Kolegice in kolegi, en lep dober dan. Pričenjam 24. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da se je opravičil član odbora Gregor Židan. Imam pa 3 pooblastila; iz kvote SMC bo na seji prisoten poslanec Branislav Rajić, poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanec Jure Ferjan in pa poslanko Mojco Žnidarič nadomešča poslanka Monika Gregorčič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in pa Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Predlagam, da imamo za obe točki dnevnega reda skupen uvod in skupno razpravo, tudi morebitne skupne zaključke, saj sta med seboj povezana.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Gradivi sta objavljeni na spletni strani Državnega zbora, na sejo pa so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V skladu s Poslovnikom lahko odborom proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del proračunskih dokument, ki se nanašajo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Odbor je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi z 166. členom Poslovnika Državnega zbora, lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika za obravnavo katerega je pristojno, kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov v okviru finančnega načrta katerega koli neposrednega proračunskega uporabnika.

Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora, glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije, ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Tudi določba 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje omejitve pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe, morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Za predlaganje amandmajev k predlogu sprememb proračuna se smiselno uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po petem odstavku 166. člena Poslovnika Državnega zbora, amandmaji nanašajo le na: tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu sprememb proračuna. S strani ministrstva sem bil obveščen, da bo dr. Podgoršek na seji sodeloval predvidoma do 16.20 ure. Na začetku bi za uvodno predstavitev dal besedo predstavnici ministrstva za finance, gospe Špeli Perme.

Gospa Perme, izvolite.

Lep pozdrav. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni!

Uvodoma je potrebno poudariti, da so okoliščine v katerih je Vlada pripravila predlog sprememb proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022, izrazito nepredvidljive tako glede razvoja epidemije kot posledica gospodarstva in javne finance. Pri pripravi proračunov je bila upoštevana jesenska napoved gospodarskih giban Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva postopno okrevanje gospodarstva, vendar pa se povrnitve v prejšnje stanje pred epidemiološko krizo še ne pričakuje, zato so potrebne prilagoditve v normalne razmere. Predloga proračunov za prihodnji dve leti tako predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, hkrati pa sta usmerjena naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. V okviru odhodkov z razvojno komponento se v naslednjih dveh letih krepijo predvsem investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva in varstva okolja. V okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost se z ozirom na ocene pristojnih ministrstev načrtovana tudi sredstva za projekte, ki se bodo izvajali v okviru petih razvojnih stebrov in sicer trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, podorno okolje za podjetja, turizem in kultura ter na znanju temelječa družba. Sredstva za izvajanje projektov iz večletnega finančnega okvira 2014-2020, se zaradi prepočasnega črpanja v preteklih letih v letu 2021 načrtujejo v bistveno večjem obsegu. Skupaj s pripadajočo slovensko udeležbo se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021, povečujejo za 83 %. S tem se bo omogočila pospešitev črpanja sredstev EU, pri čemer je ključno dosledno izvajanje projektov za kater je že sprejeta odločitev o podpori in so že pripravljeni oziroma se že izvajajo. Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil v letu 2021, veljajo izjemne okoliščine kar pomeni, da bo v letu 2021 še naprej veljala splošna odstopna klavzula, ki dovoljuje odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, vendar le začasno in zgolj za namene povezane z epidemijo. Tako so v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 prihodki načrtovani v višini 10,7 milijard evrov in odhodki v višini 13,5 milijarde evrov. V okviru odhodkov je za odpravo posledic epidemije načrtovano dobrih 744 milijonov evrov, proračunski primanjkljaj znaša 2,7 milijarde evrov oziroma 5,6 % bruto domačega proizvoda. Prihodki v predlogu proračuna 2021 so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021, nižji za 3,5 % oziroma 389 milijonov evrov manj. Odhodki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo za 3 milijarde evrov oziroma za 28,8 %. V predlogu proračuna za leto 2022, so prihodki načrtovani v višini 11 milijard evrov, odhodki pa v višini 12,6 milijarde evrov oziroma dobrih 870 milijonov evrov manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2021. Za odpravo posledic epidemije je v letu 2022 načrtovano 212,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj se postopoma znižuje in znaša 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 % bruto domačega proizvoda.

Proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v danih finančnih okvirih razvojno naravnan, zato menimo, da je usklajen z vizijo proračuna v prihodnjih letih in je kot tak primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Za uvodno predstavitev dajem besedo še državnemu sekretarju, dr. Podgoršku.

Hvala lepa. Lep pozdrav, predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci in vsi prisotni.

Bom poskušal zelo na kratko predstaviti te številke glede proračuna 2021 in 2022, ker gradiva bolj ali manj imate. Samo nekaj osnovnih številk. Za leto 2021 planira naše ministrstvo skupno dobrih 527 milijonov evro. Od tega na integrali 142,8 milijona evrov, pri namenskih sredstvih 23,5 milijona evrov, pri EU sredstvih 304, skoraj 305 milijon…, tisoč, 305 tisoč milijonov evrov in pri slovenski udeležbi 55, pardon, 55 milijonov evrov, prej sem se zmotil, 304 milijone evrov v EU sredstvih. Za leto 2022 se nam proračun zmanjšuje, in sicer za dobrih 70 milijonov na 453 milijonov. Glavna razlika, bi poudaril samo to, je pri slovenski in EU udeležbi zaradi tega, ker ne moremo predvideti še vseh izdatkov na EU sredstvih, ker še niso vse pravne podlage tudi s strani Evropske unije, Evropske komisije podane za črpanje sredstev v novem programskem obdobju. To je bistveni del zmanjševanja sredstev za leto 2022. Torej, za leto 2021 se nam povečujejo sredstva po predlogu, današnjem predlogu glede na prvotni predlog za isto leto 2021, in sicer za 7,9 milijona se nam proračun povečuje na integrali, predvsem zaradi 3 milijonov, ki jih bomo zelo verjetno potrebovali za finančni popravek zaradi tako imenovanega napačnega beleženja statusa kmeta v zakonu o kmetijstvu. Potem 1,2 milijona evrov za preventivne ukrepe proti afriški prašičji kugi. Dodaten milijon evrov, ponavljam, dodaten milijon evrov za zavarovalne premije, torej zaradi tega, ker je teh potreb več, se dviguje ta vrednost. Potem je 0,7 milijona za zagotovitev plač in dela za predsedovanje. In 2 milijona dodatnih sredstev v dogovoru o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodnostne skupnosti z Vlado Republike Slovenije. Torej, skupaj 7,9 milijonov. Na namenski postavki tip 2, torej na namenskih sredstvih se nam dodatno povečujejo sredstva za 7 milijonov in pol, predvsem oziroma izključno zaradi popravka pri pravici porabe zbranih sredstev v gozdni sklad. To ne pomeni, da se bo avtomatsko iz gozdnega sklada povečala poraba. Gre za pravico porabe teh namenskih sredstev, ki se natečejo v gozdni sklad. Pri EU sredstvih gre za dodatnih 36,5 milijonov evrov. Skratka, gre za planiranje zadostnih sredstev za črpanje EU sredstev v programu razvoja podeželja v letu 2021, ki pa vključujejo tudi dodatna nova sredstva PRP-ja za Covid-19. Če se spomnite sem tudi pri mojem zagovoru govoril, pri mojem zaslišanju govoril o dodatnih 74 milijonih na PRP za naslednja leta. Tip 4 slovenska udeležba je dodatna sredstva planiramo v višini 8,3 milijona iz istega naslova kot pri EU sredstvih.

Kot sem že omenil, za leto 2022 se načrtuje manjše zmanjšanje, predvsem v največji meri zmanjšanje na račun EU sredstev in slovenske udeležbe. Pa vendarle mi dovolite malo podrobnejšo analizo. Na tipu 1 na integralnih sredstvih se nam zmanjšujejo sredstva za 3,2 milijone evrov, ne glede na to, da smo planirali višje izdatke za plače in tekoče transferje v obsegu 4 milijone evrov. Znižanje pa je predvsem na postavka dodatnih 2 milijonov evrov, ker je dogovor s poslanci samo za leto 2021 narodnostnih skupnosti, madžarske in italijanske. Potem ravno tako v letu 2022 več na pričakujemo dodatnih obveznosti glede finančnih popravkov zaradi statusa kmeta, ki ga planiramo za drugo leto. Ravno tako ne planiramo še dodatnih sredstev za afriško prašičjo kugo za leto 2022 in seveda manjši strošek samega predsedovanja, ker se nam predsedovanje ob koncu leta 2021 izteče in imamo potem plače in obveznosti iz tega naslova, mislim da samo še za 3 mesece leta 2022 planirana.

Na tipu 2, torej pri namenskih sredstvih, se nam za leto 2022 zmanjšujejo sredstva, v primerjavi z letom 2021, za približno 1,6 milijona, predvsem iz naslova postavke izgradnje oziroma obnove pregrade namakalnega sistema Vogršček, kjer planiramo, da bi morali to v 2021 praktično zaključit, zato ta sredstva ne planiramo več, v naslednjih letih. Torej na tipu EU in pa slovenska udeležba, pri sredstvih, ki jih planiramo za program razvoja podeželja in tudi za program Covid-19 iz PRP-ja, pa imam, pa zaenkrat planiramo samo tista sredstva, za katere imamo že praktično narejene pravne podlage, ki so še veljavne tudi za leto 2022, tako da, predvidevamo, da se bo ta postavka, ko bomo imeli pravne podlage, za leto 2022, v skladu z novim programskim obdobjem, temu primerno tudi dvignila.

Zelo na kratko, ne bi šel v podrobnosti v uvodni predstavitvi, morda ob kakšnem vprašanju.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Imam še dve pooblastili, in sicer, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Franc Breznik, poslanca Franca Kramarja pa poslanec Marko Bandelli.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice? (Da.)

Gospod Ravnik, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci.

Ja, proračunske številke so res zgodovinsko visoke in zato enako, kot je že omenil državni sekretar in pa predstavnica Ministrstva za finance, gospa Špela Perne, tudi na zbornici, na proračun 2021 in 2022 gledamo kot enega od ključnih mehanizmov za hitrejše strukturne premike v kmetijstvu. Seveda to še posebej v kombinaciji z mehanizmom oziroma z inštrumentom Next Generation EU, ki je izjemno pomemben mehanizem in imamo, moram reči, kar visoka pričakovanja tudi na področju kmetijstva.

Zdaj, kaj bi bilo oziroma, kako vidimo te nujne strukturne premike oziroma, kateri so tisti mehanizmi oziroma ciljne skupine ali pa vsebine, ki bi jih bilo treba naslovit. Omenil bom štiri, ki so po mojem mnenju kar, bom rekel, te najbolj izrazito pomembne. Prvo je, zanesljivo izvesti je potrebno ukrepe za ohranjanje kmetovanja, hkrati seveda posodobitev teh malih in srednje velikih kmetij. Mi imamo v Sloveniji strukturo kmetij tako, da predstavljajo majhne in srednje velike kmetije praktično slovensko kmetijstvo oziroma, v nekaterih panogah je to dve tretjini, v nekaterih panogah nekaj manj in v zadnjih desetletjih nismo zadosti pozornosti namenjal tej strukturi kmetij, čeprav predstavljajo pretežni del in zato bi bilo nujno jim naslovit neko pozornost oziroma jim dat jasen signal, da jih rabimo, da jih bomo podpiral pri tem, da bo njihovo delo in proizvodi cenjeni in da, seveda je to hkrati ključna struktura, ki lahko popelje slovensko kmetijstvo še k enemu dodatnemu napredku. Gre za to, da je to struktura, ki pomembno lahko prispeva k več ekološkega kmetovanja, več ekoloških pridelkov in drugih proizvodov zelo visoke kakovosti z dodano vrednostjo.

Seveda, samo od sebe to ni zadosti. Treba je takoj nadgradit to verigo še v naslednjih stopnjah, zato je ta drugi vidik, kjer je tudi / nerazumljivo/ drugi cilj, vzpostavit verige dodane vrednosti, se pravi sisteme, kjer se bodo vzpostavila razmerja in pogoji za pravičnejšo delitev vrednosti proizvodov in to na način, da nima velikega vpliva oziroma minimalen vpliv tudi na končno ceno za potrošnika. Če želimo spodbujat recimo več ekološke integrirane pridelave, geografsko zaščitenih pridelkov, izbrane kakovosti, drugih visokokakovostnih proizvodov, je to nujen proces.

Kot tretje, kar bi rad omenil je, rabimo stabilen in odporen sistem upravljanja s tveganji. Ta sistem mora učinkovito odgovarjati na posledice naravnih nesreč, ki so dejstvo vsako letno, odgovarjati na globalizacijo trgovine s hrano. Mi imamo, bi rekel, silne težave, ker smo pač vpeti v globalni prostor, z nihanjem cen, z dohodkovnimi tveganji. In seveda to je kombinacija sistemov zavarovanja, aktivnih oblik varovanja posevkov in nasadov in pa vzajemni sistem upravljanja z negativnimi oziroma z nepredvidljivimi negativnimi dogodki velikih razsežnosti. Kot četrto, rabimo močno živilsko industrijo, ki bo prednostno uporabljala lokalne surovine in proizvajala vrhunske izdelke, ki jih sodobni potrošniki tudi pričakujejo danes in v prihodnje. In naslednje, modernizirati moramo celoten sistem, sodobnejši pristopi morajo prevladati v kmetijstvu …/nerazumljivo/ pa seveda ključno vlogo znanje in to na vseh nivojih. Vprašanje, ali ta proračun odgovarja na te izzive. V kolikor bo prišlo do kombinacije z mehanizmom in instrumenta za okrevanje, Next Generation EU, prinesel ta nujen in potreben obseg sredstev, bi lahko bil, seveda, tudi ta proračun v tej kombinaciji primeren. Vseeno pa mislimo, da bi bilo potrebno še nekaj popravkov, ne takih, da bi bili potrebni amandmaji, ampak bolj v smislu, da je omogočeno tekom leta seveda zagotoviti tudi kakšne manjše prerazporeditve.

Seveda omogoča tak proračun, kot je bil predstavljen, zadosten obseg sredstev za plačilo projektov v izvajanju. Mislim, da preračuni so bili dobro narejeni. Seveda je vprašanje ali je tudi zadosten obseg za sofinanciranje po tranzicijski uredbi. Mi vseeno pričakujemo, da, ker bo tranzicijska uredba relativno kmalu sprejeta, vsaj upam tako, da bi prišlo do intenzivnejšega črpanja tudi po tem mehanizmu in seveda je vprašanje ali je dovolj ambicioznosti vključeno tudi v te zneske, ki so bili predstavljeni. Nekako ocenjujemo, da je nekaj manevrskega prostora, ampak težko ocenimo, ker proračun tako kot je napisan, to je par številk, ne vidiš pa detajlov in je pač to problem.

Nisem pa prepričan, da ta proračun lahko odgovori na aktualne izzive upravljanja s tveganji. Mi imamo v zavarovanju 20 % površin. Znesek se povečuje za sofinanciranje zavarovanj, ampak mi opozarjamo, da bi za višjo stopnjo zavarovanj oziroma večjo vključenost zavarovanja za škode in pridelke, bilo potrebno zvišati stopnjo sofinanciranja in pripraviti nove produkte. In v tem delu v kolikor, ker delovna skupina, ki to pripravlja je pač aktivirana in aktivno dela na posodobitvi tega sistema zavarovanja. Upam, da bo potem v kolikor bo prišlo do pomembnih premikov na tem področju, ki bodo omogočili višjo stopnjo zavarovanja oziroma večji obseg zavarovanja, da bodo temu sledili potem tudi sredstva.

Tudi pomoč sektorjem v težavah, ne moremo oceniti ali je v zadostni meri vključena ali ne, ampak naslednje leto ne bo prav nič manj kritična za posamezne panoge oziroma sektorje in je prav, da tudi proračun je pripravljen na to, da se hitro in učinkovito odzove v kolikor bo prišlo, o čemer ne dvomimo, da ne bi prišlo do težav v posameznih panogah.

Na začetku sem omenil tudi znanje, kot enega od pomembnih mehanizmov. Pri tem ima javna služba kmetijskega svetovanja prav gotovo ključno vlogo in v tem delu si pač želimo, da bi se ob vseh izzivih, ki jo čakajo, zagotovi vsaj sredstva v višini, ki bo upoštevala število zaposlenih kot jih določa koncesijski akt.

Na zbornici res pričakujemo, da bo v okviru mehanizma za okrevanje kmetijstvo priznano kot sektor, ki lahko pomembno prispeva k ciljem tega inštrumenta. Imamo projekte, ki dejansko k temu lahko prispevajo. Prispeva k mobilizaciji podeželja in seveda hkrati odgovarjajo na izzive prihodnosti.: Proračun podpiramo, seveda tudi z upanjem, da bi z določenimi notranjimi prerazporeditvami lahko naslovili to kar je bilo tudi v razpravi ocenjeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Tako da zaklj… Dr. Podgoršek, izvolite.

Se opravičujem, ampak vendarle bi želel samo par pojasnil na vprašanje in razpravo gospoda Ravnika podati, direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice. Se res zahvaljujem za predstavljeno mnenje ker menim, da je mnenje zelo izčrpno in se praktično v večjem delu lahko z njim samo strinjamo. Bi pa dodal, jasno, proračun sam po sebi skupaj s spogramom razvoja podeželja sledi izpostavljenim temam pri ohranjanju kmetovanja, posodobitve malih, srednjih kmetij, vendar moramo vedeti, da enoletni proračun ne more nadomestiti zaostanka nekaj desetih let oziroma kaj več in ravno tako govorimo o verigah, še vedno bomo spodbujali oblikovanje verig, vendar bi poleg tega, okej, stabilen, odporen sistem opravljanja kot verjetno direktor ve, smo tudi v Nexgenu pripravili tudi neka sredstva za vzajemni sklad, torej neko finančno podlago za kasneje, ko bomo tudi se pravno pripravili za ta vzajemni sklad in dogovorili za sistem kombinacije zavarovanje in teh zadev, vendar nekaj teh aktivnosti je vključenih tudi v proračun. Bi pa dodal samo v bistvu en stavek, da zgolj politika vseh teh aktivnosti ne more narediti. Tukaj rabimo v bistvu vse v Sloveniji, ki delamo, delate, delamo na področju kmetijstva. Stroka, svetovalna služba in nenazadnje zadruge, če hočete, živilska podjetja in kmete. Brez njih verig ne moremo vzpostavljati. Torej je naloga vseh nas, da poskušamo motivirati vse deležnike k temu delu. Ravno tako bi si mi zelo želeli, če bi imeli 100 % zavarovane površine. Jih nimamo. Vemo, da je težava, zato smo se lotili tudi preko te komisije, ki že dela na ministrstvu, ki je bila že pred leti imenovana, da prenovimo sistem zavarovanja, itn. In tukaj bomo rabili, ja, tudi javno službo, kmetijskega svetovanja in kmetijsko-gozdarsko zbornico zares kot partnerja, zadružno zvezo zares kot partnerja, živilska podjetja zares kot partnerja. Tudi za mehanizem Nexgen, pripravljene projekte potrebujemo zato, da bomo lahko iz vsega tega izšli. Za pomoč sektorjem v težavah, zanalašč sem pustil to na koncu, se zavedamo, da današnje številke so zelo zaskrbljujoče glede korona krize, pa vendarle, v tem trenutku si mislimo kje bodo potrebe, potrebna dodatna sredstva v posameznih sektorjih, ne znamo pa še tega oceniti oziroma je, kot je že tudi predstavnica Ministrstva za finance omenila, je proračun, ki nastaja v izjemno negotovem času, nepredvidljivem in prepričan sem, da ko bo čas prinesel, bomo morali vsi skupaj s finančnim ministrstvom in verjetno celo Vlado dati glave skupaj in potem iskati rešitve, ki so glede na proračun sploh izvedljive, ampak vseh pomoči za pomoč sektorjem v težavah nismo imeli predvidene niti za leto 2020 in smo jih potem iz proračunske rezerve zagotavljali, ravno tako, in mimogrede tudi za pomoč bikom v tem trenutku je usklajeno tudi z Ministrstvom za finance za dodatna sredstva, da lahko tudi ta pomoč bo šla v izvedbo še v tem koledarskem letu, ampak to bodo verjetno potem akcije na nivoju Vlade Republike Slovenije, v proračunu nekih posebnih sredstev za te pomoči za sektorje v težavah niso predvideni, ker so nepredvidljivi.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Vendarle imam dve prijavi. Prvi je prijavljen Jože Lenart, za njim pa Predrag Baković.

Kolega Lenart, izvolite.

Hvala lepa predsednik.

Jaz mislim, da je prav, da tudi razprava steče na proračun na področju kmetijstva, ker mislim, da ima v tem obdobju krize kjer se nahajamo, le pomembno vlogo, ki jo je treba, bom rekel, še bolj izpostaviti. Zdaj v začetku so predstavnice, je predstavnica Ministrstva za finance predstavila okvir proračunov 2021, 2022. Na vsakem odboru kjer obravnavamo zdaj proračune, nekako pogrešam tisto bistvo proračunov, ki je nekako izpuščeno. Izpostavi se ta primanjkljaj v vsakem letu in pa seveda potem tudi pokritje. Vendar bi želel še bolj konkretno povedati naslednje. Zadolženost Slovenije v obdobju 2014-2019, to je obdobje dobre gospodarske rasti, je zadolženost države Slovenije med 30 in 32 milijard evrov. V letih 2020, 2021, 2022 po vseh treh letih ta zadolženost na podlagi primanjkljajev in pa seveda tudi vračanja zapadlih obveznosti, naraste za cirka 11 milijard. Tega se moramo zavedati.

Zdaj, seveda prav je na drugi strani, da vsi dobijo več, predvsem tudi kmetijstvo, ki bom rekel tako in tako nazaduje in je v evropskem prostoru specifika, zaradi majhnih gospodarstev. Kot vemo, samo dobrih šest hektarjev meri povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo. Povprečje Evrope pa je dobrih 16 hektarjev. To se pravi za dva in pol krat razlika. Posamezne države, kot je Češka, kot je Anglija pa celo presegajo 100 hektarjev.

Zdaj moje vprašanje pri tem je, kar smo tudi ministru na hiringu, smo ga že spraševali okoli tega, kako se bo Slovenija znašla v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije v tem obdobju 2021-2027. Glede na to, da je, bom rekel načrt za Slovenijo bil v 2018 že sprejet. To se pravi resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah kmetijstva. Ali bomo glede na to skupno kmetijsko politiko Evropske unije, kot država, ki bistveno odstopa od tega, lahko izkoristi vse tiste prednosti, ki si želimo, ki jih je Slovenija do zdaj že imela. Kajti določene zadeve, ki jih tam prebiraš v tej skupni kmetijski politiki nakazuje na to, da bi predvsem te manjša gospodarstva lahko iz tega izpadla.

Glejte, danes se vam v okviru proračuna še enkrat to sprašujem, kajti bolje dvakrat vprašati, kot pa da potem zadeva izpade. To je eno tako globalno vprašanje okrog tega, bi pa bil bolj konkreten. Sicer dokumenti tudi veliko govorijo o pomoči oziroma sredstvih, kot samooskrbi ekološke predelave. Še enkrat ponavljam. Kot zelo majhna kmetijska gospodarstva Sloveniji smo z predelavo glede na konkurenco drugih držav zelo nekonkurenčni. Na drugi strani pa vemo, da je v razmahu v zadnjih letih v Sloveniji turizem. Tudi kmečki turizem.

Tu se mi zdi, da je premalo poudarka dano na to, da skupaj z MGRT-jem bi morali to področje še bolj povezati in še več v to področje vlagati. Ta turizem se zelo naglo razvija in vzporedno s tem, bi moral biti še večji poudarek na uporabi te hrane, ki jih kmetijska gospodarstva pridelajo, predvsem tudi seveda ekološko predelavo, kajti tu je verjetno tista priložnost slovenskega kmetijskega gospodarjenja, da lahko tu več izkoristi. Kajti v tisti masovni proizvodnji verjetno ne moremo konkurirati na skupnem evropskem trgu oziroma še širše, svetovnem.

Tako, to je tisto drugo vprašanje. Kot tretje vprašanje, pa minister verjetno ve, kaj ga bom vprašal. Glede akcijskega načrta, gozdno lesnih verig, ki je bila v vladi sprejeta leta 2012 v juniju in ki se je v letošnjem letu iztekla. Jaz in tudi stranka Lista Marjana Šarca pogreša iz takšnega akcijskega načrta analizo, kaj smo s tem pridobili. Ali so bili ti ukrepi, ki smo si jih takrat zadali uresničeni. Vemo, da ta akcijski načrt bil narejen, bom rekel iz enega izhodišča, da je lesno pridelovalna industrija v 30-ih letih oziroma v 20-ih, ker deset let je zdaj že nespremenjeno stanje. Zgodilo se je to v 90. letih prejšnjega tisočletja in v prvem desetletju tega tisočletja. 25 tisoč delovnih mest. zavestno je za ta akcijski načrt narejen preko dveh ministerstev, to se pravi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Ministrstva za gospodarstvo oziroma MGRT-ja.

Jaz se bojim, da ta akcijski načrt ni prinesel skoraj nič oziroma bore malo. Konkretno vprašanje, kaj v teh proračunih 2021, 2022 je za to področje ponovno namenjeno, če sploh je kaj namenjeno. Jaz iz dokumentov ne razberem ničesar. Vem pa iz prakse eno. Ko pride minister za gospodarstvo na Koroško, kjer pač zadeve tudi dobro poznam in je to tudi bil eden od predvidenih centrov, lesnih kjer bi se lahko ta delovna mesta ponovno odpirala, če bi to zaživelo, reče ja vse bomo naredili, da ti centri bodo, to so potrebni, to je nujno. V času, bom rekel še Jugoslavije ali kako naj rečem, je cela Slovenija, kot ena najbogatejših držav z lesom oziroma z gozdnatostjo to imela. Štiri centri v Sloveniji so sigurno racionalni. Ko pa pride na to področje ministrica za kmetijstvo, pa reče to je neracionalno, ni predvidljivo, samo en tak center v Sloveniji je predviden.

Na drugi strani pa vemo, da skoraj vso hlodovino, malo pretiravam, se proda v Avstrijo, v Italijo, kjer pa z, bom rekel ugodnimi cenami nakupov te hlodovine potem krepijo svojo lesno pridelovalno industrijo in še bolj potem onemogočajo razvoj tega področja pri nas. To je en začaran krog in jaz praktično ne morem verjeti, da v sedmih letih akcijskega načrta, praktično nismo na mizo postavili nobene rešitve. To je potem zame neučinkovita politika, neučinkovito delo na obeh ministrstvih in naj rečem grobo tudi zapravljanje denarja, časa in kadrov, ki se s tem ukvarjajo. Tri področja bi želel potem konkretno odgovore.

Hvala.