26. nujna seja

Odbor za kulturo

10. 11. 2020

Transkript seje

Pozdravljeni vsi prisotni, kolegice in kolegi! Vse članice in člane odbora in vse vabljene, ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in pričenjam 26. nujno sejo Odbora za kulturo!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, naslednji članice in člani odbora: Zmago Jelinčič Plemeniti in Felice Žiža. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca Primoža Siterja.

Torej, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, s točko: Transparentnost izplačevanja dodatkov in nagrad na Radioteleviziji Slovenija v času nalezljive bolezni SARS Covid-19. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo: Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje odbora z dne 14. 10. 2020.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki ministrstva, v imenu katerega sta se seje udeležila gospa Ignacija Fridl Jarc in gospod Miro Petek; potem Igor Kadunc, generalni direktor Javnega zavoda RTV Slovenija; Andrej Grah Whatmough, predsednik Nadzornega sveta RTV; Petra Bezjak Cirman, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija; Manica J. Ambrožič, odgovorna urednica informativnega programa se je upravičila; prav tako Marta Razboršek, Aktiv novinarjev RTV Slovenija in opravičila se je tudi Polonca Komar, Služba za komuniciranje RTV Slovenija. Vabljeni so še Združenje novinarjev in publicistov, ter Društvo novinarjev Slovenije.

Zdaj pa predajam besedo predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Alenki Jeraj.

Prosim.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Torej, v zadnjih mesecih smo spremljali aktivnosti na RTV, bili tudi kritični do nekaterih stvari. Sicer smo tukaj na različnih bregovih – mi trdimo, da pač RTV ni opravila svoje funkcije ali pa je ne opravlja tako, kot bi bilo treba, oni ocenjujejo, da seveda jo. Mi smo pač opozarjali na to, da novinarji nastopajo brez mask, brez varnostne razdalje, da v oddajah gostje nastopajo brez zaščitnih mask in podobno. In, pač, ocenili, da nekatera ravnanja niso primerna, niti ne v skladu z Zakonom o RTV, ki neko obnašanje nacionalni RTV določa.

Tisto, zaradi česar smo pa predlagali sklic današnje seje, pa je negospodarno ravnanje javnega zavoda in sicer se nanaša na izplačilo dodatkov. Zdaj, v našem gradivu ste lahko prebral nekaj tega, nekaj podatkov je bilo objavljenih tudi kasneje, pa dovolite, da jih nekaj predstavim. Torej, izplačanih naj bi bilo 773 tisoč oziroma, mislim, da je zdaj številka že mičkeno večja – 127 tisoč evrov, in sicer, na podlagi 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor in potem tudi na podlagi Zakona o dodatku za, se pravi, Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije.

Zdaj, odgovorni so povedal, da ne moremo govorit o negospodarnem ravnanju, ker da se ta dodatek, za delo v rizičnih razmerah, izplačuje tistim zaposlenim, ki so delali v pogojih, kjer jim niso mogli zagotovit dovolj varnih pogojev za delo in za čas, ko so delali v teh pogojih. Zdaj, že med zaposlenimi na RTV, nekateri zaposleni na RTV so vodilnim očitali nepreglednost, klientelizem in korupcijo, zato bomo pač te podatke pogledal oziroma pričakujemo potem tudi nek odziv vodstva RTV.

Iz informacij, objavljenih v nekaterih slovenskih medijih, je, torej smo lahko razbrali, da so številni zaposleni na RTV-ju, ki so pa dejansko bili v času epidemije izpostavljeni tveganjem, ostali brez dodatka, medtem, ko so nekateri dobili oba dodatka, ki sem ju že naštela v začetku. Brez dodatka naj bi tako ostali uredniki, novinarji informativne oddaje TV Dnevnik, večerne oddaje Odmevi, ki se je v obdobju epidemije podaljšala za skoraj polovico prvotnega trajanja in ki je na sporedu petkrat oziroma TV Dnevnik celo sedemkrat. Medtem ko - tedensko, kajne, govorimo - medtem, ko so pa dodatek prejel uredniki in novinarji poročil ob 17.-najstih in oddaja Tarča, ki pa je bila v tistem času, so bile narejene štiri oddaje.

Po javno objavljenih podatkih naj bi bili med prejemki dodatka po 71. členu urednik pogovorne informativne oddaje Tarča, Boštjan Kogovšek, voditeljica Erika Žnidaršič in novinarja oddaje Žan Dolajš in Nataša Markovič. Slednja naj bi za marec in april prejela 3 tisoč 277 evrov bruto, Žnidaršičeva pa 4 tisoč 583 bruto kriznih izplačil na podlagi obeh zakonov. Dodatek sta prejeli tudi Lidija Pak Horvat in Vesna Pfeifer, ter tudi voditeljica Katarina Braniselj.

Zdaj, kasneje je bilo v medijih objavljeno še nekaj drugih podatkov. Celo, dodatke naj bi dobili ljudje, ki jih na RTV sploh ni bilo v času. Če preberem nekaj še teh podatkov. Torej aprila je direktor radia, Mirko Štular prejel 2 tisoč 44 evrov bruto dodatka za nevarnost, direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak pa tisoč 713 evrov bruto dodatka za nevarnost. To govorim samo za april. Pomočnik generalnega direktorja, Peter Dular je za mesec april prejel tisoč 465 evrov dodatka, čeprav ga po naših informacijah, torej, po informacijah, ki so bile objavljene v časopisu, na hodnikih RTV sploh ni bilo opaziti, kot tudi ne vodje kadrovske službe, Tine Gruden Marucelj, ki je prejela tisoč 98 evrov bruto dodatka za nevarnost v aprilu. Nagrajena je bila tudi vodja službe za odnose z javnostmi, Polonca Komar. Dodatek za nevarnost so dobili tudi vodilni programski delavci. Med najvišjimi prejemki tega dodatka je odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič, ki je prejela 2 tisoč 214 evrov dodatka za nevarnost v aprilu, radijski urednik Darko Pukl je prejel tisoč 523 evrov bruto za april, Andrej Šavko, odgovorni urednik Radia Koper pa tisoč 142 evrov bruto.

Zdaj, mi smo že na nekaj sejah govoril o izgubi oziroma slabem finančnem stanju RTV. V lanskem letu je ta izguba znašala 3,2 milijona evrov. Za letošnje leto je napovedana bila sicer večja, mislim da, 6 milijonov, pa bo zdaj te izgube nekaj manj, zaradi, torej, vsega okrnjenega programa zaradi korone, kljub temu pa je vprašanje, če je potem upravičeno izplačilo tolikih dodatkov, blizu 800 tisoč evrov, torej slab milijon, za omenjene mesece v zadnjem času, ko je pač korona kriza in ko se predvidevajo tudi taka izplačila.

Zdaj, po naših podatkih, Ministrstvo za kulturo ni povedalo, koliko se sme ali če se sploh kaj sme, namenit za izplačila po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev koronavirusa. RTV, vodstvo RTV, je to vseeno naredilo in kolikor vem, je ministrstvo potem ta sredstva tudi zagotovilo, se pa sprašujemo, kajne, ali niso bili nekateri nagrajeni za, ne zato, ker so delal v težkih razmerah, ampak za, zaradi česa drugega. Kot sem rekla, oddaja Tarča, recimo, in tako naprej. Medtem ko za nekatere, ki pa so dejansko delali, voditelji TV Dnevnikov, Odmevov in tako naprej, teh dodatkov niso dobili.

Zdaj, mi smo pridobil tudi, hm, zapisnik o inšpekcijskem nadzoru na to temo, ki je v nekaterih delih kar kritičen do izplačila dodatkov in sicer, bom kar prebrala nekaj zadev, ki jih je notranja revizorka, Krista Gombač, sicer ni ugotovila, ugotovljene pa so bile pri inšpekcijskem nadzoru o preverjanju izplačil Nataši Markovič, Eriki Žnidaršič in Dejanu Ladiki in so ugotovil kršenje zakona, in sicer, Ministrstvo za kulturo ni določilo kvote za RTV, ker je bilo prepričano, da RTV do dodatka za nevarnost ni upravičen. Kljub temu je RTV izplačeval dodatek za nevarnost in si kvoto sam določil, kar je izrazita kršitev interventnega zakona.

Drugič, da generalni direktor ni določil merila in kriterijev za izplačilo dodatka za nevarnost, kar je prav tako v nasprotju z zakonom. Da generalni direktor ni določil kriterijev in jih zato tudi ni posredoval socialnim partnerjem in jih o tem ni obvestil, kar je stroga kršitev Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec pred sprejemom akta, posredovati le to v mnenje Sveta delavcev oziroma jih zato tudi ni posredoval in jih o tem niti ni obvestil, kar je, kot rečeno, stroga kršitev Zakona o delovnih razmerjih.

Torej, prišlo je do več kršitev zakonov. Kot sem rekla, Ministrstvo za kulturo je znesek poravnalo, čeprav ni odobrilo kvote oziroma ni povedalo, ali se sme te dodatke izplačat. Zdaj na podlagi poročila, ki ga, predvidevam, imate tudi vi oziroma zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, si lahko preberete še kaj drugega, kako torej stvari niso potekale tako, kot bi morale in niso potekale skladno z zakonom o, ki je bil za te namene sprejet in so se ga moral pač vsi v različnih zavodih držat.

Zdaj, tukaj je tudi vprašanje, ali se lahko primerja delo na RTV z zaposlenimi v zdravstvu, ki so pa dejansko delal v težkih razmerah, pa seveda niso bili deležni takih dodatkov, čeprav zakon to narekuje oziroma napotuje in tudi v tem smislu je bil sprejet, da se pač nagradi, tiste, ki so dejansko delal v rizičnih in težkih razmerah.

Mi smo predlagal tudi nekaj sklepov. Bomo videli, kaj bo prinesla še razprava, morda kakšnega dodatno predlagali ali pa kakšnega umaknili. Predlagamo pač, da se opravi razprava na to temo. Si želim, da je konstruktivna in da dobimo čim več relevantnih podatkov.

Hvala lepa.

/ oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, gospod Bandelli.

Prosim.

Hvala, predsednica.

Jaz imam postopkovni predlog. Glede na to, kar sem slišal predlagatelja, predlagateljico, mislim in menim, da drugi sklep bi bil lahko odmaknjen. Glede na to, da je bil inšpekcijski nadzor narejen, je praktično drugi sklep brezpredmeten. Če se strinjate, mislim, da bi, to je… brez veze.

Hvala.

Se predlagatelj strinja s tem predlogom?

Tako, kot sem povedala - bomo počakal razpravo in potem povedal, kaj je z našimi sklepi.

Prav.

Torej dajem besedo predstavnikom Ministrstva za kulturo.

Prosim.

Ignacija Fridl Jarc

Hvala, gospa predsedujoča, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni.

V imenu Ministrstva za kulturo bo stališče podal gospod Miro Petek, tako da, mu predajam besedo.

Miro Petek

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. / oglašanje iz dvorane/ Ali lahko nadaljujem? (Da.)

Ministrstvo za kulturo je glede domnevnih nepravilnostih pri izplačevanju dodatkov za delo prek polnega delovnega časa na RTV Slovenija izvedelo iz medijev. Ministrstvo tudi nima kakšnih pristojnosti, da bi se vtikalo v plače v tem javnem zavodu. Tam imamo vodstvo, RTV Slovenija, imamo Nadzorni svet in tudi druge organe nadzora, ki ugotavljajo pravilnosti oziroma nepravilnosti pri izplačevanju plač tamkaj zaposlenih, ki so javni uslužbenci. Kot predstavnika ustanoviteljev RTV Slovenija, pa nam seveda ni vseeno, da se je v javnosti ustvarila taka klima pri delitvi teh dodatkov pri plačah, da, vsaj občutek, da delitev ni bila pravilna, da so se zaposleni delili na prvo in drugo razredne in seveda se je zasejal dvom v vodstvo zavoda, kar je pa tudi neka posledica, sam program oziroma delo RTV Slovenija.

Mi tudi ne vemo, na ministrstvu, ali je bila izpostavljenost tveganju teh ljudi, ki so dobili največje dodatke, res takšna ali pa so bili do teh dodatkov bolj upravičeni drugi novinarji oziroma tehnični delavci. Minister in Ministrstvo za kulturo ne moreta oziroma nimata pristojnosti, da bi nadzirala, kateri zaposleni na RTV Slovenija so dobili, so bili nadpovprečno izpostavljeni in kateri so bili prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja te epidemije. Kot je bilo danes že rečeno, Ministrstvo za kulturo ni določilo obsega sredstev za financiranje po 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid in njihovih posledic za državljane in za gospodarstvo – dolg naziv tega zakona -, vendar je RTV Slovenija te dodatke kljub temu izplačala.

V marsikaterem gradivu beremo, da generalni direktor ni vnaprej opredelil kriterijev in okoliščin, v katerih so bili javni uslužbenci opravičeni do dodatkov po 71. členu tako imenovanega Covid zakona. Javnim uslužbencem je ta dodatek določil s sklepom na podlagi predlogov vodij organizacijskih enot RTV. Generalni direktor kriterij in okoliščin tudi ni opredelil in sindikatom ni dal možnosti, da bi podajali svoje mnenje. Sicer pa ni nepomemben tudi podatek, da je Nadzorni svet RTV Slovenija na seji 27. maja, to je bila 23. seja, s sklepom predlagal generalnemu direktorju, da naroči izredni notranji revizijski pregled upravičenosti do izrednih ukrepov čakanja oziroma dela na domu, ter dodatkov, generalni direktor pa je notranjo revizijo naročil šele 1. septembra. Torej, minili so trije meseci od zahteve Nadzornega sveta do naročila revizije direktorja, kar je povsem nesprejemljivo. Kot je bilo rečeno, vmes je inšpekcijski nadzor že opravil tudi Direktorat za javni sektor, pri Ministrstvu za javno upravo.

Sicer pa, vemo, da kolektivna pogodba za novinarje govori tudi o tako imenovanem, rekreativnem dopustu. Novinarji so zaradi posebne narave dela deležni po teden dni rekreacijskega dopusta. To sem izkoristil tudi sam, z veseljem, ko sem bil še na strani novinarjev in ostali javni uslužbenci v tem sistemu tovrstne bonitete ne poznajo. Iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru pa nenazadnje vidimo tudi, da imajo posamezni novinarji precej visoke plačilne razrede, tja do 57. razreda. V javni upravi je to nekje na ravni direktorjev direktoratov. Seveda pa je tudi uvrščanje novinarjev v plačilne razrede, v domeni vodstva Javnega zavoda RTV Slovenija in nikakor ne ministrstva. Mi lahko le upamo in pričakujemo, da odgovorni na RTV Slovenija tudi na tem področju ravnajo odgovorno.

Hvala lepa.

Najlepša- / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno, gospa Tina Heferle, nadomešča, naj povem ima pooblastilo, nadomešča poslanca Aljaža Kovačiča in ima zdaj postopkovno.

Prosim.