Dober dan in lepo pozdravljeni.

Seveda najprej pozdravljam članice in člane našega odbora. Lepo pozdravljam tudi vabljene na sejo.

Začenjam 44. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Lidije Ivanuša je z nami gospod Franc Rosec, ki ga lepo pozdravljam. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red seje pa je naslednji: predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19. Zakon bomo obravnavali po nujnem postopku.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Pripombe, stališča in predlogi strokovne in zainteresirane javnosti. Amandmaji so vloženi, ko bo narejen pregled, ga boste dobili na klop. Na sejo smo vabili Vlado Republike Slovenije, Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z nami je gospod minister Janez Cigler Kralj, ki ga res lepo pozdravljam. Vabili smo tudi nekatera druga ministrstva oziroma predstavnike ministrstev zaradi tega, ker gre za izjemno obsežen zakon, ki pokriva različna področja. Vabili pa smo tudi Državni svet. Dodatno pa smo na predlog Poslanske skupine Levica vabili še Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Pergam konfederacija sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat farmacevtov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Policijski sindikat Slovenije, Sindikat občinskih redarjev Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Društvo Asociacija, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Naj ob tem povem, da na sejo uvodoma na začetku zaradi situacije, v kakršni smo že več mesecev, razen nujnih deležnikov, tako kot že ob prejšnjih paketih protikorona paketih nisem vabila strokovne in zainteresirane javnosti. Zaradi priporočil NIJZ-ja in pa tudi predsednika Državnega zbora, ker nam je posredoval dopis z dne 11. 9. 2020, v katerem vsem predsednikom delovnih teles svetuje premislek glede sodelovanja večjega števila udeležencev na sejah delovnih teles, zato sem v začetku vabila samo predstavnike ministrstev, tako kot vedno k tem paketom, ker gre za predlagatelje. Danes sem vabila več ministrstev tudi zato, da bodo članice in člani odbora lažje dobili odgovore na zastavljena vprašanja in pomisleke, drugih pa zaradi zaostrene situacije nisem vabila. Potem pa se je zgodila pobuda in poziv predsedniku Državnega zbora, s strani Poslanske skupine Levica in potem sem v petek popoldan – jaz sem sicer to videla šele danes. Prav tako moja sekretarka, da Levica želi, da na sejo povabimo še ostale vabljene, ki sem jih sedaj prebrala in sem se odločila, da jih povabim tudi zaradi tega, da ne bi prešli v fazo dolgih postopkovnih zapletov in sem potem povabila vse, katere je Poslanska skupina Levica predlagala. Dejstvo je, da sem želela ravnati v skrbi za javno zdravje vseh nas, sedaj je situacija kakršna je. bi pa prosila vse, ki so dodatno vabljeni na današnjo sejo, da v začetku, ko bom dala besedo se omejite na 5 minut in upam, da bo to sprejeto tudi z razumevanjem.

Sedaj pa naj povem, da sem vabila še tudi Odbor za kulturo, predsednico in pa predsednico Odbora za zdravstvo. Z nami je gospa podpredsednica Odbora za zdravstvo, gospa Mojca Žnidarič, kajti Odbor za kulturo in Odbor za zdravstvo sta kot zainteresirani delovni telesi že obravnavali predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, tako da je pravzaprav v delih, kjer se zakon dotika vprašanj kulture in pa vprašanj zdravstva, bilo že zelo natančno in poglobljeno lahko rečemo razpravljano na teh dveh odborih. Sedaj pa smo v fazi, ko bomo obravnavali zakon v celoti in seveda bom potem razložila kako bo postopek potekal. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 80. seji, 2. 10. 2020, odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika.

Pričenjamo z obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Najprej dajem besedo predlagatelju zakona, gospodu Janezu Ciglerju Kralju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani članice, člani odbora, kolegi, kolegice iz ministrstev in spoštovani vsi vabljeni!

V sprejem predlagamo nov, že peti sveženj ukrepov, torej peti odkar smo prevzeli odgovornost za vodenje vlade v teh izjemno zahtevnih časih. Če se ozremo nazaj in pogledamo začetek ali pa obdobje od začetka korona obdobja, Covid-19 obdobja, lahko ugotovimo, da so pravzaprav spremembe edina stalnica tega obdobja. Lahko rečem tudi glede na mnenja mednarodne javnosti, pa tudi domačih strokovnjakov, da je tudi hitro in učinkovito odzivanje vlade stalnica v tem obdobju. Vlada je skušala zelo hitro in z obsežnimi kvalitetnimi svežnji ukrepov odgovoriti na razmere, zaščititi na eni strani najranljivejše skupine, na drugi strani zaščititi trg dela in delovna mesta in seveda omogočiti tudi v tistem najhujšem času epidemije, da so gospodarski subjekti preživeli z univerzalnim temeljnim dohodkom in z nadomestili za čakanje na delo doma ter kasneje še s skrajšanim delovnim časom. Torej, tudi hitro in učinkovito odzivanje Vlade na te razmere je stalnica tega obdobja. Covid-19 pa je pustil in še vedno pušča posledice na vseh področjih. Vidimo, da smo trenutno sredi drugega vala, zato je ključno, da se tudi na te posledice in na novo nastale razmere odzivamo učinkovito in pravočasno, kar nam, po naši oceni, tudi uspeva.

Tudi tokrat je naša skupna dolžnost, da zakonodajo prilagodimo ali pa celo ustvarimo pravne podlage za ukrepanje v danih družbenih razmerah. Vesel sem, da smo uspeli v kratkem intenzivnem procesu očitno pripraviti zopet dober paket, s katerim odgovarjamo na te razmere. Namreč, lahko rečem, da smo sedaj oktobra na nek način veliko bolje pripravljeni na ta izziv, ki ga virus postavlja pred vse segmente družbe. V marcu smo bili brez zaščitne opreme, virusa sploh nismo poznali, ves svet se je odzival v bistvu na popolnoma nepoznano situacijo. Sedaj, oktobra, imamo izkušnjo prvega vala, imamo dovolj zaščitne opreme, imamo tudi nekaj več podatkov o virusu, bolje smo organizirani, tudi NIJZ, vidite, zelo učinkovito spremlja in obravnava veliko večje število vseh brisov in vsega, kar je s tem povezanega, kot v prvem valu. Torej, smo se ekipno, finančno in tudi strokovno veliko bolje postavili v tem drugem valu, kot v prvem.

Tudi tokrat se sredstva namenjajo ukrepom za preprečevanje širjenja in omejevanje okužbe na Covid-19 ter na drugi strani potrebam in stiskam ljudi. In to je tudi glavna značilnost dosedanjih paketov. Ta vlada je: denar namenila tistim, ki ga potrebujejo. Torej, najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, podjetjem, zaposlenim, za ohranitev delovnih mest. skupaj smo v tem času zaščitili že skoraj 300 tisoč delovnih mest, kar je nedvomno velik zalogaj, ampak hkrati tudi velika naložba za to, da ko bo epidemije oziroma ko se virus umiri, da lahko podjetja normalno začnejo svoje delovanje.

Dovolite, da v tem uvodnem delu še izpostavim, da smo tudi tokrat vodili intenziven dialog z vsemi zadevnimi deležniki. Tukaj mislim tudi socialni dialog, ki je bil zahteven, ampak hkrati pa menim, da tudi potreben, če samo ponazorim težo tega dialoga, so člani oziroma socialni partnerji člani pogajalske skupine za PKP-5, pravzaprav okoli 22 ur usklajevali besedilo tega paketa. Uspeli so v tem procesu uskladiti približno štiri petine členov in moram reči, da žal na koncu tega procesa na seji Ekonomsko-socialnega sveta je eden izmed socialnih partnerjev, torej en del socialnih partnerjev zapustil sejo, tako da nismo mogli sklepati in sprejeti končnih sklepov glede PKP-5, ne glede na to kar sem vam ravnokar povedal, torej ne glede na 22 ur vloženega truda, ne glede na velik odstotek usklajenih členov so se žal tako odločili. Takrat sem bi še predsednik ESS in bilo je predlagano, torej bila sta predlagana dva sklepa kot pri prejšnjih PKP paketih, nič posebnega. Torej ugotovitveni sklep, da se je ESS seznanil in drugi, da se pozove Vlado, da v čim večji meri upošteva te dogovorjene ali pa tripartitno usklajene člene. Žal se je potem odvilo tako kot sem rekel, ampak ne glede na to sem jaz za ta vloženi trud in čas v socialnem dialogu izjemno hvaležen in se zahvaljujem vsem socialnim partnerjem, predvsem pa tudi vsem tistim, ki ste to pogajalsko skupino vodili in sodelovali v njej, kajti to je nepredstavljiv napor, ki je tudi izjemen v zgodovini Slovenije.

Dovolite, da na kratko povzamem nekatere ukrepe iz tega paketa zakonov. In sicer, je sestavljen iz več področij. Nosilni ukrepi so zaščitni ukrepi za trg dela in gospodarstvo. Odločili smo se, da glede na razmere in glede na to, da nekatera podjetja niso mogla niti delno zagnati svoje dejavnosti, da podaljšamo možnost subvencioniranja čakanja na delo na domu. In sicer, do konca leta 2020, z možnostjo, da v kolikor bi to bilo potrebno še s sklepom Vlade to naprej podaljšamo. In sicer, vstopni pogoj za koriščenje tega ukrepa bo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. Poleg tega smo se odzvali na razmere, ki so nastale zaradi pričetka novega šolskega leta. Zavedamo se, da je veliko staršev šoloobveznih otrok, predšolskih otrok in drugih skrbnikov, ki so zaradi odrejene karantene njihovemu otroku primorani ostati doma. Po sistemski zakonodaji jim je za to pripadal le 50 % nadomestilo. Zdaj s tem zakonom predlagamo, da se to nadomestilo povrne delodajalcem v višini 80 %. Nadomestilo se bo zagotovilo tudi v primeru varstva otroka s posebnimi potrebami, o amandmajih pa smo predvideli še nadomestilo za ostale skupine, ki so pod skrbništvom in rejnike. Sicer pa se nadaljuje, podaljša ukrep povračila nadomestila plače tistim, ki jim je odrejena karantena, in sicer po istem ključu kot je bilo to v PKP4 glede na to zaradi katerega razloga je karantena odrejena. Ponovno dodajamo med upravičence za ukrepe za zaščito trga dela tudi samozaposlene, in sicer uvajamo zaščito v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povračila delnega nadomestila za čas karantene za samozaposlene, oba ukrepa bosta trajala do konca tega leta, Vlada pa ju bo lahko tudi podaljšala za obdobje največ šestih mesecev, če bomo ocenili, da razmere to zahtevajo. Višina mesečnega temeljnega dohodka v tem paketu bo 1100 evrov mesečno za mesec oktober, november in december razen za upravičence s področja kulture, ki jim Republika Slovenija že krije prispevke, za njih bo višina mesečnega temeljnega dohodka 700 evrov, saj jim že Republika Slovenija plačuje prispevke za socialno varnost. Enako velja za kmet, kmečke zavarovance. Višina nadomestila za odrejeno karanteno pa bo 250 evrov za samozaposlene. Pogoj v zakonu je sicer naveden 30 %, torej 30 % upad prihodkov upravičenca glede na leto 2019, ampak koalicija, koalicijske poslanske skupine so z amandmajem tu predlagale 20 % prag, da se to izenači s pogojem za čakanje na delo doma. Poleg ukrepov za trg dela in gospodarstvo je vsaj iz področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tukaj še nekaj pomembnih ukrepov za področje socialnega varstva. Mi vemo, da moramo zaščititi naše najranljivejše pred tem virusom in ekipe v domovih za starejše in ostalih socialno varstvenih zavodih se nedvomno izjemno požrtvovalno trudijo ščititi tako uporabnike storitev kot svoje družine, sebe, svoje delovne kolektive in zaradi tega jim gremo nasproti. Ukrep dodatnega denarja za zaposlitve v socialno varstvenih zavodih 29 milijonov iz PKP4 smo sedaj nadgradili z ukrepom nagrajevanja zaposlenih v teh zavodih, in sicer uveljavil se bo dodatek za neposredno delo z uporabniki v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 %, za tiste, ki bodo pa začasno prerazporejeni iz enega v drugih socialno-varstveni zavod pa dodatek v višini 20 % njihove plače. Predlagamo tudi podaljšanje in uvedbo nekaterih ukrepov, ki ohranjajo cene oskrbnin v domovih za starejše, to je izjemno pomembno spoštovana predsednica, članice in člani, da breme COVID-a ne bo padlo na ramena starejših, ki so v domovih za starejše ali pa ki so uporabniki storitev, oskrbe starejših ali pa na njihove družinske člane. Vsi vemo, da je to močno finančno breme in Vlado in Ministrstvo za delo, ki zdaj vodi že tretji od petih protikorona paketov, je vodilo to, da finančno ne smemo dodatno obremeniti niti teh domov za starejše oziroma socialno-varstvenih zavodov, ki so že v krizo vstopili finančno in kadrovsko podhranjeni, lahko rečem na kolenih, niti uporabnikov njihovih storitev, ker je cena oskrbe, veste, za marsikatero družino, svojce ali pa same uporabnike že velik finančni zalogaj. Zato predlagamo financiranje enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme in sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene izvajalce na področju socialnega varstva, pa tudi kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitete, veste, da moramo domovi imeti nekaj kapacitet na razpolago zaradi morebitne vzpostavitve rdeče, sive cone ali pa umika v domačo oskrbo, torej, če so se svojci odločili oskrbovati v tem času svojega svojca, ki je sicer nastanjen v domu starejših doma ali pa v drugem socialno-varstvenem zavodu, se potem pokrije tudi socialno varstvenemu zavodu izpad tega prihodka. Tukaj imamo še nekaj pomembnih zaščitnih ukrepov za področje zdravstva, kot sem povedal, so danes tu z mano kolegice in kolegi iz vseh tozadevnih resorjev, torej vseh resorjev, ki so zaobjeti v tem paketu, tako da bolj konkretno bodo lahko tudi podrobno posamezni za svoje področje razložili v, tekom razprave svoje ukrepe, sicer pa izpostavim, da predlog zakona predvideva izvedbo nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Namreč vemo, da so bile čakalne vrste pereč problem že preden je ta vlada nastopila, odgovornost še pred Covidom, Covid je žal te razmere samo še zaostril in tu skušamo na en nov način odgovoriti na to, kajti v ospredju je želja, da se pacientom, tistim, ki potrebujejo posege, storitve zdravstvene oskrbe, omogoči, da pridejo do teh storitev hitro in da dobijo kakovostno storitev, je to izhodišče in zaradi tega se predvidi ta nacionalni razpis, ki bo po našem mnenju, po naši oceni izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev. Tudi tu se predlaga enkratno pokritje stroškov za vzpostavitev enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme ter sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja ter za zdravljenje okužbe s COVID-19. Tudi ena novost na področju zdravstva, jo bi omenil, in sicer odsotnost z dela zaradi bolezni, po domače povedano bolniška odsotnost, bo možna brez potrdila osebnega zdravnika do 3 dni, s tem bomo tudi razbremenili primarno zdravstvo, ki v teh dneh tudi opravlja, bi rekel, enormno, enormno, oziroma je, je pod enormnim naporom, stresom in pritiskom zaradi razmer. Poenostavljamo tudi postopek izdaje karantenske odločbe, podrobneje urejamo institut karantene na domu ter uvajamo, predlagamo ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje vladnih ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja COVID-19. Tukaj je še nekaj ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja, nanašajo se na finansiranje zaščitne opreme, oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene, ureditev, torej pravna podlaga za vzgojno izobraževalno delo na daljavo, pa še ena pomembna stvar, ki sicer spada bolj pod področje zdravja in sicer vzpostavljamo podlago za finansiranje prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za vse državljane in državljanke Republike Slovenije.

Tako, spoštovana gospa predsednica, članice, člani, kolegice, kolegi, vabljeni, skušal sem nekako jedrnato, strukturirano iti skozi ta 5. protikorona paket, glede na stanje oziroma število okuženih s COVID-19, kot imamo sedaj, ter glede na to, da so se nekateri ukrepi že iztekli, je ta protikorona paket izjemno nujen, ocenjujemo, da je to paket, ki bi pravzaprav že s 1. oktobrom ali pa še prej, nekateri ukrepi morali veljati, zato se vam že vnaprej zahvaljujem za plodovito in konstruktivno debato in seveda za vašo podporo vsem tem zaščitnim ukrepom, ki so na mizi pred vami, hvala lepa v tem uvodnem delu.

Najlepša hvala tudi vam, gospod minister, za ta dodatna pojasnila k predlogu zakona, vsekakor pa bodo lahko potem tudi določena ministrstva podala še dodatne obrazložitve v kolikor bodo smatrali, da je to potrebno že v začetku. V začetku, sicer se boste pa lahko prijavljali potem tekom razprave, ko se bodo morebiti odprla vprašanja ali pa dileme razpravljalcev, poslancev in poslank tega matičnega, tega delovnega odbora.

Preden dam besedo naprej gospe Slađani Ješić iz Zakonodajno-pravne službe, pa naj vas obvestim, da gospoda Marka Koprivca nadomešča gospa Bojana Muršič, iz kvote SMC pa je z nami gospa Janja Sluga, obe lepo pozdravljam in jima želim dobro in konstruktivno delo na našem odboru. Sedaj pa dajem besedo gospe Slađani Ješić iz Zakonodajno-pravne službe, izvolite.

Hvala za besedo, predsednica, lep pozdrav.

Zakonodajno-pravna služba je predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je obsežno, področij, na katera se predlog zakona nanaša, je več in so raznolika in prav takšne so tudi naše pripombe. V okviru uvodne predstavitve, bi najprej podala nekaj splošnih poudarkov iz mnenja.

Najprej glede strukture zakona. Vsebina tega predloga zakona zaradi omilitve in odprave posledic COVID-19 obsega novele, ki trajno posegajo v posamezne zakone, v drugem delu predloga zakona, ter odstope od določb določenih zakonov in začasne ukrepe, s katerimi naj bi se določena vprašanja, ki so sicer sistemsko urejena s posameznimi področnimi zakoni začasno urejala drugače oziroma se določena vprašanja, ki sistemsko niso urejena, začasno zakonsko urejajo, kar pomeni, da se bodo materialne določbe tretjega in četrtega dela predloga zakona s potekom časa izčrpale. Zaradi tega pravzaprav ni jasno, zakaj se odstopi in začasni ukrepi ne urejajo enotno, kot interventni ukrepi, saj se po svoji pravni naravi ne razlikujejo. Uvodoma smo v pisnem mnenju zaradi njegove pomembnosti posebej izpostavili ustavno-pravni vidik, povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. Upoštevati je treba, da se pravica do zakonodajnega referenduma skladno z drugim odstavkom 90. člena ustave lahko vnaprej izključi le za ozko določene primere, njena ekstenzivna uporaba v pravnem redu ni mogoča.

Čeprav naj bi predlog zakona vseboval rešitve, s katerimi se zagotavljajo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19, vključuje tudi nekatere druge vsebine, ki vsaj na prvi pogled niso neposredno povezane z omilitvijo in odpravo posledic COVID-19. S tega vidika je izrazito sporna določitev prenehanja veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige v tretji alineji 127. člena predloga zakona, ki predstavlja zakonski ukrep, ki trajno posega v sistemsko ureditev cene knjig in ni videti, kako neposredno vpliva na omilitev in odpravo posledic COVID-19.

Predlog zakona pa vsebuje tudi nekatere druge vsebine, za kater ni utemeljeno, kako so povezane z njegovim namenom. Primeroma navajamo določbe 8. člena in predlagano oprostitev plačila davkov in prispevkov od prejetih plačil za pripravljenost in usposabljanje za pomožne policiste. Potem določbe 19. člena, ki urejajo kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni, ki poleg tega niti ni ustrezno vpet v veljavno zakonodajo, zato se zastavlja tudi vprašanje njegovega izvajanja. Potem določbe 32. člena, ki urejajo nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in sicer namen naj bi bil zmanjšati število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti, ne pa v celoti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ter vsebina 45. člena predlog zakona, ki jo pa pojasnim v nadaljevanju, ko bom podrobneje predstavila podpoglavje o mobilni aplikaciji.

Z umeščanjem drugih vsebin v zakonsko besedilo, ki presegajo okvire odprave posledic naravne nesreče, se celoten predlog zakona izpostavlja nevarnosti, da bi bil ugotovljen za neskladnega z ustavo. V predlogu zakona je še nekaj drugih določb, ki sicer so vsebinsko povezane z njegovim namenom, vendar pa ni izpolnjen dodaten pogoj interventnosti, to je, da ti ukrepi niso časovno omejeni. Zato je treba v tretjem in četrtem delu predloga zakona dosledno določiti čas trajanja ukrepov povsod, kjer manjka. Nekaj določb smo v uvodu primeroma navedli v pisnem mnenju, tukaj bi izpostavila določbe 83. in 84. člena predloga zakona.

V povezavi s trajanjem ukrepov, smo izpostavili tudi načelo legalitete, kajti predlog zakona na več metih brez zakonsko določenih kriterijev pooblašča vlado, da s sklepom podaljša trajanje posamičnih ukrepov za določeno obdobje. Pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa mora vsebovati vsebinske kriterije. Izvršilna oblast je torej vsebinsko vezana na ustavo in zakon, zato trajanje ukrepov ne more biti odvisno od popolne diskrecije izvršilne veje oblasti. Legalitetno načelo delovanja državne uprave je eno od temeljnih ustavnih načel, saj je povezano tudi z drugimi ustavnimi načeli, z načelom pravne države iz 2. člena ustave in načelom delitve oblasti iz 3. člena ustave. Zaradi pravnse varnosti bi veljalo izrecno določiti, da se sklep Vlade, s katerimi se podaljšujejo zakonski ukrepi, objavi v uradnem listu. V zvezi z načelom legalitete pa je nadalje treba izrecno izpostaviti, da tudi predpisi ministrov določenih vsebin ne morejo izvorno urejati. Kar se ne upošteva v določbah 32., 34. do 37., 39, 40. in 42. člena, 54. ter 79. in 83. člena.

Nadalje smo v pisnem mnenju uvodoma opozorili še na dve pomembni ustavno pravni določbi, ki s predlogom zakona nista upoštevani. Prva je 148. člen ustave, skladno s katerim, morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države, kar je treba upoštevati v vseh zakonskih določbah, kjer je kot vir financiranja naveden proračun Evropske unije. Njegovo navedbo je torej treba opustiti, saj so tudi sredstva, ki so pridobljena iz proračuna EU zajeta v proračunu države in tudi predlagatelj je v uvodnem delu predloga zakona navedel, da so sredstva za izvajanje predloga zakona zagotovljeno v proračunu države. Druga pa se nanaša na 155. člen ustave, ki določa prepoved povratne veljave pravnih aktov. Kljub načelni prepovedi retroaktivnosti, je učinkovanje posameznih zakonskih določb za nazaj izjemoma dopustno, pod pogoji določenimi v 2. odstavku 155. člena ustave, vendar pa ti pogoji v zakonodajnem gradivu niso izrecno navedeni, niti obrazloženi. Tudi sicer je obrazložitev predlagani h rešitev izjemno pomanjkljiva, zato je presoja nekaterih rešitev bistveno otežena. Obrazložitev večinoma povzema zgolj besedilo členov, ne pojasni pa namena in vsebine posameznih določb predloga zakona, ter posledic in medsebojnih povezav v njih vsebovanih rešitev. In kot taka ne izpolnjuje zahtev iz 7. odstavka 115. člena Poslovnika Državnega zbora. Pri izvajanju zakona in postopku morebitne presoje zakona pred Ustavnim sodiščem pa takšna obrazložitev ne bo pripomogla k ugotovitvi prave volje in namena zakonodajalca glede posamezne sprejete rešitve.

V okviru uvodnih pripomb smo opozorili tudi na več jezikovnih nedoslednosti v predlaganem zakonskem besedilu, ki vplivajo na jasnost in razumljivost zakonskih določb, ki sta eden od temeljev pravne varnosti in s tem pravne države na sploh. Z vidika 2. člena Ustave pa je treba tudi urediti razmerja predlaganih rešitev v 9. členu, v podpoglavju o mobilni aplikaciji in 129. členu predloga zakona do relevantne začasne veljavne ureditve po drugih interventnih zakonih, povezanih s covid-19, ki določajo sorodne odstope od sistemske ureditve, da ne pride do anomalije oziroma neskladja o upravnem redu, ki kot tako krši načela pravne države. V pisnem mnenju smo podali precej pripomb k posameznim členom. Amandmaji, ki bi ustrezno naslavljali naše pripombe, pravzaprav ne vem, če so bili vloženi oziroma vloženi so bili, ampak nismo jih še imeli časa preučiti. To bomo naredili sproti, tekom današnje seje.

Zato bom na tem mestu izpostavila bistvene pripombe ključnim ukrepov iz predloga zakona. Najprej glede nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev 32. do 34. člen predloga zakona. Predlagana ureditev nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev je ustavno in pravno sistemsko sporna. Pomeni namreč v celoti odstop od sistemske veljavne ureditve v vseh elementih instituta razpisa v okviru zagotavljanja izvajanja javne zdravstvene službe, kot ga urejata Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za istovrstne storitve se tako vzpostavljata dva različna, vzporedna sistema, pri čemer predlagana ureditev ne upošteva zahtev ustavnega načela legalitete iz 120. in 153 člena ustave, je izrazito podnormirana in zato nejasna, mestoma tudi protislovna in kot takšna vnaša nejasnost v pravno ureditev. Zaradi tako pomanjkljive ureditve na zakonski ravni se zastavlja tudi vprašanje skladnosti predlagane ureditve z določbo prvega odstavka 51. člena ustave, ki zagotavlja vsakomur pravico do zdravstvenega varstva, pod pogoji, ki jih določa zakon, in iz katere za državo izhaja obveznost, da vzpostavi sistem, ki omogoča materialno dostopnost zdravstvenih storitev vsem, ki jih potrebujejo, ter da zagotovi delovanje zdravstvene službe, ki je sposobna nuditi potrebne zdravstvene storitve. Zakon mora določiti način izvrševanja navedene ustavne pravice. Iz predloga zakona pa ne izhajajo nujni elementi zakonskega urejanja. Na primer, kaj naj bi bil predmet nacionalnega razpisa, torej, katere vrste zdravstvenih storitev oziroma merila, po katerih bodo izbrana, obseg teh storitev, pogoji za izvajalce teh storitev, kriteriji oziroma merila za izbor izvajalcev in obseg storitev na posameznega izvajalca, pogoji za izvajanje teh storitev, obvezna vsebina pogodb, upravičenci do storitev in nenazadnje nadzor nad izvajanjem storitev.

Predlagana rešitev, ki izvajanje razpisanih zdravstvenih storitev dopušča zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti izven sistemskih okvirov, torej brez podeljene koncesije, je pravnosistemsko sporna, saj se s tem obide institut koncesije in v tem okviru zlasti ureditev pogojev za pridobitev koncesije, postopka izbire koncesionarja na podlagi javnega razpisa ter medsebojnih pravic in obveznosti koncedenta in koncesionarja, kot jih določa sistemska ureditev. Medtem torej, ko sistemska zakonska ureditev opredeljuje razmerja države do izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki po veljavnem zakonu izvajajo javno službo, javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, se te določbe na druge izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki niso vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, ne nanašajo. Temeljni motiv pravnega režima javne službe je uresničevanje javnega interesa, zato se opravlja v strožjih mejah določenih pogojev, pravic in obveznosti.

Poleg tega se predlagana ureditev kaže kot vprašljiva tudi z vidika ustavnega načela enakosti iz 14. člena ustave. Zaradi različnega urejanja pravnega položaja zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti pri izvajanju istovrstnih zdravstvenih storitev, predvsem pa tudi zaradi različnega urejanja pravnega položaja pacientov za istovrstne zdravstvene storitve. Z vidika posameznika pacienta pa je v okviru pravice do zdravstvenega varstva kot človekove pravice pomembna zlasti zahteva, da se zagotovi dostopnost do zdravstvenih storitev in njihova kvaliteta ter da so te storitve zagotovljene trajno in nemoteno in vsem pod enakimi pogoji.

Če strnem, iz predlaganega besedila ni mogoče ugotoviti, na kakšen način naj bi bile zdravstvene storitve materialno oziroma cenovno, časovno, kvalitetno, enakopravno dostopne, pod katerimi pogoji in kako se bo nadzorovala dostopnost teh storitev. Tega s tako pomanjkljivo in nejasno vsebino ni mogoče ugotoviti. Vsak poseg v sistemsko ureditev v osnovi načenja predvidljivost in pravno varnost, ki sta temeljni prvini načela pravne države iz 2. člena ustave. V zvezi z določanjem ureditve, ki pomeni odstop od sistemske ureditve, je zato treba upoštevati, da je določanje izjem dopustno v strogo omejenem obsegu in restriktivno, ob izčrpno podanih stvarnih, razumnih in utemeljenih razlogih, ki pa v obrazložitvi predlagane rešitve niso navedeni. Obrazložitev pravzaprav nima posebne vrednosti, saj zgolj strnjeno povzema besedilo členov, deloma je celo v nasprotju z besedilom, zato je onemogočena oziroma bistveno otežena presoja rešitev.

Zdaj pa še k 9. poglavju, glede mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom sars-cov-2, 44. do 52. člen predloga zakona. Predlog zakona predvideva vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije zaradi preprečevanja nalezljive bolezni covid-19, pri čemer ta ni jasno razmejena od mobilne aplikacije iz Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val in od mobilne aplikacije Ostani zdrav, ki se dejansko uporablja. V bistvenih elementih gre za enako aplikacijo, vključno z dodeljevanjem in uporabo naključno dodeljene potrditvene kode, ki jo izda NIJZ. Nejasnosti pri uporabi aplikacije lahko vodijo do pravne negotovosti uporabnikov, s tem pa do neučinkovitosti aplikacije. Z vidika ustavnega standarda o konkretizaciji pooblastil pri obdelavi osebnih podatkov je predlagana mobilna aplikacija podnormirana, saj določa le namen uporabe osebnih podatkov, ne pa tudi njihovih vrst, ki se smejo obdelovati. Del poglavja o mobilni aplikaciji je tudi pravna podlaga za obveščanje javnosti zaradi varovanja javnega zdravja na zahtevo Vlade, kar ni vezano na mobilno aplikacijo in tudi ne zgolj na nalezljivo bolezen covid-19. Obveščanje naj bi se izvajalo preko storitev elektronskih komunikacij, torej tudi preko sms in mms sporočil, kar pa ni del same mobilne aplikacije. Široko definirano vsebino področja tega obveščanja bi vključevalo tudi informacije, ki se ne nanašajo na covid-19. Taka ureditev zato pomeni poseg v razmerje med izvajalci storitev elektronskih komunikacij in njihovimi uporabniki, ki so medsebojno povezani v naročniškem razmerju, ki pa ne vključuje takega informiranja. Ureditev tega vidika sploh ne zazna in zato tudi ne ureja, zaradi česar je tak poseg v razmerja med različnimi subjekti prekomeren, predvsem pa za obveščenost javnosti o določenih dejstvih ni nujen. Predlagana ureditev v tem delu presega vsebinski okvir tega predloga zakona.

V pripombah k posameznim členom smo v pisnem mnenju v določbah, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, opozorili tudi na določena neskladja z zahtevami iz 38. člena ustave. Poseg v informacijsko zasebnost je ustavno dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti, če sta predvidena nadzor nad zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov. Hkrati je treba upoštevati, da se smejo obdelovati le tisti podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. S tega vidika so zlasti sporne določbe 5. in 111. člena predloga zakona.

V zvezi z 29. členom predloga zakona, ki določa zamik javnega izkazovanja podatkov evidence vrednotenja nepremičnin, smo opozorili, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti jasno in določno določiti začetek javnega izkazovanja ter na neskladje med obrazložitvijo in vsebino člena.

Glede področja nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali ne možnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi varstva otroka zaradi odrejene karantene, pa je to področje pomanjkljivo obrazloženo in kot kaže, ne upošteva rešitev, predlaganih s tem predlogom zakona, ter uvaja tudi določbe o otrocih v prilagojenih in posebnih programih, glede ustrezne opredelitve tako starša kot otroka, na kar smo opozorili v členih od 55 do 65 predloga zakona.

Kot rečeno, bomo vložene amandmaje preučevali sproti, tako se po potrebi še oglasim, zaenkrat pa hvala.

Najlepša hvala tudi predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Petru Požunu.

Hvala, gospa predsednica, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, vabljeni gostje!

Naša pristojna komisija je predlog zakona obravnavala prejšnji četrtek. Na seji smo imeli prisotne tudi predstavnike delodajalcev, delojemalcev, pa tudi strokovnih združenj, tako smo lahko opravili kakovostno razpravo o predlogu zakona in tudi podali nekaj predlogov.

Naj na začetku povem, da me veseli ali nas veseli, da v danes na mizo predloženih amandmajih tako koalicije kot opozicije se rešujejo nekateri problemi, na katere smo v razpravi opozorili, nekaj stvari je pa ostalo še odprtih, ampak danes na odboru je priložnost, da se tudi to popravi, pa bom potem nekaj teh navedel, ne bom pa tistih, ki ste jih uspeli z amandmaji izboljšati.

O socialnem dialogu je govoril že gospod minister. Tu so bili socialni partnerji precej kritični, in prav je, ne glede na to, da je to interventni zakon, da bi se vzelo dovolj časa in rešilo določena odprta vprašanja. Predvsem pa so socialni partnerji opozorili na večkratno spreminjanje posameznih besedil členov, ki so bila že predhodno dogovorjena ali pa celo enostransko spremenjena, in tu opozarjajo, da ni tekel ustrezen socialni dialog.

Kar se tiče javnega razpisa, so bili tu vsi deležniki, tudi člani komisije, izjemno kritični. Mnenja smo, da se na tem področju odpira možnost povečane privatizacije. Gre namreč tudi za to, da v času, v kakršnem smo, ko se nam povečuje število obolelih, ki jih zdravimo v javnih zdravstvenih zavodih, enostavno javni zdravstveni zavodi nimajo nobene možnosti, da opravljajo redni program, kaj šele da bi lahko kandidirali na razpisih, in da bo to zdaj prepuščeno zasebni iniciativi, ki bo, če se izrazim nekoliko svobodno, pobrala smetano, vsi veliki problemi pa bodo ostali na javnem zdravstvenem sistemu. Ob tem gre seveda tudi za neenakost v poslovanju. Zasebniki poslujejo po Zakonu o gospodarskih družbah, medtem ko javni zdravstveni zavodi so ujeti v veliko število predpisov, na nek način tudi prenormiranosti. Samo na področju plačevanja, zasebniki lahko plačujejo izvajalce preko espejev, medtem ko javni zdravstveni zavodi tega nikakor ne morejo narediti in so dani pod vse ostale dajatve, zato s tega vidika razpis ne more omogočiti enakopravnega sodelovanja. Prav tako zasebni izvajalci imajo zelo malo redno zaposlenih, ti v glavnem prihajajo iz javnih zdravstvenih zavodov, ki jim nudijo osnovno socialno zaščito, plačevanje odsotnosti, bolniške, izobraževanje, izpopolnjevanje, tega seveda tisti, ki to delovno silo najema, nima in tu lahko ustvarja presežke v obsegu.

Prav tako je bilo postavljeno vprašanje, kaj bo s prebivalci, ki pa niso vključeni v shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo ti tudi lahko koristili, glede na to, da se predvideva financiranje ravno iz teh sredstev.

Kar se tiče čakalnih dob oziroma seznama storitev, ki se bodo izvajale, je nekoliko nenavadno. Poslušamo, da ne vemo, kakšne čakalne dobe imamo trenutno, kje so se povečale, kje so se zmanjšale, zato se nam zdi, da bo minister arbitrarno odredil, katere storitve se bodo izvajale, da bi to morala kljub vsemu narediti medicinska stroka, ki jo predstavlja Zdravstveni svet Republike Slovenije.

Predlagali smo nekaj sprememb, kot sem rekel, ki so bile upoštevane, vsekakor pa ostaja odprto dodatno nagrajevanje zaposlenih, izpostavljenih okužbam s covidom-19. Tu smo si vsi enotni, da ta dodatek v višini 20 % ne odseva stopnje izpostavljenosti ali pa nekega odmerka za rizičnost dela, in zato bi bilo prav, da je ta dodatek najmanj v višini 65 %. Prav tako bo potrebno doreči natančnejša merila za izvedbo nagrajevanja delovne uspešnosti, kajti to je zdaj zelo arbitrarno prepuščeno posameznemu direktorju posameznega zavoda in to bo sprožalo kar precejšnje probleme potem v zavodih, ko bo do teh izplačil prihajalo.

Kar se tiče razporejanja zaposlenih, nam mora biti jasno, da se ta člen navezuje predvsem na medicinske sestre, zdravstvene tehnike, bolničarje, negovalce, kajti zdravnikov zaradi njihove specializacije, ozko usmerjene specializacije na podlagi tega zakona, razen morda zdravnikov družinske medicine, ni možno prerazporejati v noben drug zavod, kjer bodo te potrebe, govorimo o potrebah zdravljenja pacientov s covidom-19. Prav tako bi moralo biti ohranjeno, da poda zaposleni soglasje k tej prerazporeditvi. Gre namreč za to, da so naši zaposleni, ki delajo v teh pogojih, že tako preobremenjeni, tako fizično kot psihično, in odrejanje prehoda k drugemu delodajalcu bi vendar moralo biti narejeno na način, da se delavec s tem tudi strinja. Prepričani smo, da bi z ustrezno finančno podporo ali stimulacijo dosegli boljše učinke, kot jih bomo dosegli z odrejanjem in pošiljanjem ljudi na druga delovišča.

Kar se tiče zagotavljanja sredstev zaradi izpada programa, je lepo dopolnjeno, da se bo upošteval tudi izpad kadra, ki ga imamo v zdravstvenem sistemu, vendar tu manjkajo nekateri zavodi. Namreč, sredstva naj bi bila dodeljena samo javnim zdravstvenim zavodom, ki so aktivirani za sprejem pacientov obolelih za Covid-19. Tu izpadejo vse psihiatrične bolnišnice, vse porodnišnice in tu se jih postavlja v neenak položaj, kajti te bolnišnice pa morajo obravnavati svoje specifične paciente. Paciente, ki rabijo psihiatrično pomoč, pač ne moremo nameščati v splošne bolnišnice, prav tako ne moremo porodnic pošiljati v splošne bolnišnice, tako da, predlagam, da se v tem delu to dopolni, da pač vsi zavodi, ki zdravijo Covid paciente.

Pozdravljamo tudi to, da bo zdaj cepljenje zoper sezonsko gripo brezplačno za vse. To je en izmed najboljših možnih ukrepov in z ustrezno animacijo bomo seveda dosegli tudi visoko »precepljenost« prebivalstva.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanke, poslanci, to je en kratek povzetek našega mnenja. Prepričan sem, da bo skozi današnjo razpravo in odločanje, ta zakon še izboljšan.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predsednici Odbora za kulturo, da predstavi poročilo odbora, kajti, kot že rečeno uvodoma, Odbor za kulturo je v petek že kot zainteresirano delovno telo, obravnaval iz svojega področja zakon, ki ga danes obravnavamo v celoti.

Izvolite, gospa Violeta Tomić, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Na podlagi prvega odstavka 41. člena in prvega odstavka 130. člena Poslovnika Državnega zbora, je Odbor za kulturo, kot zainteresirano delovno telo, pripravil naslednje poročilo k Predlogu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19.

Odbor za kulturo je prejšnji petek, na 25. nujni seji, se pravi 9. 10., kot zainteresirano delovno telo, obravnaval Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kulturo, z državno sekretarko dr. Ignacijo Fridl Jarc; Bojan Švigelj iz Mladinske knjige; dr. Miha Kovač iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti; Zdravko Kafol, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS; Javna agencija za knjigo, Vlasta Vičič; Tadej Meserko Društvo Asociacija; Dominik Mrvar, Založba Učila; Združenje dramskih umetnikov Slovenije, s predsednikom Boris Mihaljem; Barbara Skubic, dramaturginja in prevajalka.

Odboru je bilo posredovano naslednje gradivo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: ki je bil ta predlog zakona, pa dobili smo apel Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in tudi pripombe Asociacije, društva nevladnih organizacij in tudi različnih posameznikov.

Uvodoma nam je državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo predstavila zgodovino sprejemanja Zakona o enotni ceni knjige, ki je bil sprejet že leta 2014 in potem tudi cilje zakona. Predstavila je razloge, zaradi katerih se je Vlada odločila zakon v okviru interventnega zakona o Covidu-19, ukiniti. Ministrstvo za kulturo je po preklicu epidemije prejelo pobudo več malih založnikov, naj v teh kritičnih razmerah zakon ukine. Na podlagi omenjenega apela in pregleda obstoječe dokumentacije, se je ministrstvo odločilo, da založnikom omogoči svobodno oblikovanje cene knjige, ter predlagalo vključitev člena o prenehanju veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige, v peti proti koronski zakon.

Zakon je po njihovem mnenju diskriminatoren do kupcev, saj preprečuje, da bi lahko založniki svobodno oblikovali ceno knjige, s čimer se zmanjšuje prodaja knjig, se pravi, da je prišlo do upada v času epidemije, kar posledično vpliva na bralno kulturo. Vlada bo s tem ukrepom, po njihovih besedah, prisluhnila apelu založnikov, da sami oblikujejo ceno knjige, takoj po njenem izidu. Predstavniki vabljenih pa so opozorili na dejstvo, da založniki z ukrepom razveljavitve Zakona o enotni ceni knjige, niso bili obveščeni in da so bili soočeni s tem brez kakršnekoli obrazložitve, niso bili seznanjeni in prav tako med njimi ni enotnega mnenja glede učinkovitosti veljavnega zakona, kajti kar 85 % založnikov podpira ta obstoječi zakon. Zakon pozitivno vpliva na vse člene knjižne verige, najbolj pa na knjigarne, ker omogoča, da le te ne postanejo samo vitrine, nakup knjige pa bi se potem vršil v nakupovalnih centrih ali pa celo na spletu.

Ukinitev zakona brez poprejšnjih ekonomskih analiz ni sprejemljiva. Zakon ima dolgo tradicijo in je preživel več pravnih preverjanj. Predstavljene so bile ureditve v različnih državah. 13 držav v Evropski uniji ima Zakon o enotni ceni knjige. Ukinili so ga le v Švici, Veliki Britaniji in na Švedskem. V Veliki Britaniji je ukinitev enotne cene knjige povzročila propad malih knjigarn in povečanje cen knjig v naslednjih petih letih za 8 % več, kot povprečje ostalih cen. Na Norveškem nimajo takega zakona, ampak, sporazum o enotni ceni, ki pospešuje pluralnost knjižne ponudbe.

Ukinitev Zakona o enotni ceni knjige bi pomenila, da je knjižni trg prepuščen nevidni roki trga, zmanjšanje števila knjigarn, manjšo raznolikost in pestrost knjižnih naslovov in prevlade »best seller-ske« kulture. Ministrstvo za kulturo bi moralo opraviti celovito evalvacijo zakona in ga na tej osnovi novelirati, nikakor pa ne brez argumentov razveljaviti celoten zakon. Zagovornik ukinitve Zakona o enotni ceni knjige pa je dejal, da se je knjižna panoga od uveljavitve zakona skrčila, zakon koristi samo nekaterim in je škodljiv za končnega potrošnika.

Vabljeni so opozorili tudi na problematiko temeljnega mesečnega dohodka. Ta je za samozaposlene predviden v višini tisoč 100 evrov, za samozaposlene v kulturi pa le 700 evrov, saj se predvideva, da jim Ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, a kot je bilo opozorjeno, teh prispevkov ne plačuje vsem. Izpostavljena je bila tudi potreba po ustanovitvi sklada z nepovratnimi sredstvi, iz katerega bi se financirale težave, ki na področju kulture nastajajo, za voljo epidemije. Kulturna panoga potrebuje tudi vavčerje za kulturo, s katerimi bi v letu 2021 spodbudili potrošnjo na področju kulture, tako približno, kot smo to storili pri turizmu.

V razpravi so predstavniki opozicijskih strank izrazili očitke Vladi, da vsak proti koronski zakon umesti kakšen člen, ki nima zveze z epidemijo. Navajali so tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ugotavlja, da ni nobene povezave med petim proti koronskim paketom in deregulacijo cene knjige. S prenehanjem veljavnosti ZEKC, kot ga predvideva Predloga zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19, je knjiga prepuščena trgu in je hkrati onemogočen razpis referenduma o njem. Gre za napad na knjigo in trajne sistemske posledice. Pripombe so se nanašale tudi na neenakomerno obravnavo samozaposlenih v kulturi, v primerjavi z drugimi samozaposlenimi. Opozorili so tudi na pripombe v mnenju Zakonodajno-pravne službe, k posameznim členom predloga zakona in odsotnost ministra za kulturo, pri tako zelo pomembni tematiki.

V nadaljevanju razprave so predstavili predloge amandmajev strank opozicije, ki so se nanašali – predloge amandmajev smo obravnavali, prvi se je nanašal na črtanje alineje v 127. členu predloga zakona, ki predpisuje prenehanje veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige, drugi amandma se je nanašal na status samozaposlenih in plačilo temeljnega dohodka, ki naj bi bil enoten za vse, upoštevanje različnih statusov znotraj skupine samozaposlenih v kulturi in kot tretji amandma, je bil predlagan, uvedba tako imenovanega kulturnega bona v višini 50 evrov, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za obisk kulturnih storitev.

Predstavnica SMC je v razpravi povedala, da je možna začasna zamrznitev zakona, pozneje pa bi se, če bi se pokazala potreba, lahko lotili popravkov zakona ali njegove razveljavitve. Kot je še pojasnila, so v SMC pripravili paket amandmajev za sejo matičnega delovnega telesa, zato amandmaje opozicije niso podprli. Predstavniki koalicije so menili, da je korona prizadela tudi prodajo knjig, poleg tega, so mu mali založniki nasprotovali že prej in mu še vedno nasprotujejo. Zakon tudi onemogoča lastno cenovno politiko. Menijo, da bo prenehanje veljavnosti ZECK omogočila dvig bralne kulture, posameznik pa bo lahko za svoj denar kupil več za manjšo ceno. Ob zaključku pa nam je državna sekretarka povedala, da je glede Zakona o enotni ceni knjige potrebno ukrepati takoj, se pa ministrstvo strinja s predlogom, da se lahko člen popravi tako, da se izvajanje zakona za določeno obdobje zamrzne.

Glede temeljnega mesečnega dohodka je pojasnila, da je Ministrstvo za kulturo v prvi različici člen zapisalo tako, da je upošteval razliko v višini med tistimi, ki jim ministrstvo plačuje prispevke in tistimi, ki jim ne, a je pozneje prišlo do napake, na kar je ministrstvo že opozorilo. Tako da, res upamo, da bo ta napaka odpravljena. In težava pri bonih pa je po mnenju sekretarke njihova sledljivost pa tudi določitev kriterijev katerim kulturnim vsebinam bi lahko bili namenjeni. Poleg tega bi bili diskriminatorni do nekaterih panog, saj se določene dejavnosti lahko normalno izvajajo, druge pa ne. Odbor sam po sebi ni oblikoval amandmajev. Amandmaji opozicije pa niso bili izglasovani. Po končani razpravi sem kot predsednica odbora ugotovila, da se je naš odbor seznanil z vidika svojih pristojnosti kot zainteresirano delovno telo s predlogom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida in tole poročilo pač smo pripravili za sejo.

Najlepša hvala za pozornost.

Najlepša hvala tudi vam za to poročilo.

Sedaj pa dajem besedo podpredsednici Odbora za zdravstvo. Sicer poročila iz seje še nimamo, ampak v nekaj stavkih boste povedali kaj se je na seji dogajalo. Potekala je namreč danes dopoldan in obravnavali ste to zakonodajo prav tako kot zainteresirano delovno telo.

Izvolite gospa Mojca Žnidarič.s

Hvala za besedo.

Ja, tako je. Torej Odbor za zdravstvo je kot zainteresirano delovno telo danes dopoldan obravnaval predlog PKP5 in sicer se je razprava nanašala na področje zdravstva. Zdaj kot rečeno pisnega poročila še ni. Razprava je bila dokaj široka, amandmaji, ki so bili vloženi, niso dobili zadostne podpore. Je pa tudi koalicija napovedala, da bo vložila svoje amandmaje in sicer na torej matično delovno telo, se pravi so vloženi sedaj in jih bomo obravnavali tukaj na Odboru za delu.

Hvala.