Spoštovani kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani odbora, pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne in pričenjam 24. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Felice Žiža, Samo Bevk, Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci: poslanko Janjo Sluga nadomešča poslanka Monika Gregorčič iz kvote SMC, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča Anja Bah Žibert iz kvote SDS, poslanca Jurija Lepa nadomešča Ivan Hršak Desus in mag. Branislava Rajića nadomešča gospa Mateja Udovč.

Torej, s sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, ki je pod 1. točko - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, in pod 2. točko - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej, prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE SKUPAJ – OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točkama dnevnega reda sem vabila Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije.

Odbor za kulturo je za obravnavo predloga zainteresirano delovno telo, zato jih bo obravnaval na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodno besedo pa zdaj dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam predstavi predloga proračunov v celoti. Prosim, imate besedo.

Dober dan in hvala za besedo.

Sem Jana Žakelj in vam bom s strani Ministrstva za finance na kratko predstavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2021 in 2022. Proračuna sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020 ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022. Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledica gospodarstvo ter javne finance so in bodo še vplivale tako na pripravo kot tudi na izvajanje proračuna. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo, da bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 lahko dosegli 5,1 % rast BDP-ja v letu 2021 in 3,7 odstotno rast BDP-ja v letu 2022. Na teh podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna tako, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal, in sicer v letu 2021 je predviden v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 % BDP in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP. Spremembe proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 % in za 3,5 % nižji od sprejetega proračuna 2021. V proračuni 2022 bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji, in sicer 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Odhodki so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter instrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost, pospešitev črpanja finančne perspektive 2014-2020, izvajanje zakonskih obveznosti ter predsedovanju Svetu Evropske unije. Odhodki o spremenjenem proračunu 2021 so tako načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu za leto 2021. V letu 2022 pa so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov, kar je 870 milijonov evrov manj kot v letu 2021. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega odbora za finance bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2021 in 2022 ter pristop upravljanja javnih financ. To bi bilo na kratko z moje strani vse. Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj pa dajem besedo še predstavnici Ministrstva za kulturo, da predstavi dele predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo. Gospa Urška Gruden ali Ignacija? Ignacija Fridl, prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni vsi!

Povzela bom predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2021 oziroma 2022 in sicer kratke smernice in tudi finančna dejstva. S predlogom sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2021 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun za leto 2021 v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni, da imamo rekordni proračun v zgodovini Republike Slovenije za kulturo. To predstavlja 25,6 odstotka povečanja glede na rebalans proračuna za leto 2020 ter 24,1 odstotek povečanja glede na sprejeti proračun za leto 2021.

Delež predloga proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu znaša 1,77 odstotka. Ampak poudariti je treba, da to v primeru, če upoštevamo vse odhssodke. Glede na to, da je predlog proračuna Republike Slovenije 2021 specifičen, saj zajema tudi interventna sredstva zaradi izrednih pandemičnih razmer v proračunih drugih ministrstev, ki jih bo črpal tudi kulturni sektor, pa je realna slika tista, ki jo dobimo, če izračunamo delež predloga proračuna Ministrstva za kulturo, v primerjavi s prihodki v proračunu Republike Slovenije 2021, saj bodo samo ta sredstva realno porabljena za kulturno dejavnost, ne za saniranje pandemičnih razmer. V tem primeru delež proračuna Ministrstva za kulturo znaša 2,22 odstotka. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da v proračunu Ministrstva za kulturo za leto 2021 še niso vključena sredstva iz skladov za odpornost in okrevanje ter finančne perspektive kohezijske med leti 2021 in 2027, saj se za ta sredstva še usklajujemo. Sredstva iz skladov RRF za kulturo so predvidena v okviru treh stebrov, energetska sanacija, digitalizacija in posebni peti steber, turizem in kultura. Tako je kultura prvič samostojno omenjena v okviru posameznega stebra. Ta dokument o skladu RRF je bil včeraj sprejet na Vladi, vendar gre še v usklajevanje z Evropsko komisijo. Medtem, ko medresorska usklajevanja za VFO 2021/2027 še potekajo, zato so ta sredstva trenutno še v okviru proračuna Ministrstva za finance oziroma SVRK in še niso integrirana v proračun Ministrstva za kulturo, kar je zelo pomembna informacija, glede na potem celotno vrednost predvidenih sredstev v Ministrstvu za kulturo, ki se bodo predvidoma s črpanjem kohezijskih sredstev iz RRF in VFO-ja 2021/2027 še zvišala.

V okviru globala 238 milijonov evrov, se integralna sredstva v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 glede na sprejeti proračun povečujejo za 38 milijonov evrov in znašajo 216,8 milijona evrov, kar predstavlja 91,1 odstotek celotnega proračuna. Evropska sredstva s slovensko udeležbo pa se glede na sprejeti proračun za leto 2021 povečujejo za 8,4 milijone evrov. To je zaenkrat, saj sem poudarila, da VFO in RRF še nista vključena in znašajo 20,6 milijona evrov.

Če vsebinsko definiramo cilje, ki bi jih naj s takim rekordnim proračunom dosegli, so sledeči. Vloga ministrstva je skrb za kulturo v vseh segmentih našega družbenega gibanja, torej zagotavljanje takih kulturnih politik, programov in pogojev, ki bodo krepili ustvarjalno moč, tako posameznika, kot družbe. Ustvarjalnost spodbuja družbeni razvoj in obenem omogoča, da se izoblikuje specifična identiteta naroda. Za tako poslanstvo pa morajo biti zagotovljeni vsaj minimalni infrastrukturni pogoji, zato je proračun v letu 2021 na osnovi sprejetega zakona v kulturnem evru usmerjen v izboljšanje stanja na področju naše nepremične in premične kulturne dediščine.

Posledice večletnega zmanjševanja sredstev, namenjenih kulturi so bile ob pojavu pandemije močno vidne zlasti, ker se ni pospešeno izvajala načrtovana digitalizacija kulturnih vsebin, kot je bila začrtana v dokumentu Digitalna Slovenija 2020 – strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. To polje je zato nedvomno prioriteta pri pripravi finančnih načrtov za leto 2021, še posebej pri črpanju evropskih sredstev iz sklada za okrevanje. V okviru integralnih sredstev bo posebna tematska pozornost tridesetletnici osamosvojitve Slovenije in predsedovanju Slovenije EU v drugi polovici leta 2021. pogoje za krepitev ustvarjalnosti pa je treba izboljšati tudi z nekaterimi sistemskimi rešitvami na področju kulturnega sektorja, predvsem pa z debirokratizacijo skrajšati administrativne postopke pri pridobivanju sredstev. Ozavestiti je treba dejstvo, da kultura oblikuje vse druge segmente družbenega življenja, zato so njena vsebinska pestrost, odprtost in dostopnost v vseh oblikah nujne za celovito oblikovanje posameznika. Obenem je kultura z ohranjanjem kulturne dediščine, tudi arhivsko dejavnostjo, nosilka človekovega družbenega in narodnega spomina. Ohranjanje in krepitev kulturne identitete je zato dolžnost države in obenem temeljna pravica državljank in državljanov od kulturno-umetnostne vzgoje do skrbi za položaj slovenščine v javni rabi, od posebne pozornosti, namenjene najranljivejšim družbenim skupinam do ustvarjanja pogojev za uresničevanje verske svobode ter varovanja kulturnih pravic kot človekovih pravic.

Glede na taka vsebinska izhodišča, glede na taka vsebinska izhodišča, ki se dotikajo tudi proračuna leta 2022, sta pripravljena torej predloga proračunov Ministrstva za kulturo tako za leto 2021 kot za leto 2022. Če pogledamo še finančno vsebino predloga proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022, se ta sredstva glede na spremembe proračuna za leto 2021 v globalu zmanjšujejo za 8,4 milijona evrov in znašajo skupaj 229,6 milijona evrov. Pri tem je seveda enako potrebno poudariti, da večinoma tu še niso zajeta načrtovana sredstva tako iz črpanja evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz finančne perspektive 2021-2027. Tudi če primerjamo ta predlog proračuna Ministrstva za kulturo v primerjavi z načrtovanimi prihodki v letu 2022, je delež 2,09 %.

Če zdaj še se dotaknem posameznih podprogramov v predlogu proračuna Ministrstva za kulturo tako za leti 2021 kot za leto 2022. V obeh smo s spremembo proračuna za leto 2021 uspeli zagotoviti sredstva, ki so namenjena izvajanju Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Ta zakon se začne uporabljati s 1. 1. 2021 in v tem letu je v skladu z zakonom predvidenih 9,3 milijona evrov za naslednje programe. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov – 4,2 milijona evrov; ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode – 2,8 milijona; podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev potujočih knjižnic – 0,15 milijona evrov; ohranjanje in obnova najbolj ogrožene slovenske filmske, glasbene in plesne dediščine in digitalizacija kulturne dediščine - 1,1 milijon evrov, gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik - 0,05 milijona evrov, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opremo za razvoj ljubiteljske nevladne kulture v lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti – 0,5 milijona evrov, odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti – 0,5 milijona evrov. Za leto 2022, pa je na osnovi omenjenega zakona, iz tega naslova predvidenih 12,95 milijona evrov.

Glavnino povečanja v integralnem delu proračuna za leto 2021 in 2022, v skladu s predstavljenimi vsebinskimi smernicami predstavljajo sredstva za investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki se povečujejo za 20,5 milijona evrov letno. 1 milijon evrov se povečujejo sredstva, namenjena spomenikom, v lasti občin in drugih pravnih in fizičnih oseb. Povečanje sredstev v višini 0,9 milijona v letu 2022, se nanaša na obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije. Za 1 milijon evrov se povečujejo sredstva za založništvo, kar je predvideno, da se porabijo za dvig višine bruto honorarjev / nerazumljivo/. Za 1 milijon evrov se povečujejo sredstva za filmsko dejavnost. Prav tako se na Podprogramu – Umetnostni programi, povečujejo sredstva zaradi precejšnjega izpada dejavnosti v letu 2020, tako pri javnih zavodih, kot pri drugih izvajalcih oziroma subjektih, s področja kulture.

Kot vemo, morajo uprizoritvene dejavnosti delovati pod posebnimi pogoji, kar dodatno viša stroška delovanja. Na področju vizualnih umetnostih in kreativnih industrij, pa se poznajo posledice pandemične situacije, saj je trg umetnin upadel, tako da je predviden dvig »razstavnin«, večji odkup muzejskega in likovnega gradiva. Za 1,4 milijona evrov se povečujejo sredstva za samostojne ustvarjalce na področju kulture oziroma za socialne pravice in sicer, predvsem za razpis štipendij za kulturne ustvarjalce. V okviru te postavke se povečuje tudi višina sredstev za Prešernove nagrade. Sredstva za nakup knjižničnega gradiva se povečujejo za 0,5 milijona evrov, saj se to gradivo izrazito stara in je treba knjižnični fond obnoviti.

Kar zadeva kohezijska sredstva, je za leto 2021 v proračunu za Ministrstvo za kulturo trenutno načrtovanih 20,6 milijona evrov, z lastno udeležbo. Za leto 2022 pa 10,2 milijona evrov, z lastno udeležbo. Ministrstvo gostuje še v politiki izobraževanje in šport, v socialni varnosti, s priznavalninami, v zunanji politiki in v mednarodnem razvojnem sodelovanju, kjer so prav tako predvidena sredstva, v višini 0,9 milijona evrov, kjer so, kar gre za sredstva za predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji v letu 2021.

Toliko na kratko, če pa bodo še kakršnakoli vprašanja, pa bomo z veseljem odgovorili. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Zdaj pa odpiram razpravo članic in članov Odbora za kulturo. Prva se je prijavila gospa Lidija Divjak Mirnik, pripravi naj se gospod Matjaž Nemec.

Prosim.

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Lep pozdrav, gospa državna sekretarka, kolegice iz ministrstva, kolegice, kolegi.

Ja, jaz ta vaša vsebinska izhodišča za oba predloga, se pravi 2021 in 2022, proračuna, seveda pozdravljam, saj zakaj jih ne bi, saj stvar pravzaprav na papirju zelo lepo zgleda, vendar je pa kot vedno stvar v podrobnostih, zato dovolite, gospa državna sekretarka, da vam postavim še nekaj dodatnih vprašanj, ki sem jih mogoče jaz narobe razumela, pa mi boste vi razložili kako stvari stojijo. Tako, prvič. Evropska komisija je državam članicam EU posebej predlagala, da dodatna sredstva iz paketa za okrevanje EU namenijo v področju kulture. Nepovratna sredstva iz finančnega paketa za okrevanje v višini 2, 1 milijarde evrov bi lahko naša država porabila za čim prejšnje okrevanje kulturnega in pa umetnostnega sektorja. Tudi ministra Simonitija smo slišali v njegovih izjavah, da si slovenska kultura veliko obeta iz tega svežnja, zato me konkretno zanima katere aktivnosti izvajate na Ministrstvu za kulturo zato, da bi slovenska kultura prišla do teh sredstev, ki so na voljo in kako si ministrstvo prizadeva, da se bo kultura uvrstila na seznam upravičencev do EU sredstev. To je pod prvič.

Drugič. Gradnja NUK-a ima dolgo brado. V predlogih najdemo obnovo SNG Drama, SNG Opera, balet Ljubljana. Zanima me glede na to, da smo ta zakon o kulturnem evru, o katerem ste tudi govorili v vladi Marjana Šarca, tudi sprejeli, me konkretno zanima ali bo projekt NUK2 uvrščen na seznam projektov, ki se bodo financirali iz naslova, da rečem kulturnega evra. Ali bodo sredstva pridobljena iz kakšnih drugih finančnih mehanizmov iz naslova evropskih strukturnih skladov?

Potem me zanima ali bo v ta oziroma ali je, jaz tega nisem namreč zasledila, pa se mogoče motim, ali je v teh dveh proračunih notri tudi mariborska knjižnica, 13.+,6 milijonov evra je ocenjen projekt, tudi ta projekt ima že zelo dolgo brado, vsi ministri tudi aktualni minister, ki sem ga na hearingu zelo konkretno vprašala o tej temi, je zagotovil, da si bo za to prizadeval. Torej, me zanima ali bomo v letu 2021 in 2022 v Mariboru kočno dobili mariborsko knjižnico.

Naslednje vprašanje. Ali v teh dveh dokumentih lahko najdemo tudi novogradnjo pokrajinskega arhiva mariborskega? Tudi o tem sem govorila na hearingu. Problemi, ki jih imamo z arhivi v Sloveniji so veliki, po mojih informacijah bi naj tudi arhiv v Murski Soboti, ki spada pod mariborski arhiv, imel pripravljeno to, da rečem dokumentacijo in bi se zadeva naj izvedla, zanima me kdaj bi se naj to dokončalo zelo konkretno in pa ali v 2021 in 2022 proračunu predvidevate denar za novogradnjo pokrajinskega arhiva Maribor. Po mojih informacijah bi naj prišlo do menjave zemljišč med Ministrstvom za šolstvom in Ministrstvom za kulturo, zanima me ali ta informacija drži in če da kdaj načrtujete, da bi se začela pripravljati dokumentacija in v katerem od teh proračunov je ta denar zagotovljen. Predvidoma bi naj ta zadeva stala 15 milijonov, ampak to so zelo ohlapne informacije, zato me zanima ali na tem zelo konkretno kdo na Ministrstvu za kulturo kaj počne.

Problem, ki ga poznamo tudi pri zgodovinskem Arhivu Ljubljana je poznan. Zanima me ali se bo ta akuten problem reševal v teh dveh proračunih ali ne. Spomnim se tiste nujne seje, ki jo je takrat zahtevala poslanska skupina SDS, zato me zanima ali bo to zdaj rešeno. Potem naslednje vprašanje, ki se nanaša na štipendiranje. V letu 2022 predvidevate izdatno zmanjšanje sredstev za štipendije, sploh ob dejstvu, da s kakšnimi problemi se kultura zaradi epidemije tudi sooča, zato me zanima kaj je vzrok za tako velik obseg zmanjšanjas sredstev za štipendije. Namreč mislim, da se zmanjšujejo za 300 tisoč evrov in bi bilo fajn vedeti kaj je temu vzrok.

Naslednji velik problem, ki ga imamo je film. Verjetno bodo še kolegi kaj o tem več govorili. Mi smo se pravi v Listi Marjana Šarca smo tudi na Vlado v tem tednu poslali poziv, naj nemudoma potrdi in izplača zahtevke za financiranje projektov, za katere so pogodbe podpisane. Delo pri projektih pa se je začelo že pred časom in je bilo tudi že opravljeno. Zanima me kako si na Ministrstvu za kulturo predstavljate, da bo filmski sektor deloval, sploh glede na to da imamo namreč občutek, da tudi s tem področjem kulturnim malce obračunavate, zato me zanima kaj bo z vsemi temi pogodbami in na kakšen način si predstavljate, da bo to po letu 2021 še sploh funkcioniralo. V okviru digitalizacije kulture, o tem je tudi minister Simoniti v Berlinu povedal tudi to nacionalno platformo za e-kulturo. Zanima me zakaj potem predvidevate, če je ta digitalizacija tako pomembna. Tudi sami ste o njej govorili. Zakaj potem planirate 440 tisoč evrov manj na tej postavki. Domnevam, da imate nek drug plan, da se bo verjetno ta nacionalna platforma za e-kulturo sfinancirala iz kakšne druge postavke, ne vem. Se mi pa zdi, da bi se na Ministrstvu za kulturo zavedali pomembnosti digitalizacije in ohranjanja kulturne dediščine in naše kulture. Prepričana sem, da se tega zavedate, ampak v predlogu je pač minus 440 tisoč evrov, zato me zanima zakaj.

In pa še čisto zadnje konkretno vprašanje, v predsednikovanju EU ste kar nekaj govorili, zanima me kaj konkretno se načrtuje za predsednikovanje EU v letu 2021.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala kolegica.

Mislim, da je bilo postavljenih res veliko vprašanj s strani prve razpravljavke, tako da bi dala besedo gospe sekretarki, da odgovori na njih.

Prosim.

Hvala lepa za besedo.

Prvo vprašanje, če sem pravilno razumela, je bilo vprašanje v zvezi s kohezijo kako se bo slovenska kultura uvrstila na seznam upravičencev do sredstev iz evropskih skladov. Kot sem poskušala v uvodnem poročilu povedati, še potekajo pogajanja, tako za ta sklad za okrevanje in odpornost, kot za novo kohezijsko finančno perspektivo 2021/2027. Kultura sodeluje v vseh delovnih skupinah. Prva delovna skupina je na ravni državnih sekretarjev in potekajo ti sestanki skorajda tedensko. Naslednja skupina pa je na ravni izvajalcev oziroma strokovnih delavcev. Dlje smo prišli v usklajevanju sredstev pri skladih za okrevanje in odpornost. Kot sem poudarila, se je kultura umestila na treh segmentih, energetska sanacija. Tu je predvideni so, vključeni so okvirno trije projekti. Potem druga točka je digitalizacija. To je s tem odgovarjam tudi na vaše osmo vprašanje. Tu so predvideni tako trenutno v višini 10 milijonov evrov, tako digitalizacija arhivskega gradiva, kulturne dediščine in že omenjene nacionalne platforme v okviru katere se bo vzpostavila enotna nacionalna platforma E-kultura, ki bo povezovala posamezna kulturna področja in v okviru katere bo potekala tako digitizacija kot digitalizacija našega dragocenega gradiva in seveda tudi potem njegova prezentacija ter uporaba tudi eventualno v izobraževalne namene. Kot veste, mora biti ta Sklad za okrevanje in odpornost, reforme morajo biti trajne in seveda povezane z reševanjem pandemije, tako da je digitalizacija tudi s strani Evropske unije eden od prednostnih vidikov v okviru tega sklada. Zato se nadejamo, da bodo ta naš vloženi predlog nekako dobil eventualno tudi zeleno luč.

Tretja točka, v okviru katere, v okviru Sklada za okrevanje in odpornost, kjer kultura participira na evropskih sredstvih in je tako imenovani peti steber turizem in kultura. Tu pa je vključenih, navedenih kar nekaj projektov, za katere upamo, da bodo seveda na ta način dosegli, da bomo uspešni s kandidaturo. Tako, da trenutno so v okviru tega petega stebra predvidene tudi gradnja arhivov, ki ste jih omenjali, Pokrajinskega arhiva Maribor, Moralista in Zala (?), potem pa seveda še nekatera druge objekti naše kulturne dediščine, odvisno seveda od sredstev, v kakšni višini bodo izpogajano oziroma na koncu po usklajevanju z Evropsko komisijo zagotovljena. V primeru, če seveda ti predlagani projekti ne bodo uspešni v okviru participacije na sredstvih iz Skladov za okrevanje in odpornost, bomo, ker Sklad za okrevanje in odpornost zahteva, da so projekti že pripravljeni t.i. ready to go, torej če ne bodo možni, če ne bodo dobili financiranja tam, bodo ti projekti prednostno financirani v okviru načrtovanih investicijskih sredstev v okviru integrale. Tako, da v tem pogledu bo gradnja tako murskosoboškega dela mariborskega arhiva kot mariborskega pokrajinskega arhiva zagotovljena. Glede informacije o zemljiščih pa vam lahko posredujem odgovor pisno, ker ta trenutek ne vem, na kakšni točki so trenutno ta pogajanja. Kar zadeva NUK bi vas želela opozoriti, da je NUK, seveda spada v okvir ministrstva za šolstvo in da vam bodo tam lahko več povedali, od kod in kako se bodo finančna sredstva črpala. V okviru našega proračuna je trenutno predvidena obnova oken, torej neke vrste energetska sanacija obstoječega starega NUK-a. Kar zadeva mariborsko knjižnico, kot veste, je t.i. center Rotovž vključen na prednostni seznam investicij. V tem trenutku ne moremo vam še zagotoviti, iz katerega vira bo gradnja te knjižnice financirana, smo pa neprestano v stikih z občino Maribor in priprava njihovega projekta je v sklepni fazi. Glede na to bo odvisno ali bo ta realizirana v okviru Sklada za okrevanje in odpornost oziroma iz integralnih sredstev.

Potem ste zastavili…

Naj konča ministrica, pa boste dobili repliko.

Kar zadeva vprašanje glede štipendiranja, ki se naj bi predvidoma finančno gledano znižal v letu 2022. Vas moram opozoriti, kot sem že nekajkrat poudarila, da v predlogu proračunov za obe leti še ni vključena kohezijska perspektiva 2021/2s027. Ker se obstoječa perspektiva v letu 2021 izteče, torej ni več integrirana v leto 2022, so pa tako imenovane mehke vsebine, ki se izrazito financirajo v okviru kohezijskih perspektiv, med njimi tudi štipendije, vključene v naš predlog, o katerem seveda se že pogajamo.

Vprašali ste kar zadeva projekte za film, da Ministrstvo za kulturo do tega sektorja deluje mačehovsko. To ne drži. Glede na to, da so se sredstva za film zvišala in da je Ministrstvo za kulturo tudi zaključilo te zapletene birokratske postopke za pripravo in financiranje, za financiranje že projektov, za katere so že podpisane pogodbe. Prav tako pa bi vam odgovorila še na vprašanje glede predsedovanja. Kulturno ministrstvo pripravlja predvsem kulturne dogodke v zvezi s predsedovanjem. Osrednji dogodek bo baletna predstava Povodni mož Edvarda Cluga. Glede na pandemično situacijo seveda je bila prvotno načrtovana v Bozaru v Bruslju, vendar se močno ogrevamo, da bi dogodek bil tudi pri nas, tako da trenutno potekajo dogovarjanja z občino Bled. Ogledali smo si že tudi prostor, da bi se dogodek odvil na plavajočem odru na Bledu. Drugi dogodek, drugi dogodki načrtovani pa so še sodelovanje med belgijsko in slovensko Kinoteko. Eventualno, če se bo našel ustrezni prostor in če bodo seveda tudi izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji, kar še ni zagotovljeno, predstavitev, razstava kostumov Alana Hranitelja in potem še nekateri drugi, tekoče konference o kulturi bivanja in podobno, ki naj bi jih mi organizirali.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.