Spoštovane kolegice in kolegi ter vabljeni na sejo!

Pričenjam 33. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in prav vse lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je opravičil za današnjo sejo ni nihče. Na seji pa kot nadomestni član sodeluje naš kolega Jože Lenart, ki nadomešča Rudija Medveda ter ga prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021.

2. Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Proceduralni predlog. Preden preidemo na obravnavo, na predlo, da združimo razpravo obeh točk dnevnega reda, to sta Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2022, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupni uvod, članice in člani odbora pa tudi skupno razpravo. Glede na to, da se proračunska dokumenta sta med seboj povezana, v primeru morebitnih vloženih amandmajev pa bomo seveda glasovali o vsakem amandmaju k posameznemu proračunskemu dokumentu posebej. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022, ki jih bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo, na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta, sta objavljena na spletni strani Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo so bili na obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministerstva za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance. V skladu s Poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti. To je le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor.

Obrazložitev postopka obravnave predloga spremembe proračuna in predloga proračuna. Odbor je na postopku obravnave predloga proračuna in njihovih dokumentov zainteresirano delovno telo. V skladu s petim odstavkom 157. člena in v povezavi s 166. členom Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom pri tistih neposrednih uporabnikih s posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje. Pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži z predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. To pomeni, da lahko v primeru, da se predlaga povečanje izdatkov v okviru neposrednega proračunskega uporabnika za obravnavo katerega je pristojno kot vir za financiranje opredeli zmanjšanje izdatkov, v okviru finančnega načrta, kateregakoli neposrednega proračunskega uporabnika.

Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določene določbe šestega odstavka 157. člena Poslovnika Državnega zbora, glede na upoštevanje pravila o ravnanju med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Ta določba 30. člena Zakona o javnih financah opredeljuje pri sprejemanju proračuna. Na podlagi te določbe morajo predlogi povečanje izdatkov proračuna hkrati obsegati tudi predloga za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini. Pri čemer ti predlogi ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Za predlagane amandmaje k predlogu o spremembi proračuna se smiselno tudi uporablja 157. člen Poslovnika Državnega zbora, pri čemer se lahko po tem odstavku, po 166. členu Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu spremembe h proračunu.

Želi uvodno besedo k proračunskemu dokumentu podati predstavnica Ministrstva za finance, gospa Mojca Pirnat. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani.

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javno finančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvirje, v katerih sta bila pripravljena predlog sprememb proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za leto 2022 ter višine oziroma večje spremembe obeh predlogov glede na rebalans proračuna za leto 2020 in sprejeti proračun za leto 2021.

Oba predloga proračuna predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, hkrati pa sta usmerjena naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj kažejo, da bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020 lahko v letu 2021 dosegli 5,1 % rast bruto domačega proizvoda, ter 3,7 % rast bruto domačega proizvoda v letu 2022.

Na tej podlagi se ocenjuje tudi postopno naraščanje prihodkov proračuna, tako da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Naj spomnim, da je z rebalansom državnega proračuna za leto 2020 primanjkljaj načrtovan v višini 4,2 milijarde evrov, oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2021 pa je predviden v obsegu 2,7 milijarde evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda. V predlogu sprememb proračuna za leto 2021 se načrtujejo prihodki v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom za leto 2020 višji za slabih 17 odstotkov in za 3,5 odstotkov nižji od sprejetega proračuna za leto 2021.

Največji delež ocenjenih prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost. Sprejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, trošarina, dohodnina ter davek o dohodku o pravnih oseb. Odhodki pa so načrtovani v skupni višini 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov rebalansov proračuna za leto 2020 in dobre 3 milijarde več kot v sprejetem proračunu za leto 2021. Največji porast odhodkov se načrtuje na politiki zdravstveno varstvo, promet in prometna infrastruktura, varovanje okolja in okoljska infrastrukturo ter podjetništvo in konkurenčnost. Povečujejo se pa tudi sredstva za znanost, informacijsko družbo ter za energetsko učinkovitost.

V predlogu proračuna za leto 2022 bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji. In sicer so načrtovani v višini 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Odhodki pa so načrtovani v višini 12,6 milijard evrov, kar je 870 milijonov manj kot v letu 2021. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga, je v letu 2021 potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde evrov. Ter v letu 2022 v višini 4,2 milijarde evrov.

To bi bilo na kratko iz moje strani vse. Hvala lepa.

Ja, hvala tudi vam.

Želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, gospod državni sekretar Aleš Mihelič?

Izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo.

S predlogom sprememb proračuna za leto 2021 ima Ministrstvo za infrastrukturo prvič v zgodovini načrtovanih več kot milijardo evrov odhodkov. Skupaj 1,07 milijarde evrov, kar je za 270 milijonov več kot v prvotno sprejetem proračunu za leto 2021 in 191 milijonov več kot v letošnjem rebalansu. Predlog proračuna za leto 2022, je po obsegu nekoliko nižji. Na kar vpliva predvsem dinamika črpanja EU sredstev. Za leto 2021 je predvideno črpanje EU in pripadajoče slovenske udeležbe v višini 269,4 milijone evrov, v letu 2022 pa 171,2 milijona evrov. Največja rast izdatkov je v prihodnjem obdobju predvidena na področju železnic, državnih cest, energetike in trajnostni mobilnosti. V povezavi s specifičnimi priporočili EU, se spodbuja naložbe v zeleni prehod, zlasti čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije ter trajnostni promet.

S spodbujanjem javnih investicij se želi preko javnih investicij, se želi preko multiplikativnih učinkov v največji meri prispevati k okrevanju in rasti gospodarstva. Na področju energetike je financiranje projektov v veliki meri načrtovano s sredstvi EU in pripadajoče slovenske udeležbe. Preko proračuna Ministrstva za infrastrukturo, se vrši sofinanciranje občinskih projektov energetske prenove stavb. Prav tako projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, sončnih elektrarn ter drugih projektov proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov, pa tudi investicij v razvoj in uporabo pametnih: distribucijskih sistemov. Vlaganja v promet in prometno infrastrukturo v največji možni meri sledijo večletnim planom razvoja prometa. Na železniškem področju večje investicije koridorske proge celovito urejajo infrastrukturo na določenem odseku. Ob nadgradnjah odsekov železniške infrastrukture kontinuirano potekajo tudi obnove manjših delov infrastrukture ter protihrupnih ukrepov na kritičnih območjih. V pripravi pa so tudi projekti za nadgradnjo regionalnih prog. Med večjimi infrastrukturnimi projekti in velja omeniti nadgradnja železniških prog Poljčane-Slovenska Bistrica, Zidani Most-Celje, Maribor-Šentilj, odseka Kranj-Lesce-Bled na progi Ljubljana-Kranj-Jesenice, nadgradnjo železniškega predora Karavanke, vozliča Pragersko in gradnjo drugega tira Divača-Koper. Poleg teh pa tudi številni drugi projekti med katerimi so nadgradnjo postaje Grosuplje, Sevnica, Krško, Domžale in Ljubljana. Za naloge upravljavca in prevoznika na področju železnic je za naslednji dve leti v povprečju načrtovanih 200 milijonov evrov, od tega 14 milijonov evrov razvojnega nadomestila za nove vlakovne kompozicije. Na področju državnih cest je bil ključen preobrat dosežen v letu 2018, ko je bilo realiziranih 285 milijonov evrov. Za prihodnji leti pa se obseg še povečuje. Za leto 2021 je predvidenih 289 milijonov, za leto 2022 pa 292 milijonov evrov. Med drugim so načrtovane rekonstrukcije obvoznice, kolesarke. Objekti, ureditve cest, obnove vozišč ter zaščitni ukrepi na brežinah. Načrtovana je tudi izvedba obnov na 120 kilometrov državnih vozišč in ukrepov na področju prometne varnosti. Prav tako je predvidena izdelava številne projekte dokumentacije za izvedbo del v prihodnjih letih. Za redno vzdrževanje in upravljanje državnih cest je navedenega na letni ravni načrtovanih 105 milijonov evrov, kar omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in lahko ob ustreznem in zadostnem izvajanju bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje. Na področju trajnostne mobilnosti si ministrstvo prizadeva spodbujati investicije v trajnostno infrastrukturo za pešce, kolesarje, postajališča javnega potniškega prometa ter vzpostavitev sistema izposoje koles v mestih, vzpostavitvijo P+R in drugo. V veliki večini gre za projekte občin s katerimi se te prijavljajo na razpise ministrstva za sofinanciranje s sredstvi EU. S predlogi proračunov se zagotavljajo tudi sredstva za financiranje sistema javnega potniškega prometa. V projekcijah je upoštevan celoletni izpad prihodkov prevoznikov zaradi uvedbe brezplačnih vozovnic za upokojence in druge skupine upravičencev ter financiranju ukrepov za nemoteno in celovito izvajanje javnih služb prevoza potnikov.

Na področju avtocest in hitrih cest so med pomembnejšimi projekti odseki na tretji razvojni osi. Na severu odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, na južnem delu pa Novo mesto-Maline. Odsek do priključkov Osredek, je predviden za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike. Prav tako navezovana cesta tretje razvojne osi, južna obvoznica Slovenj Gradec. Za sofinanciranje s sredstvi EU je načrtovana tudi gradnja avtocestnega predora Karavanke. V predlogih proračunov so načrtovane tudi nekatere druge naloge ministrstva.

Na področju letalstva se zagotavljajo sredstva za obratovanje letališč Edvarda Rusjana Maribor, postopke priprave državnih prostorskih načrtov ter pomoč tekočemu poslovanju letališčem državnega pomena.

Na področju pomorstva pa med drugim tudi nakup nepremičnin znotraj koncesijskega območja in DPN koprskega tovornega pristanišča, izvedba aktivnosti za vzpostavitev centra za reševanje in nadzor na morju in ureditev privezov za službena plovila. Upoštevajoč navedeno lahko zaključimo, da je proračun Ministrstvo za infrastrukturo za prihodnje dvoletno obdobje razvojno naravnano.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Spoštovani državni sekretar, želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, magister Andrej Vizjak.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Ja tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor je za leti 2021 in 2022 razvojno naravnan, saj povečujemo sredstva glede na veljavni proračun. Kar za eno tretjino. Namreč, iz približno 300 milijonov evrov, na 400 milijonov evrov povečanje torej za 95,6 milijona evrov na sprejet proračun, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Podoben proračun načrtujemo tudi za leto 2022.

Zdaj če gremo po ključnih področjih, se zlasti glede črpanja evropskih sredstev in slovenske udeležbe povečuje kar za 52 % oziroma za 77,7 milijona evrov. S tem želimo bistveno pospešiti črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi in seveda tudi prihajajočih sredstev skladov za okrevanje in pa tudi prihodnje finančne perspektive. Imamo tudi povečanje namenskih sredstev. To se pravi sredstev, sklada, zavode in podnebnega sklada, za 22 % oziroma 23,3 milijona in nekolikšno znižanje integralnega dela 5 milijonov, kar smo del vsebin, ki so se doslej financirale iz integralnih sredstev prenesli na namenska sredstva, pa tudi na prihajajoča evropska sredstva, zlasti sredstva sklada za okrevanje.

Zdaj, kar se tiče več sredstev v letu 2021, bo predvsem to namenjeno z vlaganjem v uvodni sektor pitne vode. Gre za oskrbe s pitno vodo Ljubljanice. Gre za oskrbo s pitno vodo v porečju Drave in gre za hidravlične izboljšave vodovodnih sistemov Dolenjske. To govorim samo za povečanje, glede na načrtovan proračun.

Potem gre za približno 23 milijonov za vlaganja v vodni sektor za področju odpadnih vod oziroma odvajanje in čiščenje ljubljanskega Polja, odvajanje in čiščenje Ljubljanice, odvajanje in čiščenja Meže, občine Prevalje, občine Črne, Dravinje, občine Rače, Fram in podobno.

Potem gre tudi za povečevanje sredstev za upravljanje z vodami. Tu bi poudaril eno pomembno vsebinsko nadgradnjo dosedanjega sistema. Namreč kmalu boste dobili tudi v Državni zbor predlog Zakona o vodah, s katerim bo možno črpati sredstva sklada za vode tudi z izvajanjem gospodarske javne službe, vzdrževanje vodotokov. Namreč, Slovenski vodotoki so preslabo vzdrževani, premalo čiščeni in posledično so neljubi dogodki tudi v obliki poplav in podobnega. Z prihodom nove ekipe na ministrstvu smo se zavezali, da bomo vsako leto namenili približno 25 milijonov evrov za izvajanje gospodarske javne službe. To je precej več. Skoraj dvakrat več kot doslej. In to je ena pomembna vsebinska nadgradnja dosedanjega pristopa.

Zdaj, namenjeno je seveda tudi več sredstev za protipoplavne ukrepe in tudi 16 milijonov več sredstev za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Potem imamo seveda tudi načrtovano več sredstev glede prilivov sklada za podnebne spremembe.

Kar se tiče integralnih sredstev. Kot sem povedal, se znižuje proračun in 145 na 140 milijonov evrov. To je samo ta del. In sicer glavni vsebinski sklopi so seveda predsedovanje svetu Evropske unije. Potem še vedno komunalno odpadna embalaža, ki jo bo treba za letošnje leto poravnavati tudi v prvih mesecih ali pa v prvem mesecu prihodnjega leta. Potem je zelo pomembno je sanacija neurejenih odlagališč, odlagališče Bukovžlak, sanacija zgornje Mežiške doline. Tu bi podčrtal, da z letošnjim proračunom in proračunom oziroma za proračun leta 2021 in 2022 nadomeščamo neizplačana sredstva iz preteklih let za sanacijo zgornje Mežiške doline in bomo torej namenili 2,5 milijona tistega denarja, ki je pravzaprav bil na nek način odškrtnjen pretekla leta. Govori, gre tudi za sredstva za zaprtje odlagališča, sanacija zaprtega odlagališča Rakovnik. Tudi upravljanje zaprtega odlagališča Rakovnik. Gre za sanacijo odlagališča Globovnik, gre tudi za odlagališče Ležen v Šaleški dolini in sanacijo vrtcev v Celjski kotlini, kakor tudi za sofinanciranje občinskih projektov. Zdaj v sklopu teh integralnih načrtujemo seveda tudi upravljanje invazivnih tujerodnih vrst pa rudniki in sanacije rudarske škode, kjer se, ksjer bo v letu 2021 še potrebno nekaj sredstev za plače in odpravnine teh zaprtih rudnikov. Potem imamo pa pomembno postavko Odprava posledic naravnih nesreč.

V letu 2021 načrtujemo 9 milijonov evrov integralnih sredstev in 21 milijonov sklada za podnebne spremembe. Torej skupaj 30 milijonov evrov in v letu 2022 37 milijonov evrov. Namreč cela kopica plazov kot posledica naravnih ujm je po občinah širom po Sloveniji, to smo vedno sanirali na koncu leta, ko je nekaj ostalo v proračunski rezervi in potem se je to namenilo za sanacijo teh škod. Seveda v času epidemije ni računati na proračunsko rezervo oziroma v tem času, ko imamo ogromne odhodke iz tega naslova, skratka iz naslova covida, zato smo pravzaprav pristopili tle k večjemu obsegu in s temi sredstvi nameravamo bistveno več teh plazov pa tudi sanacij na vodotokih, ki so posledica tudi teh naravnih nesreč oziroma poplav. Bistveno povečujemo ta sredstva in jaz upam, da bom s tem tudi občinam priskočili nasproti, ki imajo zaradi teh ujm številno poškodovano infrastrukturo.

Zdaj kot sem povedal tudi pomembno povečujemo evropska sredstva iz približno oziroma 71 milijonov 200 povečujemo to na slabih 150 milijonov evrov, to se pravi res za 77 milijonov več in prepričan sem, da bomo uspeli tudi za spremembo in debirokratizacijo nekaterih postopkov pospešiti črpanje evropskih sredstev. Zdaj tu so številni projekti na področju protipoplavnih zaščit, na področju vodooskrbe in na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tako da, če sklenem, je tudi proračun Ministrstva za okolje in prostor razvojno naravnan, to se pravi v prvi meri za boljše gospodarjenje s slovenskimi vodotoki. Bistveno več sredstev za sanacije posledic naravnih ujm in tudi bistveno več sredstev za vlaganja v vodno infrastrukturo v smislu tudi novih vodnih virov, kakor tudi vodovodnih omrežij in pa sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Hvala tudi za vašo predstavitev spoštovani minister. Hvala seveda vsem, ki ste, vsem predstavnikom za predstavitev.

Odpiram razpravo članic in članic, članov odbora. Želi kdo besedo?

Mag. Andrej Rajh, izvolite.

Hvala lepa.

Res je, pred nami sta rekordna proračuna za obe ministrstvi, za Ministrstvo za okolje in prostor in za Ministrstvo za infrastrukturo. In res je, da so v bistvu proračuni odraz prioritete vsake Vlade in v bistvu jaz sem vesel, da se v globalu proračuni povečujejo, ker to pomeni, da se bo na to račun zaganjalo investicije in tudi v tem času nekako zagotavljala neka gospodarska rast, ki je pa seveda vprašljiva. Vemo, da Vlada že v tem tednu napoveduje nove omejevalne ukrepe. In glede na to, da vpliv teh novih omejevalnih ukrepov na letošnji in bodoči proračun verjetno ni bil sploh upoštevan. To vnaša v sam proračun in v napovedi, ki smo jim danes tu priča, določene negotovosti. To je eno v bistvu moje zelo vsebinsko vprašanje. Zanima me v bistvu, kolikšni odmik od zdajšnjih napovedi, ki so tu pred nami za prihodnji proračun, lahko na podlagi ukrepov, ki jih zdaj Vlada pripravlja in jih najavlja, da jih bo sprejela v tem tednu, kakšne posledice bo imelo v bistvu to na celoten proračun. Ker če bodo v bistvu posledice na proračun bistvene, potem je vse to, o čemur danes razpravljamo, brezpredmetno. To je ena zadeva, čisto vsebinsko. Jaz dopuščam možnost, da mi danes na to vprašanje ne morete dati odgovora, se bom pa, nadaljeval v bistvu razpravo, najprej v bistvu na področje okolja in prostora, potem pa še na infrastrukturo.

Jaz zelo pozdravljam te investicije v okolje in prostor. Tu bi samo rad opozoril na problem prebivalcev Anhovega oziroma kanala ob Soči, ki očitno nimajo dostopa do pitne vode, ki nimajo ustreznega vodovodnega sistema. In tu v bistvu pozivam, da država nekako pristopi tem prebivalcem naproti in jim zagotovi v skladu z ustavo pravico do pitne in čiste vode. Te postavke v proračunu jaz nisem opazil, tudi razumem, ad je zdaj ne more biti ta trenutek še, ampak pravim, nekako bo tem prebivalcem moralo priti, bo morala očitno, če lokalna skupnost v tem trenutku ni v stanju tega zagotoviti, priti na proti. Vemo, da je to okolje zelo degradirano, najprej s tovarno Salonit. Pač kot iz preteklosti sedaj se v bistvu pojavlja ta problem pitne vode in v stranki SAB smo vedno na strani ljudi in tudi nekako apeliramo, da se kolikor se bo v bistvu razprava v petek nekako pokazala določene rezultate ali pa ugotovitve, da bo država tem ljudem pristopila naproti. Spomnimo se, prav na pobudo naše stranke smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo.

Druge zadeve, ki so tudi povezane s pristojnostjo Ministrstva za okolje in prostor, so povezane z vlaganjem v energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije. Tu bi žele izpostaviti na nekaj mariborskih projektov, ki v proračunu nisem opazil. To je v bistvu obnova, energetska sanacija osnovnih šol Tabor 1, Borci za severno mejo, šole s prilagojenim programom Gustav Šilih, ki izvaja program za 30 občin. In v bistvu, če že nekako prvi dve šoli nista vključeni, bi pa vseeno apeliral, da se energetsko sanira šola, ki izvaja program za posebne potrebe, za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in ki jo obiskujejo varovanci s 30-ih občin. Dodatno bi tudi želel opozoriti v bistvu na dvorano Tabor, ki si tudi zasluži energetske sanacije. Gre za dvorano, ki je stara skoraj že 40 let in ki jo ne samo Maribor, ampak država potrebuje, če želi izvajati kakršnekoli mednarodne prireditve. Tako da v bistvu tudi v tej luči pozivam, da se nekako te zadeve dopolnijo.

Kar se pa tiče samega resorja za infrastrukturo, pa moram najprej reagirati na izjave spoštovanega državnega sekretarja, ki je govoril nekako v luči, da so, da ima zaradi brezplačnih vozovnic za upokojence izpad prihodka in da je to nadomeščeno v državnem proračunu. Torej upokojenci niso strošek, so tisti, ki so to državo zgradili, mnogi tudi z delovnimi akcijami. In najmanj, kar je, je potrebno resurse, ki so jih oni ustvarili, izkoriščati trajnostno, učinkovito in uspešno. In najmanj, kar je, je potrebno na: neustrezno zasedanje vlake in avtobuse spraviti potnike in v bistvu ukrep, ki je bil sprejet, se je izkazal za uspešnega, učinkovitega in to kartico je zdaj prejelo več kot 140 tisoč upravičencev. V stranki SAB smo na to zelo ponosni, apeliramo pa, da v luči krepitve trajnostnega promete zamaške, ki se pojavljajo predvsem zaradi epidemije Covid in ne zaradi potnikov, to je omejitev zaradi epidemije Covid, da z ustreznimi sredstvi že v letošnjem letu oziroma v naslednjem letu govorimo v bistvu o skoraj dodatnih treh milijardah, ki so, ki bodo nastale iz zadolževanja, tudi ustrezno nameniti, da se bodo lahko potniki varno vozili z vlaki in avtobusi in to ne samo v medkrajevnem potniškem prometu, ampak tudi v, torej v mestnem potniškem prometu in to tudi vas pozivamo, da nekako zagotovite, da zagotovite sredstva v tem proračunu glede na to, da imate več kot 200 milijonov več, in da je proračun rekorden, 13 pa še nekaj milijard, 13,5 milijarde evrov, da se najde teh par milijonov, da se spodbudi trajnostni način prevoza potnikov v mestih in med mesti.

Druga zadeva, ki jo bi tudi želel nasloviti, je funkcioniranje letalskega prometa, ki ga je ta koronakriza zelo zelo zdesetkala. Še v času prejšnje Vlade smo v parlamentarni proceduri obravnavali prenos Evropske direktive, ki bi omogočila subvencioniranje določenih letalskih linij, ki so pomembne za državo. Danes na Brnik trenutno letijo štiri letalske družbe. Mislim, da je en let v Beograd, pa dva v Frankfurt, pa en se mi zdi, da v Istanbul, mislim od 30-ih, ki so bile prej običajne in če bomo mi v teh časih želeli koga privabiti, ga je seveda treba tudi nekako subvencionirati. In mi smo še pred dobrim letom v Državnem zboru obravnavali predlog prenosa direktive Evropske komisije, ki bi to omogočila, pa je takratna opozicija ta prenos direktive s stoenim izgovorom zavrnila. Danes letališče v Ljubljani in v Mariboru tudi zaradi tega ukrepa ali pa bom rekel, takratnega nagajanja samevata.

Druga zadeva, ki je zelo pomembna, so tudi v bistvu prometna in cestna infrastruktura. Govorimo o obvoznicah. Zahodna mariborska obvoznica ima za leto 2021 pa 2022, v prvem letu namenjenih 500 tisoč evrov, v drugem letu 600 tisoč evrov. Blejska obvoznica, južni in severni del, južni del 550 tisoč v letu 2021, v letu 2022 – 150 tisoč, severni del pa dvakrat po 10 tisoč. Obvoznica Murska Sobota je prav tako v vsebinskem smislu izpuščena, govorimo o namenjenih sredstvih v znesku 200 tisoč evrov v letu 2021, v letu 2022 v 30 tisoč evrih. Nekako nisem našel ukrepov za širitev ljubljanske obvoznice, torej dograditve tretjega pasu. Dopuščam, da je to pristojnost Darsa, in da zaradi tega ni v tem proračunu to tudi izpostavljam.

Sprašujem tudi kakšna je usoda obnove gorenjske proge. Vemo, da je zaradi obnove tunela Karavanke, da bo nekaj časa po njej promet zaustavljen, in da se ta obnovitvena dela, ki so predvidena na železniški progi, bodo izvajala samo na enem krajšem odseku, lahko pa bi se na daljšem. Pa me zdaj to zanima: Zakaj, kdaj bo cel odsek prišel na obravnavo. Zanima me, kje je v bistvu, kje so nastavki za gradnjo hitre ceste med Postojno in Jelšanami? Kako je s kolesarko potjo od Bleda do Bohinja? Zanima me, mislim kako je tudi s tuneli, ki bi povezali štajersko avtocesto s Srednjesavsko dolino s Trbovljami? Kako je z izgradnjo tunela pod Gorjanci, na južnem kraku tretje razvojne osi. To so v bistvu vse ene takšne stvari, ki v bistvu odpirajo določena vprašanja, ki so pomembna za razvoj večih regij. V bistvu, naštel sem projekte po večih regijah in ki jih nekako ne opažam, da bi bili ustrezno ovrednoteni v državnem proračunu. Zato prosim za vaš komentar.

Hvala.

K besedi se je prijavil kolega Željko Cigler. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi, gospod minister s svojo ekipo, en lep pozdrav.

Povedali ste nam kar pomembne projekte, za našo državo, za okoljsko, prostorsko, predvsem pa za življenjsko blaginjo in pa varnost, ki jih želim izpostaviti. Tukaj pa nekaj vprašanj postavljam. Rekli ste, da bodo velika sredstva vložena, zlasti pri oskrbi z vodo. Voda je jasno, mislim, da je to člen ustave, ki nam pitno vodo zagotavlja. Bi pa vprašal vas tole.

Anhovo, hudo onesnaženje vode, voda je tam, imamo vsebine karcenogenih snovi. Ljudje jo pijejo iz gasilskih cistern. Črpališče vode pa je praktično tuja korporacija, je kriva onesnaženja, to je eternit. Črpališče, vodarna močila v Desklah pa je na področju tudi tuje korporacije cementarne Anhovo. Zanima me ali boste pomagali na Ministrstvu za okolje in prostor, ampak ne pomagali, mislim da je to dolžnost države, da se tudi tem prebivalcem, ki so sedaj še dodatno prizadeti, v vseh hudih težavah, ki jih poznamo, zagotoviti jim pitno vodo s sredstev za katere ste sami rekli, da bodo za ta področja relativno zelo velika. Ali bo odgovor, da je to problem, ki ga mora rešiti občina Kanal ob Soči.

Drugič. Zelo dobro je, da se zaključuje sanacija in sredstva za to zgornje Mežiške doline, ker vemo, kakšna je problematika z visokih procentom svinca v krvi, še posebej otrok, ki jih izpostavljamo, ampak tudi ostalih prebivalcev bi jaz rekel. To je zelo dobro. Bi pa vprašal še zraven tole. Omenili ste sanacijo nevarnih odpadkov v Celju v Bukovžlaku. To je zadeva, ki Celjane in okoličane, ki so izpostavljeni vplivu teh nevarnih snovi, ki jih bodisi voda, bodisi veter raznašajo okoli. Ampak Republika Slovenija je 16. julija 2015 izgubila tožbo proti Evropski komisiji zaredi nazakonitega odlagališča v Bukovžlaku. Leto je 2020 konec. Gospod minister mi lahko odgovorite, kdaj se bo ta sanacija z denarji, ki pravite, da so na voljo v proračunih 2021 in 2022 dogodila.

Namreč na več odborih, ko obravnavamo to problematiko za okolje, na Oborih za infrastrukturo je bilo povedano, da zaradi prav tega odlagališča, Republika Slovenija plačuje letno in mislim, da tako so nam povedali vaši predstavniki, tudi dnevno odškodnino. In še tole bi rekel. Glejte, omenili ste, da se sanirajo vrtci v Celju. Jaz imam tukaj sliko, ki kaže procente onesnaženosti vrtčevske zemlje, tam kjer se otroci igrajo v Mestni občini Celje, ki je ekološko hudo onesnažena. Morda celo bolj, pa ne želim to zdaj odpreti diskusijo, kot Mežiška.

Ampak težke kovine v tleh Celjskih vrtcev, kritična presežena meja, praktično vseh desetih, kadmij, svinec, cink, arzen. Spoštovani gospod minister, povedal bi vam tole. Pa ste to že slišali od mene in na tem odboru sem povedal. visoka ograja se postavi, ko se odstranjuje nevarna zemlja iz teh otroških igrišč. Čez to ograjo je igrišče krajevne skupnosti otroško igrišče. Čez to ograjo so vrtovi staršev otrok, ki jim čistimo zemljo na otroških igriščih. Zakaj se odlaga, zakaj se ne pristopi k ekološki sanaciji Celjske kotline, ki je izjemno onesnažena s težkimi kovinami. Malo ob koncu prejšnjega mandata je Stranka modernega centra, Janja Sluga je bila prvopodpisana, to je Stranka modernega centra, ki je danes v koaliciji, vložila zakon, predlog zakona za sanacijo Celjske kotline prav zaradi teh stvari, ki jih zdajle omenjam. Sedaj od njih nič, »nosi jih magla i tama«. Sprašujem kaj se bo zgodilo tudi na tem področju, če je sredstev tudi dovolj. Kako dolgo bodo še prebivalci Celja izpostavljeni temu onesnaženju, brez, da bi se država aktivno lotila s sanacijskimi ukrepi.

In še tole bi rekel, dobro je, da podpiramo tisti sklep, ki ga je praktično lansko leto ali je predlani bilo, ko smo sprejemali proračun za leto 2020, vaš kolega Rosec predlagal in to je, da se sanirajo ostanki oziroma zaprtega odlagališča nevarnih odpadkov v Velenju med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom. To še gospod minister izpostavljam posebej zaradi tega, ker je – vi ste minister za okolje in prostor tretje Vlade Janeza Janše. V prvi Vladi Janeza Janše je minister za okolje in prostor, Janez Podobnik na podlagi analiz rudnika geomehanskih, geoloških premikov tal opozoril, da so ta področja, še posebej področje Gaberk izpostavljena hudim posedanjem in premikom tal, tako po vertikali, kot horizontali. Upam, da ste me razumeli in slišali. O Gaberkah govorim. In to področje je to opuščeno odlagališče nevarnih odpadkov, ki se prav tako pogrezajo kot zemlja v Gaberkah, je tista točka kjer nevarni odpadki silijo v zemljo in v vodo in ogrožajo življenje Šoštanjčanov in Velenjčanov oziroma Šaleške doline. Lepo prosim, če lahko tele odgovore dobim.

Hvala lepa.