sofinanciranja kohezijskih projektov, kljub temu zdaj, pa bo malo glavarina višja, pa bomo znižali neke stroške občinam… Dajmo biti odkriti, številne občine tega denarja nimajo in ga tudi ne bodo imele. Drugo, čisto praktično vprašanje, če mogoče veste, državna sekretarka odgovor. Mi imamo določen del povratnih sredstev, evropskih, dajmo reči po domače kredit - ali se bo to štelo v dolg občin ali ne. A veste, potem imamo neko resno vprašanje, koliko špage imajo še občine, zadolžitvene, ali ne. To je neko resno vprašanje, ki bi ga bilo verjetno treba razmisliti tudi na ravni celotne EU, ker lastnih sredstev že tako ali tako skoraj nimaš, ker imaš toliko obvez, če se ti bo to štelo v dolg. Potem, recimo, na primeru druge največje občine v Sloveniji, tudi po proračunu, prideš do tega, da imaš nekega kreditnega potenciala, ne vem, 4, 5 milijonov, in potem, če malo karikiram, gledaš, katerih 500 metrov boš asfaltiral pred volitvami, ker česa drugega ne boš mogel. To so, bom rekel, neka resna, čisto praktična vprašanja, ki jih je treba čim prej razrešiti, ker navsezadnje, a veste, občina se zažene, da nekih par sto tisoč evrov v neko projektno dokumentacijo, v strokovne podlage, kakorkoli imenujemo, in potem nekako ne vidiš naprej.

In se mi zdi, da v teh dveh proračunih – s tem bom sklenil, da ne bom predolg – ni dovolj jasno vidna ta navezava dveh teritorialnih ravni organizacije politike pri nas, če hočete, nacionalne ravni skozi proračun in seveda lokalnih skupnosti. In tu je nek resen problem. Nekako proračuna sta preveč sestavljena z nekimi rezervacijami na načsin kdo bo priden pa kdo bo politično pohleven, kar se mi zdi, da ni ravno način, na kateri se skozi proračune družbeno prostorski razvoj neke države v 21. stoletju pelje. Bom pa zelo vesel, če mi državna sekretarka lahko podate odgovor na ta dva vprašanja. A se bodo ta povratna sredstva štela v dolg občin in kje bomo našli dejansko peneze za lastna sofinanciranja to zadevnih evropskih projektov.

Hvala.

Hvala dr. Trček.

Besedo dajem kolegu Robertu Polnarju, potem pa dobi besedo Luka Mesec, potem pa še Jože Lenart.

Kolega Polnar.

Hvala za besedo gospod predsednik.

Tista prva opredeljujoča značilnost obeh proračunov, se pravi sprememb za leto 2021 in predloga za 2022, je proračunski primanjkljaj. V letu 2021 je načrtovan v višini 2 milijard in 746 milijonov evrov. V letu 2022 pa v višini milijarde in 593 milijonov evrov, kar nakazuje, da se država nagiba k postopnemu zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. To je seveda v razmerah zelo negotovega makroekonomskega okolja in za leto 2022 je po moji oceni zlasti z vidika načrtovanih proračunskih prihodkov stvar tako negotova, da se glede leta 2022 danes v razpravi sploh ne bi referiral, ampak bi se orientiral na leto 2021. Gre namreč za to, da trenutno ni nikakršnih jasnih znakov kako dolgo bo obstoječa pandemija še trajala. Tisto, kar je danes jasno je, da bodo posledice velike. Posledice koronakrize na bodo samo zdravstvene, bodo tudi ekonomske. Mnogi ljudje danes namreč ne delajo. In ne bo jih tako malo, ki se tudi nikoli več ne bodo mogli vrniti na delo.

Rebalans proračuna za 2020 in predlog sprememb za 2021 je zato po mojem predvsem signal, da se moramo brezobzirno soočiti z resnico. Moderni svet, v katerem živimo, svet svoboščin in obilja je krhek in lomljiv in ta svet ni samo svet tveganj v ekonomiji, marveč je svet družbe tveganja. In demokratična država je lepilo take moderne družbe. Pozivanje na racionalnost in enotnost v takšnih okoliščinah, ki so ga nekateri v bližnji preteklosti tolmačili kot politično taktiko, je zdaj postalo del psihologije množic, zato ker množice pač ne želijo živeti v tesnobi in negotovosti dolgoročno, ampak samo kratkoročno.

Ekonomske posledice bodo torej težke. Ekonomija pa nista samo ponudba in povpraševanje, ampak ekonomija predpostavlja tudi družbeno stabilnost, organizirano oblast inštitucije in družbene vrednote. Zdravje in smrt nista in nikakor ne moreta biti samo stvar tiskanja denarja. Zato mislim, da obstajajo vprašanja, kjer je potrebno nadvladati strankarske interese. Takega cilja ni mogoče doseči z opiranjem na ideologije, temveč na izkušnje in znanje. Ni ga mogoče doseči z opiranjem oziroma razmišljanjem o delitvi plena, o strankarskem interesu ali pa o osebnih predsodkih. V današnjem času je naš imperativ, da praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se družba povezuje z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljuje s posebnimi interesi. Jasno je, da kriznega položaja ne bomo razrešili s čudežem. Lahko se zgodi in mislim, da smo danes s tem že soočeni, da bo ta krizni položaj dolgo trajal. Zato družba v kriznih časih potrebuje vodstvo, ne pa priprave za obračun in kalkulacije. Če mi pogledamo tisto osnovno strukturo v posebnem delu proračuna za leto 2021, potem lahko ugotovimo, da na ključnih področjih državnega financiranja beležimo zelo visoke rasti, glede na sprejet proračun, za leto 2021.

Izpostavil bi samo nekatera. Ministrstvo za zdravje ima v sprejetem proračunu predvidene odhodke v višini 193 milijonov evrov. V predlaganih spremembah, se ti prihodki dvigujejo na 528 milijonov evrov, kar je za 272 več, kot je bilo sprva načrtovano. Posebej se mi zdi pomembno izpostaviti, da je to Ministrstvo za zdravje praviloma odhodkovno na nivoju 170 do 180 milijonov evrov letno, tudi v tistih časih, ki so bili izrazito konjunkturni. V letu 2021 bo višina teh odhodkov nekaj manj kot 530 milijonov evrov. Kakšni pa bodo učinki? To, gospe in gospodje, to pa bomo šele videli.

Naslednja stvar, ki se mi zdi pomembna izpostaviti, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. 280 milijonov evrov je osnovni, sprejeti proračun, predlog sprememb je 402 milijona evrov, kar je rast za 144 %. Naslednja zadeva je infrastruktura. 797 je osnova. Zdaj s spremembo je to milijarda in 66 milijonov evrov, za to konkretno ministrstvo infrastrukturno, v modernem času milijardni odhodki v enem letu še nikoli niso bili predvideni. Če bodo v prihodnjem letu realizirani, to bomo še videli. Vsekakor pa gre za rast za 134 %. Precej podobna je zadeva pri Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je rast iz nekaj manj kot 300 milijonov na 395 milijonov in je to 132 %. K temu bi seveda z veseljem govoril še oziroma pridodal še Ministrstvo za kulturo, ampak o tem bo še prilika, bomo še govorili.

Vem, gospe in gospodje, da je bistveno pogledati tudi v strukturo odhodkov vsakega posameznega proračunskega uporabnika, ampak gospod predsednik, jaz v okviru današnje seje, tega ne bom počel, zato ker bi to vendarle bilo nekoliko preveč podrobno. Zato bo še prilika na plenarnih sejah Državnega zbora.

Jaz vem, da bosta dve pričakovani reakciji na ta predlog sprememb proračuna. In sicer polovica predlaganih ukrepov je nesmiselnih, druga polovica predlaganih ukrepov pa je nepotrebnih. To se mi zdi legitimno, to je s stališča tistih, ki oponirajo obstoječi vladi, tudi sprejemljivo in to se mi ne zdi nekaj takega, o čemer bi veljalo pripisovati kakšen pretiran pomen. Gre namreč za to, da osebno mislim, da je kriza, ki jo je izzval virus zaustavila gospodarsko rast na popolnoma nov način s kakršnim nimamo nobenih izkušenj. To je, vsaj na podlagi poletnega mojega opazovanja, celotne zadeve, tisto kar se v Sloveniji na veliko ignorira.

Država v takšni situaciji seveda mora prevzeti ali pa vsaj delno prevzeti nadzor nad ekonomijo, zato da se lahko primerno odzove na krizo. Velikokrat je bilo v Sloveniji zaznati, pa tudi na nivoju Evropske unije, da se ni potrebno izmišljati ničesar novega, ampak da moramo izkoristiti obstoječe mehanizme in delovati takoj. In ravno v tem je po moji oceni tudi največji problem. Zato, ker obstoječi mehanizmi ne bodo dajali rezultatov, ker smo preprosto soočeni s krizo, ki ni čisto običajna kriza. In če upoštevamo vsa mogoča tveganja, potem se nam v resnici lahko zgodi, da vsi predvideni ukrepi morda ne bodo zadostni in zato nam je potrebna težka oborožitev. Kako in koliko težka, to pa bomo videli šele skozi razvoj v času.

V fizičnem boju, namreč da zaustavimo širjenje virusa in v ekonomskem boju, da preprečimo finančno katastrofo, je potrebno tisto, kar je bilo dolga leta sistematično zavračano in zanemarjano. To pa je planiranje. V eri svobodnega trga in verovanja, da so tržni mehanizmi in minimalne vladne intervencije zdravilo za vsak problem, je ta funkcija državne uprave praktično odmrla. Aktivirati moramo zato vse funkcije države. Ko je potrebno, je potrebno izdajati ukaze, ne pa samo priporočila za spremembo obnašanja.

Kar se tiče ukrepov za rešitev gospodarstva, pomeni v tem trenutku narediti vse, kar je potrebno, predvsem zadolžiti se do tiste mere, ki je potrebna. O tem, katera je tista mera, ki je potrebna, seveda ne bomo nikoli našli skupnega stališča oziroma skupnega imenovalca, pa se mi zdi, da to tudi ni imperativ. In naj je to komu všeč ali ne, mi bomo končali z ekonomijo, ki bo potrebna pomembna podpora države. In z državno upravo, ki bo imela nadzor nad zasebnim sektorjem in bo skrbela za to, da vsakdo dobi dovolj za preživetje. Ko se bo vse to končalo, s čimer smo danes soočeni, se kapitalizem ne bo mogel vrniti v prejšnjo normalo. Meni se zdi, da je pregled na splošna in posebna dela obeh proračunov, tudi potem ko nekoliko globje pogledamo, posredno sporočilo tega, da tisto s čimer smo bili soočeni pred krizo, po zaključku krize ne bo več mogoče.

Res je, da Evropska unija napoveduje velike finančne intervencije. Najverjetneje bo vsaj Evropska komisija ali pa v povezavi z Evropsko centralno banko tisti organ, ki bo preprečeval brezglavo novo javno zadolževanje. Toda nihče ne ve, kaj bo to v prihodnosti pomenilo. Zato, ker je vse skupaj povsem negotovo in ne vemo, na kakšen način bo predvidena gora denarja vplivala na okrepitev gospodarskih procesov ali pa bo morda celo povzročila nov finančni kaos v Evropski uniji in širše na svetu. Zato bi oziroma se mi osebno zdi, pri kalkuliranju z morebitnimi evropskimi sredstvi biti skrajno previden in skrajno zadržan, govoriti pa o teh zadevah šele kasneje oziroma potem, ko bodo realizirane.

Kot sem rekel na začetku gospod predsednik, za leto 2022 ne mislim podrobnejše elaborirati stvari zato ker sem prepričan, da bomo o tem proračunu še imeli razprave glede sprememb, pa verjetno tudi glede kakšnega rebalansa.

Toliko za danes. Hvala lepa.

Hvala lepa, kolega Polnar.

Replika doktor Trček, izvolite.

Ja, zgolj kratka replika. Jaz oponiram nezadostnem mišljenju, kaj šele izostankom mišljenja, ki ga prepogosto srečujem v tej hiši. Nekako izhajajoč iz tega, kar je pa rekel kolega Polnar, bi se pa mogoče lahko strinjal, da se nehamo hvaliti s tem, koliko teh penezov bomo pobasali pa koliko delovnih mest bomo rešili, ker teh odgovorov nimajo niti pametnejši od nas, z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh tukaj prisotnih.

Hvala.