Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi in spoštovani vabljeni, začenjam 15. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Na uvodu vas želim obvestiti, da imamo komisiji novega člana, to je gospod Jani Prednik, ki nadomešča oziroma namesto dosedanjega člana mag. Židan Dejana. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel dve opravičili in sicer se seje komisije ne moreta udeležiti člana gospoda Luka Mesec in pa Robert Polnar, na seji pa s pooblastilom kot nadomestna članica iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca sodeluje poslanka Andreja Zabret namesto poslanca Braneta Goluboviča. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije s tremi točkami dnevnega reda. Prva, Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, EPA 1367-VIII, druga točka Poročilo Finančne uprave Republike Slovenije o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 31. december 2019 z oznako EPA 1388-VIII in pa tretja točka, to je Poročilo o davčnih izdatkih v letu 2018 z oznako EPA 1390-VIII.

Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v predvidenem roku nisem prejel, zato dnevni red seje ostaja takšen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo, za obravnavo te točke pa imamo naslednja gradiva: celotno gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, članice in člani komisije pa ste v tiskani obliki prejeli spremni dopis Vlade, kazalo in tabelarni del predloga Zaključne računa, ki vsebuje splošni in posebni del. Obrazložitev zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2018, SOVA, z oznako INTERNO ste članice in člani komisije prejeli proti podpisu. Revizijsko poročilo Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na dana 31. 12. 2019, št. 450-02/20-30/1 z dne 24. 9. 2020 je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ter Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem ter finance, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V zvezi s sprejetim zaupnim gradivom vas prosim, da me v primeru, da boste želeli govoriti o podrobnosti iz tega gradiva na to opozorite, ker bomo v tem primeru sejo zaprli za javnost. Obveščam vas, da so bili na sejo sklicem seje k tej točki povabljeni gospod Janez Janša, predsednik Vlade, gospod mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil, gospod Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, namesto njega na seji sodeluje gospod Zoran Mladenović, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, Vlada, Ministrstvo za finance ter Računsko sodišče. Predlagam, da uvod v razpravo podajo predstavniki Vlade oziroma Ministrstva za finance, potem bodo svoje ugotovitve iz revizijskega poročila povedali predstavniku Računskega sodišča, nato pa bom prešli na razpravo poslank in poslance. Predno pa dam besedo predstavnikom Vlade oziroma Ministrstva za finance mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo in sicer iz Poslanske skupine SD gospod Matjaž Nemec nadomešča poslanca dr. Trček Franca. Zdaj pa dajem besedo mag. Kristini Šteblaj, državni sekretarki na Ministrstvu za finance. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik za besedo, spoštovane poslanke, poslanci in ostali navzoči. Predlog zaključnega računa je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Vsebuje pa opredelitev makroekonomskih izhodišč, poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna, o proračunskem primanjkljaju in zadolževanju proračuna ter obrazložitev pomembnejših odstopanj med sprejetimi in realiziranimi prejemki in izdatki ter primanjkljajem in zadolževanjem. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela predlog zaključnega računa zajema še obrazložitve izvajanja načrta razvojnih programov, podatkov iz bilance stanje ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa ter posebne tabelarne priloge. Pojasnila so podana s primerjavo na rebalans proračuna za leto 2019, saj je to zadnji sprejeti proračun za to leto. Nekaj ključnih poudarkov, ki jih vsebuje predlog zaključnega računa za leto 2019. V preteklem letu se je v državni proračun nateklo za 8,7 milijarde davčnih prihodkov, 636 milijonov nedavčnih prihodkov, 95,4 milijonov kapitalskih prihodkov, prejetih donacij in transfernih prihodkov ter 726,9 milijonov prejetih sredstev iz EU oziroma iz drugih držav. Prihodki so bili realizirani v višini 10,1 milijarde evrov, kar predstavlja skoraj 98% načrtovanih prihodkov. Iz naslova dohodnine je bilo zbranih milijarda in 391 milijonov, kar pomeni sicer 1,3% nižjo realizacijo od prihodkov iz tega naslova glede na načrtovano. 10,8% pa so višji prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, kar je posledica dobrega poslovanja podjetij v letu 2018. Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost so znašali tri milijarde 871 milijonov, kar je 77 milijonov oziroma 2% manj od načrtovanega v rebalansu proračuna za leto 2019. V primerjavi z letom 2018 je realiziranih skoraj za 115 milijonov evrov več prihodkov iz tega naslova. Zbranih je tudi milijardo in pol trošarin, kar je na ravni načrtovanih, večje odstopanje na prihodkovni strani pa je na strani prejetih sredstev EU in drugih držav, saj je bilo realiziranih 721 milijonov teh prihodkov, kar pomeni dobrih 71% realizacijo glede na načrtovano v rebalansu. Največji razkorak se še vedno oziroma se je izkazoval na področju kohezijske politike za obstoječe obdobje 2014-2020. Na odhodkovni strani se izkazuje poraba v višini 9,9 milijard evrov, kar je približno 2,5% manj od načrtovanega. Če na hitro preletimo še ekonomske namene, največji delež odhodkov predstavljajo drugi tekoči domači transferji, ki so bili realizirani v višini skoraj 3,3 milijarde evrov, kar je približno 97% načrtovanega oziroma 33,5% vseh realiziranih odhodkov v letu 2019. V tem okviru je bilo največ sredstev namenjenih za tekoče transfere v javne zavode in sicer dobre 2,4 milijarde evrov, od tega je bilo več kot 1,67 milijarde izplačanih javnim zavodom s področja izobraževanja, znanosti in športa, kar pomeni skoraj 82% vseh tekočih transferov javnim zavodom. Druga velika postavka pa so transferji v sklade socialnega zavarovanja, ki so v letu 2019 znašali dobro milijardo evrov, od tega je bilo v ZSPIZ nakazanih preko 900 milijonov evrov. Dodatne obveznosti države do ZSPIZ so bile v primerjavi z izplačili v letu 2018 pa nižje za skoraj petino. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo izplačali milijardo in pol, kar pomeni dobrih 8% večjo realizacijo glede na načrtovano, od tega je šlo za družinske prejemke in starševska nadomestila 571 milijonov, za zagotavljanje socialne varnosti 405 milijonov evrov ter za nezaposlene 160 milijonov evrov. Realizacija teh transferov, se pravi, mi jih imenujemo posameznikom in gospodinjstvom, predstavlja približno slabih 15% vseh proračunskih odhodkov. Morda še podatek o obrestih. Te so bile realizirane v višini skoraj 785 milijonov evrov. Bruto domači proizvod se je realno povečal za 2,4% in nominalno za 4,9% glede na preteklo leto. Državni proračun je v letu 2019 izkazal presežek v višini 0,5% bruto domačega proizvoda in je znašal skoraj 225 milijonov evrov. V proračun EU smo vplačali skoraj 510 milijonov evrov iz proračuna pa kot že rečeno prejeli slabih 727 milijonov evrov. V odnosu do proračun smo tako dosegli še vedno presežek oziroma preseže prihodkov v višini dobrih 217 milijonov evrov in je bil za skoraj 143 milijonov nižji kot v letu 2018. Morda toliko te osnovne številke za uvod, če bo potrebno kaj razdelati, pa kasneje skozi razpravo. Hvala lepa.

Hvala lepa gospa Šteblaj, zdaj pa dajem besedo gospodu Zoranu Mladenoviču z Računskega sodišča, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa za besedo, spoštovane poslanci, poslanke, dovolite mi da na kratko predstavim ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvrševanja državnega proračuna in pa predloga zaključnega računa. Namreč kot rečeno, smo oba dokumenta revidirali in cilj je bil izreči tako mnenje o predlogu zaključnega, se pravi splošnega dela zaključnega računa, kot tudi o mnenju o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2019. Tako, da je Računsko sodišče o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2019 izreklo pozitivno mnenje, ker ugotovljene napake, se pravi, niso predstavljale večji obseg kot je bil prag pomembnosti, medtem ko je pa Računsko sodišče na podlagi ugotovitev o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2019 v delu, ki se nanaša na vladne in pa proračunske uporabnike izreklo mnenje s pridržkom, predvsem zaradi neskladja s predpisi, poslovanja s predpisi in sicer na področju, se pravi predpisov o plačah in drugih odhodkov zaposlenih, potem na področju neskladja s predpisi pri prevzemanju in pa plačevanju obveznosti iz proračuna, kot tudi neskladja s predpisi oddaje javnih naroči, potem s predpisi pri dodeljevanju transferjev in pa neskladja s predpisi na področju pridobivanja prihodkov iz državnega proračuna. Ker Vlada Republike Slovenije in pa Ministrstvo za zdravje med izvajanjem revizije nista odpravila vseh ugotovljenih nepravilnosti, je Računsko sodišče od njiju zahtevalo predložitev odzivnih poročil, prav tako pa smo podali priporočila za izboljšavo poslovanja. Dovolite mi, da predstavim še revizije zbirne bilance stanja. Namreč Računsko sodišče je prav tako revidiralo zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2019, cilj je bil seveda tudi tu izreči mnenje, vendar pa je Računsko sodišče, kot tudi nekaj let do sedaj, ni izreklo se pravi mnenja oziroma je mnenje zavrnilo, predvsem zato, ker ni moglo pridobiti zadostnih in ustreznih dokazov za potrditev stanj osnovnih sredstev in pa terjatev sredstev …(nerazumljivo), kar vse skupaj predstavlja pravzaprav 30,7% vseh izkazanih sredstev oziroma 10 milijard evrov. Namreč osnovnih nismo mogli potrditi predvsem zaradi neobstoja dokumentacije o nabavni vrednosti in pa popravkih vrednosti za starejša osnovna sredstva, potem neurejenih vpisov v zemljiško knjigo, kot tudi nesprejetih odločitev na podlagi ugotovitev popisnih komisij, medtem ko je na področju terjatev za sredstva za dana v upravljanje situacija sledeča. Namreč ministrstva v svojih bilancah sredstva izkazujejo izključno na podlagi evidenc, ki ji pridobijo s strani zavodov, medtem ko so na podlagi preverjanja ugotovili, da te evidence niso zanesljive, ne dovolj zanesljive, da bi jih lahko potrdili pa smo tudi hkrati žal ugotovili, da ministrstva istočasno niso vzpostavila ustreznih in zadostnih kontrol, ki bi zagotovile pravilnost izkazovanja teh sredstev. No, Računsko sodišče že od leta 2014 naprej, pravzaprav, ko je pač prvič podalo zahtevek za popravljalne ukrepe, in ne samo 2014, temveč tudi v letu, za leto 2016 in 2017, namreč v teh letih je Računsko sodišče podalo zahtevo za popravljalne ukrepe. Vlada Republike Slovenije in pa Ministrstvo za infrastrukturo sta predložila načrt aktivnosti, ki se pa izteče v letu 2021. Tako, da Računsko sodišče iz leta v leto preverja realizacijo tega načrta aktivnosti in je tudi oceni, da v tekočem letu, za tekoče leto, torej za leto 2019 oziroma za zbirno bilanco na dan 31. 12. 2019 ni bilo potrebno izreči dodatnih popravljalnih ukrepov, ker menimo, da popravljalni ukrepi gredo v pravo smer in pričakujemo, da se bodo tudi pač seveda vsi ti ukrepi ustrezno realizirali, kar bi pač vodilo tudi do izreka mnenja o zbirni bilanci. Toliko s strani Računskega sodišča za uvod, hvala lepa za besedo.

Hvala lepa tudi vam, gospod Mladenović. Zdaj pa začenjam razpravo članic in članov komisije. Želi kdo besedo? Kolega Robert Pavšič, imate besedo.

Saj je zanimivo, ne, ko so podatki dobri, se nihče ne oglasi k razpravi. No, končno imamo zdaj v rokah prvič v zgodovini Sloveniji pozitivno mnenje Računskega sodišča za bilanco stanja proračuna Slovenije. In to bi šlo, to zgodovinsko odkritje bi šlo lep kar skozi v tišini, če ne bi bili danes soočeni s povsem drugačnim stanjem. To kar smo dobili na mizo, je pravzaprav dokaza, da je vlada Marjana Šarca delovala zelo transparentno, da za vsak evro ve, kam je šel in da se je ustvarilo proračunski presežek. Saj vemo, kakšne izgovore bomo poslušali za letos, epidemija, virus, ne vem kaj še vse, ampak številke finančne so letos porazne. Pa dajmo se malo bolj posvetiti ravno proračunu leta 2019. Tisti, ki danes vodijo javne finance v Sloveniji, so leta 2019 trdili, da so proračunski dokumenti neskladni z Ustavo. Še celo več, Ustavnemu sodišču so predlagali, naj ugotovi to neustavnost in naloži vladi, da pripravi nove proračunske dokumente v enem mesecu. Seveda se je to kasneje izkazalo, ne samo na Ustavnem sodišču, da pač ni res, ampak se je izkazalo tudi danes, da je bil ta proračun zelo dober. Ne zelo dober, odličen, najboljši v zgodovin Slovenije. Takrat je današnji finančni minister trdil, da z zahtevo po ustavni presoji, da gre tudi za to, da se uvede disciplina na fiskalnem področju oziroma fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari. Ne, porabilo se je manj, kot se je ustvarilo. In zato je ta država lahko epidemijo pričakala s proračunskim presežkom v višini skoraj 250 milijonov evrov. Vse to je trdil današnji minister Andrej Šircelj in napovedal, da se bo Slovenija v naslednjih treh letih zadolžila za 18 milijard evrov, v naslednjih treh letih se bomo zadolžili za 18 milijard evrov. Sicer bo od teh 18-ih milijard šlo približno 8 milijard v odplačilo dolgov, ampak številka je enormna. To je 18 tisoč milijonov evrov. Samo letos, če upoštevamo še presežek, 4,6 milijarde evrov primanjkljaja proračunskega, v naslednjih dveh letih, če seštejemo primanjkljaj je še blizu tega. Zato lahko suvereno trdim, da takšnega ministra kot je bil Andrej Bertoncelj ta država še dolgo ne bo imela. Sploh zato, ker aktualni minister Andrej Šircelj, celo ime si deliti, mislim imata enako, ni izkazal niti enega pomisleka kam pluje ta država na finančnem področju, niti skrbi, ker je to očitno zelo lahkotno. Spomnimo pa se, da smo, če me spomin ne vara, v lanskem letu plačali dolg še iz Avstro-Ogrske, tako da najemanje posojil je zelo enostavno, odplačevanje javnega dolga je pa zelo kompleksen, predvsem pa dolgotrajen postopek. In poslušal sem gospo Šteblaj, je navajala podatke, ki smo si jih lahko prebrali sami v poročilih oziroma dokumentaciji za to sejo, nisem pa slišal niti ene kvalitativne ocene, kakšen je bil ta proračun. Ali je tako težko pohvaliti svojega predhodnika pa reči, dobro stanje ste nam pustili. Edino kar ste izpostavili pa to večkrat, je edini podatek, s katerim se ne moremo pohvaliti. In to je črpanje EU sredstev, ker je bilo nižje za 29% od tistega, kar smo napovedali. Pa gremo na letošnje leto. V rebalansu proračuna za 2020 ste SVRK-ju odvzeli skoraj 70 milijonov evrov. Saj številka ne pove veliko, če pa pogledamo kolikšen delež proračuna je bil namenjen tej službi v teh 70-ih milijonih, pa vidimo, da je to 90% proračuna za SVRK. In ste zvezali roke ministru brez listnice ali pa mu dali izgovor, da tudi na tem področju letos ne bo narejenega nič. Ampak izgovor bo krasen, ne. Odvzeli ste mu denar z rebalansom in zgodil se nam je virus. Glejte, nihče ne govori o tem, da bi bila katerakoli vlada v teh razmerah, da bi lahko katerakoli vlada v teh razmerah speljala reševanje brez zadolževanja, ampak jaz, se opravičujem, ne moremo vam verjeti, že na zadnji seji smo se pogovarjali o tem konstantnem zamujanju poročanja Ministrstva za finance. Pa razumem, ste pripravljali dokumente za proračun pa rebalans letos, ste se ukvarjali z drugimi zadevami, ampak onemogočali ste pa primarno nalogo parlamenta, to pa je kontrolo nad javnimi financami, da vas je premalo. Jaz sem danes šel pogledat, koliko je zaposlenih ljudi na Ministrstvu za finance, 4.253, če od teh 4.200 ljudi ne more nekaj ljudi pripravljati poročil za parlament, potem je res nekaj hudo narobe, ne samo na ministrstvu, ampak v celotni državi. In da je nekaj hudo narobe, ne govorijo samo današnje številke okuženih, ki so presegle 30% testiranih, mislim, to je katastrofa, pa ne govorijo samo proračunski primanjkljaji v višini 4,6 milijarde evrov. Govori tudi okolica naša, govori Evropska komisija. V načrtu, ki ga je ta država poslala, smo izpadli zelo nekredibilni. Predvideli več črpanja sredstev, kot je sploh namenjenih. Da ne govorimo o drugih vsebinskih pomislekih. Ampak to se bo rešilo do naslednjega leta, do aprila 2021, ko je potrebno oddati končno verzijo, ampak že ta blamaža, da mi pošiljamo neke osnutke, ki so brez osnov v svet, je dovolj, da se je potrebno zelo zelo zamisliti. Kdo so bili največji proračunski zmagovalci v rebalansu za 2020? Ministrstvo za finance pa MGRT. In to zelo netransparentno in na to netransparentnost vas opozarjamo nenehno. Jaz se prav bojim, kaj bo Računsko sodišče ugotavljalo, ko bo delalo revizijo proračuna za leto 2020, ampak tistikrat to ne bo problem, ne, ker je bil virus. Tudi ni problem to, da ima ta država danes milijardo in pol proračunske rezerve, za katero ne ve niti zakaj jo ima niti kako jo bo porabila. V rebalansu pa so postavke financiranje epidemije. In prav, prav, ne vem, ni možnosti, ni sodelovanja, sodelovanja viza vi vlada oziroma Ministrstvo za finance in parlament. In tako težko je povedati, ja, glejte, dobili smo državo v odlični kondiciji, vse bomo naredili, da bomo to kondicijo ohranili, ampak ne z 18-imi milijardami minusa oziroma najetimi krediti v naslednjih treh letih. Kako bi nas prepričali v nek optimizem pa v neko sodelovanje? Tako da bi prišli do nas z nekimi načrti, kako bo to šlo naprej, ne pa, edini slab podatek, slab v navednicah seveda, iz celotnega poročila ste trikrat ponovili, vse ostalo, kar pa kaže na to, da je zadeva dobra, pa samo skozi neke številke, nominalno, tako. Niste fer do svojih predhodnikov in potem pričakujete, da bomo mi. Ne gre, ne gre. Pa še tole, pri črpanju evropskih sredstev, je prejšnja vlada to povečala iz 14% na 32%, tega niste povedali, ker važno je samo tisto, kar je na koncu, in to je minus 29%, ne. Toliko bodi za enkrat.

Hvala lepa. Ne želim sicer prekinjati in tudi ne bom prekinjal razpravljavcev med razpravo, prosim pa vse člane oziroma tiste, ki boste razpravljali, da se kljub vsemu poskušamo držati teme dnevnega reda oziroma prve točke, to je predlog zaključnega računa za leto 2019. Zdaj pa bomo nadaljevali z razpravo, prijavila sta se še dva, najprej dobi besedo mag. Andrej Rajh, za njim pa mag. Bojana Muršič. Gospod Rajh, imate besedo.

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Dejstvo je, da je pred nami zaključni račun državnega proračuna za leto 2019 in prvič v zgodovini se je zgodilo, da je bilo mnenje Računskega sodišča pozitivno. In to pomeni, da je prejšnja vlada delala z javnimi financami in denarjem pravilno in učinkovito. In ko pogledamo ta zaključni proračun, se lahko samo strinjamo, da je v vseh pomembnih pogledih v bistvu ta račun napisan pravilno, da je v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o računovodstvu in drugimi predpisi in na tak način seveda prikazuje tudi prejemke in izdatke proračuna za leto 2019. In tudi sicer smo s številkami lahko zadovoljni in, saj če pogledamo prihodke proračuna, vidimo, da so bili realizirani praktično na nivoju, kot so bili zastavljeni. In to še posebej velja za davčne prihodke, ki so bili realizirani celo nekoliko višje, kar pomeni, da je bil proračun oziroma prihodki proračuna, da so bili torej načrtovani realno, konzervativno, kar je edino pravilno in smotrno. Edino odstopanje, ki bi tudi v SAB-u želeli, da se ne bi zgodilo, je bilo na strani prihodkov iz evropskega proračuna, tam so bili ti prihodki nižji za približno 290 milijonov, kot so bili naši načrti, seveda to ni spodbuden podatek in v SAB-u si seveda želimo, da bi ta realizacija sredstev bila višja. Še bolj nas pa seveda skrbi, da tudi v letu 2020 se stvari ne premikajo na bolje in to kljub hudim kritikam gospoda Černača, ki je bil takrat poslanec, danes pa minister. Tukaj, če pogledamo, gospodu Černaču, stvari bistveno, bistveno bolj šepajo. Že ob rebalansu je bil bistveno manj ambiciozen kot je bilo zastavljeno in je pripravil načrt, ki vsebuje kar 130 milijonov manj realizacije kot je bilo načrtovano. Ampak, kot že rečeno, tudi naša vlada na področju ni bila toliko uspešna, želimo pa, da bo ta vlada imela ambiciozne načrte in te zadeve pospešila, saj nam časa za črpanje evropskih sredstev počasi zmanjkuje. Kar se odhodkov tiče, proračuna, je seveda zgodba približno podobna, tudi tukaj so bila sredstva odhodkov realizirana približno v načrtu in obsegu, kot je bilo načrtovano, nekoliko višji so seveda odhodki bili na področju transferjev posameznikom na račun nezaposlenih in socialno ogroženih in v stranki SAB se zavzemamo in je seveda za nas zelo pomembno, da ljudje, ki so potrebni pomoči, to pomoč tudi dobijo. Največje odstopanje na področju odhodkov se seveda pojavlja na področju sektorja za investicije, torej na področju investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev, kar pa je v veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev in velja že za vse, kar sem s tem povedal. Seveda tu so zadeve povezano z dolgotrajnim umeščanjem v prostor, razpisi in seveda to v bistvu je problem, ki ga moramo tudi sistemsko rešiti. Bi se pa vsekakor nekoliko bolj podrobno želel razpravljati na področju delovanja treh ministrstev, ki so bila v letih 2019 v pristojnosti stranke SAB. Najprej se bom dotaknil Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potem Službe vlade za kohezijsko politiko in seveda Ministrstva za infrastrukturo. V javno finančnem smislu so na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo v bistvu realizirano vse, kar je bilo načrtovane, mi bi si celo želeli, da bi urad razpolagal z več denarji, kar bi lahko realiziral več idej, bi pa v tem kontekstu rad izpostavil zgodovinsko, eno zgodovinsko okoliščini, ki je povezana z repatriacijo 50-ih izseljencev, zamejcev iz Venezuele v Slovenijo, to se je zgodilo prvič v zgodovin Slovenije in to je v bistvu tudi en dokaz, da Slovenija na svoje izseljence in na svoje zamejce nikoli ne pozabi, ko jim je težko. In to je v bistvu en znak, kako mora država in vse vlade za svoje ljudi po vsem svetu skrbeti. Drugo ministrstvo, ki je bilo v tem času pod, v bistvu, v kvoti naše stranke je Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko in seveda to sicer žal ni čisto pravo ministrstvo, saj ima okrnjena pooblastila, tako da tudi v bistvu finančni načrt in izkaz tega ministrstva ne izkazuje tega, ali je delalo dobro, ali je delalo slabo, saj je to v bistvu odvisno od dela drugih ministrstev in seveda zapletenih postopkov oddaje javnih naročil in umeščanja v prostor, bi pa tu želel jasno poudarit,da je to ministrstvo izboljšalo črpanje evropskih sredstev iz 14 na 32%, kar je pomemben in odličen skok. In Slovenija je ravno v tem času postala del držav Evropske unije, ki nadpovprečno dobro črpa evropska sredstva. To je treba vedno poudariti in pa imeti pred očmi, da je Slovenija v tem obdobju postala del držav, ki nadpovprečno dobro črpa evropska sredstva. To pa še ni vse, uredili smo sistem EMA, tako da daje zanesljive podatke, dobili ustrezno verifikacijo iz strani Evropske komisije in pred propadom rešili 180 milijonov evropskih sredstev. In to so dosežki ministrstva in vlade, ki je v tem obdobju vladala. Naslednje zelo pomembno ministrstvo je seveda Ministrstvo za infrastrukturo. Vemo, da je infrastruktura oziroma njena vlaganja, da so zelo pomembna, saj utrjujejo geostrateško položaj naše države. Vlaganja v infrastrukturo imajo številne multiplikativne učinke in tudi rezultati dela to seveda potrjujejo. Realizacija v letu 2019 je bila za 11% višja kot je bila v letu 2018 in ministrstvo bi lahko naredilo še več, če ne bi ob vsakem koncu leta moralo prenašati neporabljena sredstva v prihodnje leto in to se dela iz leta v leto in to so ena komplicirana pogajanje z Ministrstvom za finance. In ravno zaradi tega je takratna ministrica Alenka Bratušek začela s pripravo zakona o infrastrukturnem skladu, ki bi zagotavljal namenska sredstva za vlaganje v našo železniško in cestno infrastrukturo in tem u skladu je seveda naklonjen tudi sedanji minister pa vendar Nova Slovenija razen, da je glasovali proti, takrat, ko smo v Državnem zboru predlagali ta zakon, ni storila nič drugega. In ti problemi, ki se ponavljajo iz leta v leto, se ponavljajo tudi danes. In tudi v letošnjem letu sredstva, ki ne bodo porabljena, ne bodo avtomatsko prenesena v naslednje proračunsko leto in težave se bodo seveda ponavljale. In zato apel ministrstvu in vsem poslancem, da čim prej, ko bo vlada dala ta zakon ponovno v obravnavo, da zakon podpremo in na tak način zaženemo investicije v cestno in železniško infrastrukturo. A kljub oviram, ki so se dogajale, je ministrstvo uspelo izpeljati več kot 360 projektov, zgradilo in obnovilo več kot 260 km cest in 40 km železnic. Posebej uspešno je bilo na področju zagona dveh ključnih infrastrukturnih projektov, ki se jim je leta in leta metalo polena pod noge. Torej, mi bi določene projekte lahko že prej gradili, če se jih ne bi miniralo z referendumi, če ne bi v Državni zbor in Državni svet klicali lažnih strokovnjakov, in to seveda govorim o projektu drugi tir in tretja razvojna os. In drugi tir se je dejansko začel tudi graditi, za tretjo os smo takrat tudi dobili gradbeno dovoljenje za odcep Gabrke, ki se je prav tako pred kratkim začel graditi. In za nas, Mariborčane, je pa še posebej pomembno, da smo iz vinjetnega sistema, na velike napore takratne ministrice, izvzeli hitro cesto skozi Maribor in danes se lahko Mariborčani med, bom rekel med Obijem oziroma Bauhasom in rondojem v Pesnici po hitri cesti skozi mesto vozimo z osebnimi vozili brez vinjete. Zelo pomemben dosežek, ki je bil seveda prav tako dosežen na področju promocije javnega potniškega prometa, je uvedba integrirane kartice, integriranega sistema javnega potniškega promet, s katerim se lahko potnik vozi bodisi z vlakom in avtobusom in kar je pa še posebej pomembno v tej luči, smo zagotovili tudi to, da se upokojenci, starejši in 65 let, vojni veterani in invalidi v medkrajevnem potniškem prometu lahko vozijo brezplačno in neomejeno. Ampak to dobro prakso moramo seveda tudi nadaljevati in mi smo se na vse način trudili, da bi to dobro prakso, ki je bila prepoznana tudi širše v Državnem zboru, uveljavili tudi na področju potniškega prometa v mestih, pa žal včeraj od strani poslancev koalicije ta predlog ni dobil podpore, prav tako mu je iz neznanih razlogov nasprotovala vlada. Ampak, še bi lahko našteval, ampak naj bo dovolj, skratka z realizacijo finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo smo lahko seveda zadovoljni in tudi enako bi želeli, da bo enako uspešen minister Vrtovec v letu 2020 in zato še enkrat poudarjamo, dajmo čim prej realizirati infrastrukturni sklad, ki bo nekako te investicije v infrastrukturo samo pospešil in tudi enako vzporedno spremljal šestletni drsni plan, ki je seveda, torej načrte, torej, da bodo načrti v šestletnem drsnem planu imeli tudi podporo v financah, torej v infrastrukturnem skladu. Kot sem že na začetku omenil, je zaključni račun za leto 2019 nekako zgodovinski, zgodovinski zato, ker je prvič v zgodovini dobil pozitivno oceno in v tej luči bi se rad zahvali odličnemu delu celotne ministrske ekipe na vseh ministrstvih prejšnje vlade in seveda tudi prejšnjemu predsedniku vlade. Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Rajh, zdaj dobi besedno mag. Bojana Muršič, za njo pa gospa Andreja Zabret.

Hvala lepa predsednik za besedo, spoštovana državna sekretarka, predstavnik Računskega sodišča, kolegice in kolegi. Tako bom rekla, zaključni račun so ugotovljena dejstva in ta dejstva dokazujejo, da je bilo poslovanje bivše Šarčeve vlade oziroma prejšnje Šarčeve vlade uspešno, pravilno in tudi učinkovito. Zakaj to navajam, če pogledamo prihodkovno stran. Prihodki so bili realizirani v višini 97,90% planiranih, kar posledično pomeni dober rezultat. Na tem mestu je potrebno poudariti, da so bili davčni prihodki realizirani nekje v višini 100-ih %, nedavčni prihodki so bili višji in so znašali 107,14%, kapitalski prihodki so bili nekaj nižji, prejet donacije so bile nekaj nižje, ozirom 94%, transferni prihodki so bili prav tako višji kot 100%, kar 105,83%. Res pa je, da so bila prejeta sredstva nižja in posledično s tem so tudi ti prihodki v tej višini kot sem jih navedla. Treba je poudariti, da imamo resnično prvič v zgodovini naše države pozitivno mnenje Računskega sodišča za bilanco stanja proračuna Republike Slovenije. To je poseben dogodek, vprašanje, kdaj se bo ponovno zgodil, ampak res si lahko štejemo v čast, da je prišlo do teg. S številkami, ki so razvidne v samem zaključnem računu, smo lahko seveda zadovoljni, še posebej zaradi tega, kajti proračun, zaključni račun leta 2019 je izkazoval presežek višini 225 milijonov evrov. To pomeni, da je omogočal hitro in učinkovito ukrepanje ob začetku epidemije, ki se je zgodila v mesecu marcu 2020. Torej prihodki in tudi odhodki so bili v večini realizirani v višini kot so bili načrtovani, na nekaterih postavkah celo višji, edin odmik, ki pa je, pa predstavljajo evropska sredstva in projekti tudi povezani z njimi. Ampak najuspešnejše črpanje zasledimo pri sredstvih Evropske unije za izvajanje Skupine kmetijske politike in ribiške politike, ki je bilo kar v 93,40%, črpanje sredstev na strukturnih skladih 66,28, na koheziji 50 in evropska sredstva za centraliziranih in drugih programov EU tudi 74,32%. Ampak na tem mestu je potrebno poudariti in to ni zanemarljiv podatek, da je bilo v letu 2019 črpanje evropskih sredstev boljše, kajti v preteklem letu je znašalo zgolj 14%, v letu 2019 je ta % se zvišal na 32%. Trenutne številke pa žal nas ne navajajo z optimizmom, kohezijski minister veliko govori, upam, da bo to tudi realiziral, da ne bo ostalo samo pri besedah, na tem mestu pa želim še opozoriti tudi na osnutek načrta za koriščenje prihodnjega bruseljskega denarja, kjer so bila podana ostra, ostre pripombe in ministrstvo mora do prihodnjega tedna pripraviti osnutek, ki bi bistveno bolj ambiciozno nastavljen, nameniti bo potrebno več digitalnemu, zelenemu in razvojnemu preboju Slovenije. To so ključni podatki, ki nas navdajajo sicer z optimizmom, sam proračun je izkazoval učinkovitost, žal pa v tem mandatu, oziroma v tem času vidimo drugačno sliko. Sicer je kriza zdravstvena, socialna in ekonomska velika, vendar potrebno je denar črpati gospodarno, učinkovito in transparentno, kar je ključ, le tako bomo lahko nekako poravnavali vse obveznosti, ki nam sledijo in resnično še enkrat, delovanje prejšnje vlade je bilo pravilno in učinkovito, kar je potrdil tudi predstavnik Računskega sodišča. Veliko bi se še dalo govoriti o posameznih postavkah, tudi višji davki od prihodka pravnih oseb so vsekakor spodbudni, ne vem pa, kakšni bodo pa ti prihodki v letošnjem letu, kajti situacija je izjemno, izjemno zaskrbljujoča, na kar nas opozarjajo vsi. Tako, da še enkrat, iskrene čestitke prejšnji vladi za opravljeno delo, upam pa, da bo tudi ta vlada vsaj delno tako uspešna, kot je bila prejšnja. Vsekakor pa bi pričakovala, da bi s strani ministrstva državna sekretarka pohvalila vsaj prvič v zgodovini izraženo pozitivno mnenje Računskega sodišča, kajti to je res enkratna priložnost. Pa ni problem, tudi če bi bila kakšna druga vlada sedaj na oblasti, jaz verjamem, da bi nekako se zazrli vase in pogledali, kaj se je dogajalo v preteklem času. Hvala lepa.