Spoštovani, pričenjam 22. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Imamo eno pooblastilo. In sicer iz kvote SMC bo na seji prisotno poslanka Monika Gregorčič. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. v letu 2019 in pod točko dva Pobude in pa vprašanja članov Odbora. Ker do včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakšne od točk dnevnega reda, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA O POSLOVANJU DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI, D.O.O. V LETU 2019. Odbor je matično delovno telo, Poročilo pa obravnavamo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije v 31. členu določa, da družba enkrat letno, najpozneje do 31. oktobra, državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona.

K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Slovenske državne gozdove, d.o.o., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gozdarsko inšpekcijo, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije pa Državni svet. S sklicem seje ste prejeli Poročilo z dne 28. 8. 2020 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20 10. 2020.

V času pred sejo sem bil obveščen, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prisoten okvirno do pol šeste ure, potem ima neodložljive obveznosti. Tako, da sedaj pričenjamo s to točko in besedo najprej dajem predstavniku Slovenskih državnih gozdov, gospodu Samu Mihelinu. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke gospodje poslanci, dober dan želim. V družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o. opravljam naloge začasnega direktorja družbe. Te naloge opravljam od 5. 5. letošnjega leta, do imenovanja poslovodstva za polni mandat oziroma najkasneje do poteka obdobja enega leta. Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. je v letu 2019 vlagala napore za izpolnjevanje cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki so zapisani v zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Če bi najprej predstavil osnovnih številk o poslovanju družbe v preteklem letu. Družba je v preteklem letu realizirala prodajo gozdno lesnih sortimentov v skupni količini 1.349.482 m3, od tega je po dolgoročnih pogodbah prodala 937.163 m3, od tega po kratkoročnih pogodbah pa 303.945 m3. Na javnih dražbah je prodala 93 tisoč m3 in z direktno prodajo 15 tisoč m3. Prodaja na lesa na panju je v tem obdobju znašala 2.644 m3. V istem obravnavanem obdobju je družba realizirala sečnjo lesa v državnih gozdovih v skupnem obsegu 1.293.410 m3, razlika med realizirano prodajo in realizirano sečnjo pa predstavlja realizirano prodajo zalog, s katerimi je družba začela poslovati v letu 2019 in so bile posledica realizacije sečnje po naravnih ujmah v letu 2018. Naslednja bistvena sestavina poslovanja v letu 2019 je bila, da se je družba tudi v tem letu še vedno ukvarjala s težavami na področju odpravljana posledic napadov podlubnika in sicer je v skupnem obsegu sečnje, so predstavljale realizacijo tako imenovanih odločb o sanitarni sečnji 48% realizacije, celotne realizacije sečnje. Med tem ko na področju iglavcev je bil ta odstotek kar 71%. samo v informacijo, s težavami realizacije odločb o sanitarni sečnji se je družba ukvarjala tudi v letošnjem letu, se pravi v letu 2020, vendar bo ta odstotek realizacije skupnega obsega sečnje nižji od lanskoletnega odstotka. Družba je v letu 2019 realizirala prihodke od prodaje v skupni višini 666.942.801 evro in pri tem ustvarila poslovnih prihodkov v višini 65.871.000 evrov, poslovnih odhodkov pa 52.062.000. V obravnavanem obdobju je družba ustvarila z amortizacijo 1.175.000 stroškov, vplačala v gozdni sklad letno nadomestilo za upravljanje državnih gozdov v skupni višini 13.051.000 evrov in ustvarila čisti poslovni izid iz poslovnega leta v skupni višini 11.378.438 evrov. Družba je poslovno leto realizirala z 271 zaposlenimi pri povprečnem številu zaposlenih, izračunanih na podlagi delovnih ur 245,35 evrov. Glede na to, da je eden izmed pomembnejših ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi tudi realizirati sečnjo z lastnimi ekipami in da je to tudi bil eden izmed sklepov tega cenjenega odbora, je potrebno pojasniti, da je družba ta skupen obseg sečnje v letu 2019 realizirala z lastno proizvodnjo oziroma z delavci v lastni proizvodnji v relativnem deležu 7,1% oziroma v nominalnem znesku je z lastno proizvodnjo realizirala 91.388 m3 gozdno lesnih sortimentov. Družba je za gojenje in varstvo gozdov namenila 2.620.596 evrov, v investicije v gozdne ceste in vlake ter drugo gozdno infrastrukturo pa je namenila 1.225.043 evrov ter v stroške vzdrževanj cest in vlad ter druge gozdne infrastrukture 1.068.000 evrov. Če pretvorimo te nominalne zneske realiziranih stroškov, ki jih je družba vložila nazaj v gozdove, to pomeni, da je družba za stroške vzdrževanja cest in gozdnih vlak ter druge gozdne infrastrukture namenila v povprečju 0,84 evrov na realiziran m3 sečnje ter proizvodne stroške sečnje, spravilo, gojenje, varstvo, vzdrževanje cest in vlak ter druge gozdne infrastrukture v višini 20,4 evra. Družba je prodala, kot sem že prej pojasnil, 1.349.482 m3 gozdno lesnih sortimentov v neto znesku po povprečni ceni 48,38 evro. Delež kupcev gozdno lesnih sortimentov, ki imajo sedež v Sloveniji in ki so večinoma predelovalci gozdno lesnih sortimentov, v celotnem znesku prodaje gozdno lesnih sortimentov pa je znašal 97,3%. Prav tako je družba realizirala transport gozdno lesnih sortimentov v skupnem obsegu 148.043 m3 in pa transport z lastnimi prevoznimi sredstvi v skupnem obsegu 128.304 m3. Delež lastnega transporta gozdno lesnih sortimentov v tem obdobju pa je znašal 9,5%. Glede sredstev, ki jih je družba namenila in ki so zakonska obveznost, je potrebno pojasniti, da je družba v tem obdobju vplačala v gozdni sklad 13.051.569 evro, da je vplačala davek od dobička v višini 2.553.508 evro in da je pri tem ustvarila, kot sem že prej pojasnil, 11.378.438 evrov čistega poslovnega izida. Za stroške gradenj, za stroške gojenja in varstva gozdov, je družba namenila v povprečju 2,03/m3 realizirane prodaje. Pri investicijah v gozdne ceste in gozdne vlake ter stroškov vzdrževanja cest in vlak, sem zneske, nominalne zneske, že prej pojasnil, skupaj je v ta namen družba namenila 2.311.231 evrov, kar predstavlja vlaganja v višini 1,79 evra na m3. Glede ostalih parametrov pri doseganju ciljev skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije je potrebno še pojasniti, da je družba še vedno povečevala obseg lastnih zmogljivosti za sečnjo in spravilo ter transport gozdno lesnih sortimentov, pri gospodarjenju z državnimi gozdovi je upoštevala usmeritve iz gozdno gospodarskih in gozdno gojitvenih načrtov ter ostale strokovne usmeritve, ki jih je dobila od Zavoda za gozdove. Izvedla pa je tudi ustrezna vlaganja v gozdove v obliki gozdno gojitvenih in varstvenih del, zneske in pa nominalne vrednosti na m3 pa sem že prej pojasnil. Glede cilja številka dve, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest, je potrebno pojasniti, da je družba primarno realizirala prodajo lesa po dolgoročnih pogodbah in šele na drugem mestu po kratkoročnih pogodbah, da je v okviru hčerinskega podjetja Snežnik predelala slabi 60 tisoč m3 hlodovine, da je preko dogodkov in projektov in družbenih omrežij promovirala gozdarstvo in krepila zavedanje o pomenu predelave in rabe lesa in da je podpirala ter ohranjala razvoj zelenih delovnih mest. Družba je prav tako skupaj s srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna v Postojni prvič organizirala 12. državno tekmovanje gozdnih delavcev. V okviru izpolnjevanja cilja številka tri, dolgoročno povečati površino državnih gozdov, bi pojasnil, da je družba v obravnavanem obdobju s sklenitvijo 235 kupoprodajnih pogodb pridobila v last Republike Slovenije naslednje površine gozdov: 1.408,8 ha gozdnih zemljišč, od tega po posameznih vrstah oziroma kategorijah naslednje: 178,8 ha varovalnih gozdov, 124 ha gozdov posebnega pomena in 84,1 ha gozdov v zavarovanih območjih. V sklopu teh nakupov je bilo v last Republike Slovenije pridobljeno tudi 163,7 ha solastniških deležev na podlagi 30-ih sklenjenih poslov nakupa ter 1.045,9 ha z nakupi gozdnih kompleksov nad pet ha, se pa v okviru sklenjenih 57-ih kupoprodajnih pogodb. 690,2 ha gozdov pa se je nahajalo v obmejnem pasu, to se pravi v 10 km pasu ob meji z Republiko Slovenijo. Povprečna nakupna cena vseh gozdov, ki jih je družba nakupila v lanskem letu je znašala 0,53 evra/m2, pri čemer je družba za manjše površine gozdov, za gozdove, ki jih je pridobivala od zasebnih lastnikov in predstavljajo manjše površine, v poprečju plačala 0,45 evra/m2, medtem ko za večje komplekse gozdov je družba plačala v povprečju 0,66 evra/m2. Ker nam je vsem zelo dobro poznana problematika razpršenosti lastniške strukture gozdov v Republiki Sloveniji, je potrebno pojasniti, da je kar 225 pogodb družba sklenila s kupci, ki so bili lastniki manjših površin gozdov, te manjše površine pa se nanašajo na površine, pa so znašale v povprečju 3,2 ha. Prav tako je družba v letu 2019 začela z aktivnejšim pristopom k nakupu gozdov, ta aktiven pristop je nadaljevala tudi v delu leta 2020, v preostalem delu pa je na podlagi posebnega dogovora aktiven pristop malce bolj umirila, zaradi tega ker je prišlo do nekaj nesporazumov med združenji zasebnih lastnikov in zato, da ne bi povzročali nepotrebnih konfliktnih situacij ter popolnoma napačnega razumevanja, je obseg tega tako imenovanega aktivnega pristopa pri nakupu gozdov, se upočasnil. Glede cilja prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja je potrebno pojasniti, da se družba še naprej prizadeva vzpostaviti čim ugodnejše okolje za omogočanje dela gorskim kmetijam, tako del javnih razpisov za pridobivanje izvajalcev v državnih gozdovih prilagaja prav tem manjšim kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, da jim omogoča, da lahko redno opravljajo delo tudi v državnih gozdovih, prav tako je družba redno z lesom oskrbovala številna mala lesno predelovalna podjetja ter izvajala po oceni družbe v relativno zadostnem obsegu vlaganja v gozdno gradbeništvo, in sicer v obliki gradnje gozdnih cest, odprave poškodb po spravilu gozdno lesnih sortimentov in drugo. Glede prispevka k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju cilja na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih je potrebno izpostaviti, da je družba v celoti spoštovala usmeritve s področja ohranjanja narave ter ostale ukrepe v gozdu za ohranjanje ustreznih biotopov v gozdovih. Družba se z izvajanjem svojih aktivnosti v državnih gozdovih v celoti tudi prilagaja že oblikovanim zavarovanim površinam ter skrbni za ohranjanje in ustrezno nedotaknjenost njihovih površin. Družba je tudi v letu 2019 poslovala v skladu z načeli FSC in PEFC standardov, izvajala je odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst posameznih rastlin, ki se pojavljajo v naši naravi, redno sanirala divja odlagališča, ki so v gozdnem prostoru ter postavljala ustrezne opozorilne table ter zapirala območja saniranih divjih odlagališč. Obnavljala je gozdno učne poti in sodelovala z Zvezo tabornikov Slovenije pri postavitvi informativnih tabel, ki ob Bohinjskem jezeru in Laškem rovtu promovirajo kodeks obnašanja Obisk v naravi. Glede cilja številka šest na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočiti usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, je potrebno pojasniti, da je družba skladno z ZGGLRS omogočila izobraževalnim zavodom izvajanje izobraževalnih programov v državnih gozdovih, omogočila je izvedbo praktičnega pouka in terenskih vaj izobraževalnim institucijam, s srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna in srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor je družba podpisala aneks k pogodbam o izvajanju izobraževalnega programa s področja gozdarstva v državnih gozdovih. Š šolskim centrom Grm Novo mesto pa je za namen praktičnega usposabljanja mladih temu centru dodelila v upravljanje 100 ha gozdov. Z novim šolskim letom se je družba vključila v izvajanje programa eko šola, ki poteka v preko 700 slovenskih šolah. Prav tako je družba okrepila sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi institucijami, kot so Biotehniška fakulteta in Gozdarski inštitut Slovenije. Glede cilja številka sedem, izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu, sem že prej povedal številko. Družba je v tem letu, v letu 2019, realizirala prodajo lesa na panju v skupnem obsegu 2.646 m3, kar znaša 0,2% prodanih količin lesa. Dovolite mi še, da spregovorim še nekaj besed, vezanih na temo tega poročila in na nekatera odprta vprašanja, ki so se do sedaj pojavila v zvezi z ravnanjem družbe. Družba Slovenski državni gozdovi tudi pojasnjuje, da s sprotnim odvozom gozdno lesnih sortimentov iz kamionske ceste zagotavlja minimalne zaloge lesa na kamionskih cestah oziroma tekoče plačilo za opravljanje storitev sečnje in spravila izvajalcem. V primerih, ko prodaja gozdno lesnih sortimentov ne sledi sečnji in spravilu, družba SiDG odpelje gozdno lesne sortimente na tako imenovana priročna skladišča ter s tem zagotovi plačilo za opravljanje storitev sečnje in spravila. Prav tako je družba v letu 2020 pristopila in ima že v realizaciji aplikacijo, s pomočjo katere se spremlja tudi dinamika gozdne proizvodnje oziroma dinamika izvajanja sečnje in spravila. Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Vlaganja, ki ji družba SiDG izvaja so skoraj v celoti vezana na gozdove s katerimi upravlja družba ter zgolj izjemoma na gozdove oziroma na zemljišča v lastništvu oziroma upravljanju drugih subjektov. Vlaganja v zemljišča s katerimi ne upravlja družba SiDG družba izvede zgolj izjemoma ter samo v primerih, ko je le to nujno potrebno za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Seznam objektov, kjer so se vlaganja izvedla, se hrani na sedežu družbe, tega seznama ne prilagamo poročilu, saj bi s tem poročilo postalo v celoti nepregledno in preobsežno po mnenju družbe. Poročila vlaganj ločeno, po vrstah del in prikazano po gozdno gospodarskih enotah, družba pripravlja po pogodbi o upravljanju z državnimi gozdovi in jih redno posreduje ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Prav tako je družba SiDG v okviru operacije odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreči v okviru podukrepa 8.4 podpora za opravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov iz programa razvoja podeželje Republike Slovenije za obdobje 2014 do 2020 koristila podporo v obliki nepovratne finančne pomoči. V sklopu programa razvoja podeželja je v letu 2019 izvajala sadnjo, posek i spravilo podrtega drevja iz varovalnih gozdov, pripravo površin za obnovo, zaščito mladja na obnovljenih površinah, nego obnovljenih površin, nego poškodovanega mladovja in tanjših drogonjakov ter ureditev gozdnih vlak za odpiranje gozdov. V obdobju april – maj 2019 je bilo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja oddanih 12 vlog, ki so vsebovale prevzeta dela v letu 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, za 19 se to nanaša na spomladansko sadnjo, v vrednosti 239.063,83 evrov. Izplačilo vlog je bilo na podlagi odločb o pravici do sredstev realizirano v oktobru in decembru 2019. Glede prodaje lesa na panju pa sem že podal nekatera pojasnila in v koliko bi bilo potrebno, bom seveda še dodal, v okviru razprave podal ustrezne dodatne odgovore. Morda še samo informacija, družba, kot sem že pojasnil, iz obsega lastne sečnje ne deluje z vzpostavljanjem ekip lastne proizvodnje oziroma lastne sečnje, družba ima trenutno v lasti en komplet sečnje ter sedaj že dva kompleta žičnic, medtem ko sta dva kompleta strojne sečnje naročena in bi naj bila dobava realizirana v prvih mesecih naslednjega leta. Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa, besedo dajem ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Podgoršek izvolite.

Predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani direktor in kolega državni sekretar, vsi ostali prisotni. Osebno sem se odločil, da danes ne želim še enkrat ponavljati, kar je bilo povedano, kar je direktor že predstavil, same številke, želim pa v uvodu morda vendarle prikazati, kaj smo tudi v tem kratkem mojem mandatu in kaj nameravamo še postoriti, zato, da bi odgovorili na nekatere izzive, ki se na nek način v zadnje obdobju družbe držijo. Predvsem glede ustvarjanja napačne slike o tem, kaj se v družbi dogaja, brali smo tudi v medijih o nekih nepravilnostih, odlivih milijonov in tako naprej. Zdaj, vsi vemo, mislim, da vsi vemo, da je v družbi že Računsko sodišče. Zdaj, dokler Računsko sodišče svojega ne oddela, mislim, da je škoda karkoli o tem razglabljati, ker Računsko sodišče si bo vzelo svoj čas, zato, da bo pregledalo delovanje družbe tudi na podlagi sklepa tega odbora in menim, da je prav, da počakamo do tega rezultata pregleda. Druga zadeva. Na mojem zaslišanju se spomnite verjetno, saj je bilo nekaj tednov nazaj, pred imenovanjem za ministra, sem na nek način obljubil, da bomo v čim krajšem času naročili oziroma predlagali nadzornemu svetu, da izvede postopke, zato da se začne forenzični pregled v družbi. No in naj omenim, da si je nadzorni svet na podlagi moje pobude na 19. redni seji nadzornega sveta 5. novembra letošnjega leta seveda sprejel sklep, s katerim poslovodstvu SiDG nalaga, da pripravi in izvede javno naročilo forenzičnega pregleda družbe SiDG. Naštejem samo kratka izhodišča, kaj je tisto, kaj naj, kar bo družba sedaj na podlagi tega sklepa morala narediti. Torej pregled finančnega poslovanja, pregled vseh pogodb, vezanih na sečnjo, spravilo lesa, gojitvena dela, prevoz gozdno lesnih sortimentov, pregled postopkov javnega naročanja, pregled sklenjenih pogodb, pregled organizacije izvajanja odločb o sečnji in spravilu gozdno lesnih sortimentov ter izvajanja gozdno gojitvenih del ter celovit pregled izvajanja investicij v družbi od 1. 7. 2016, torej od ustanovitve dalje, do 30. 9. 2020, torej do pred mesecem in pol. ter na podlagi javnega naročila, zaključenega javnega naročila, torej družba, poslovodstvo sklene pogodbo o forenzičnem pregledu. Torej ta naloga je sedaj že bila in imam tudi pred sabo sklep nadzornega sveta, s katerim to nalaga poslovodstvu. Naprej. V letošnjem letu je družba zelo resno pristopila k pregledu sečnje brez odobritve. In naj omenim, da večina ugotovljenih sečenj brez odobritve torej Zavoda za gozdove tudi prijavila policiji. Naj omenim, da je družba v ta namen uparila, primerjala podatke svoje in pa Zavoda za gozdove in za letošnje leto do 30. 9. ugotovila skoraj 3 tisoč m3 lesa posekanega brez odobritev, največ na območju Novega mesta in Maribora in ker je tudi to predala policiji v tem trenutku še težko komentiramo, kaj je iz vsega tega bilo. V nekih manjših zadevah vendarle prihaja do nekih razumskih odstopanj in verjetno ne bo nobenega primera, bilo pa je tudi nekaj primerov, kjer je bilo razlika tudi po sto m3 in več na neko sečnjo. Torej v teh primerih pa je nek sum nekih nepravilnosti. V letošnjem letu, s poudarkom na letošnjem letu in tudi v lanskem letu je družba že tudi izvajala nekatere aktivnosti za nadzor. In sicer opravili so 232 terenskih kontrol sečišč, torej izvajanje sečnje in spravila, kvaliteto opravljenih storitev, urejenost sečišč in pa nadzor nad dejanskim posekanim drevjem in iz tega lahko ugotovimo, da pri teh lastnih kontrolah ni ugotovilo nekih večji nepravilnosti znotraj nekih bomo rekli temu običajnih toleranc, ki se pri takih sečnjah lahko odkrije. Naprej, naredila je 1.180 nadzorov merjenja in razvrščanja gozdno lesnih sortimentov, pripravljenih za odpremo kupcem predvsem, tukaj poudarjam, predvsem v letošnjem letu. In tukaj so v večjem delu ugotovljena manjša odstopanja, v enem primeru pa so ugotovili hujšo kršitev in zato so že začeli z disciplinskimi postopki znotraj družbe. Nadzore opravljajo kot napovedane in nenapovedane na kamionskih cest in tudi v skladiščih pri kupcih. Naj omenim, da je družba v te letu opravljala tudi številne druge nadzore, torej nad opravljenim obsegom, nad kakovostjo gojitvenih in varstvenih del, nad gradnjo gozdne infrastrukture, nadzor nad izvajalci, v tem delu predvsem z vidika tehnoloških in kadrovskih kapacitet, kar so pri izvajalcih del navajali v javnem naročanju, s čimer so potem tudi dobili svoj posel. In tudi pri tem zadnje so bile ugotovljene nekatere nepravilnosti, ki pa so se vse po uvedbi postopkov na družbi SiDG tudi odpravile. Kaj nameravamo narediti še v bodoče? Prvič, najbolj pomembno dejstvo oziroma pomemben korak pri bodočem ravnanju je to, da seveda želimo tudi mi čim prej imenovati vodstvo s polnim mandatom. Sedaj vendarle vodstvo opravlja naloge kot vršilec dolžnosti in leto se je ta sprememba zgodila in po vzoru nekaterih družb je takratni predsednik nadzornega sveta postal poslovodja in gospod Samo Mihelin je danes z nami kot vršilec dolžnosti. Ko bomo imenovali polno, torej vodstvo s polnim mandatom, želim predvsem vzpostaviti sistem in pa procese vodenja v družbi, znotraj družbe, ki bo še, predvsem preventivno delovala, v tem delu, da se morebitne nepravilnosti čim prej odkrijejo, oziroma, da bi delovala dovolj preventivno v tem delu, da do nepravilnosti sploh ne bi prišlo. Ker vemo, da zadnji stavek verjetno ne bo čisto nikoli dosežen, zato si želimo, da bi nepravilnosti družba lahko čim bolj učinkovito odkrivala. V ta namen, se zavedam, in bom tudi samo osebno, če bo potrebno, še govoril, s predsednikom, trenutnim aktualnim predsednikom nadzornega sveta, bo potrebno uvesti informacijsko podporo v celotni družbi. Naj omenim, da obstoječa informacijska podpora je z nekimi manjšimi dopolnitvami še iz časa Snežnika, torej je precej zastarela in ne omogoča vseh kontrol in tudi vseh uparitev teh podatkov. Zato tukaj nameravam še osebno govoriti tudi z nadzornim svetom, da tudi tukaj dajo nalogo poslovodstvu, da izvede vse postopke, ki so za to potrebni, da do te dobre informacijske podpore za vsa dela, ki jih opravljajo podizvajalci v družbi pride čim prej. Želim si tudi, ampak govorim še vedno s to predpostavko, da bomo o tem govorili s poslovodstvom, ki bo imelo polni mandat, da bi šli tudi v spremembo pravilnika o vzpostavitvi sistema potrebne kakovosti, skrbnosti za ravnanje z lesom in gozdno lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. S tem menim, da bomo tudi podrobneje opredelili samo dinamiko kontrol, zato da bomo lahko še bolj učinkoviti pri nadzoru. Na nek način menim, da bi bilo dobro, da bi v družbi vzpostavili tudi organizacijsko, notranjo organizacijsko enoto za izvajanje nadzora nad upravljanjem državnih gozdov, predvsem z namenom, da bi lahko s pomočjo te notranje organizacijske enote izvajali tako planirane kot predvsem nenapovedane nadzore, pri katerih, menim, da bi lahko odkrivali nekatere nepravilnosti, predvsem pa menim, da bi takšna enota imela že tudi nek odvračalni učinek, torej da bi do nekih pravilnosti ne prihajalo. Nadgraditi bo treba tudi sistem internih kontrol, ki bo omogoča sistematične in usmerjene aktivnosti upravljanja s tveganji, kot sem že prej omenil, torej da želimo predvsem preprečiti, zaznati in pa odpraviti tveganja. To je v tem delu samih sistemov in procesov znotraj družbe. Naprej. Tudi sam, tudi meni osebno so znani podatki o tem, o cenah tistih, ki v državnih gozdovih delajo in pri nekaterih ponudba in tudi torej poslih, ki tečejo, so te ponudbene cene tako nizke, da nas, vsaj mene osebno, resno skrbi o vseh pravilnostih potem pri sami izvedbi ali pa tudi pri spoštovanju ostale zakonodaje, delovno pravne in tako naprej. In zato želim, zopet poudarjam, z novim vodstvom, novo, staro, saj ni pomembno, z vodstvom z polnim mandatom odpreti tudi to temo glede javnega naročanja posameznih del. Ker to, da mi delamo za ceno, ki je bistveno nižja od stroškovne cene in je bolj kot ne vsem nam to poznano, torej, nekaj s tem delom ni v redu. Sicer je res, da je družba dobila najcenejšega izvajalca, ampak vprašanje, ali je ta izvajalec na koncu res najcenejši. In tudi tukaj ponovno prosim, naj v nadzornem svetu, kot verjetno veste imajo predstavnike štiri ministrstva, torej, ministrstvo pristojno za gozdarstvo, za gospodarstvo, za okolje in za finance, je okolje, ne, v tem trenutku ravno naše ministrstvo še nima predstavnika, ker je zdajšnji direktor bil naš predstavnik v nadzornem svetu in bomo tako ali tako morali ta nadzorni svet popolniti. Mislim, da ne rabimo posebej poudarjati, da tukaj čakamo vendarle tudi znotraj naše stranke ali pa našega ministrstva tudi na kongres naše stranke in se bomo potem zelo na hitro odločili s kom popolniti to mesto. Ponovno pa prosim aktualno opoziciji, ki tudi še nima zasedenega mesta predstavnika v nadzornem svetu SiDG. In v kolikor je tukaj z naše strani treba še kaj postoriti, bodimo na vezi, mi lahko še enkrat pošljemo izpopolnjene sezname tistih, ki so z našo komisijo bili na nek način uvrščeni na listo predvidenih predstavnikov v nadzornem svetu, te sezname lahko še enkrat pošljemo, ampak ključno je, da opozicija nam pošlje eno ime. Ne vsaka stranka, ampak eno ime, ker jaz ne želim biti arbiter med strankami, kdo bo. Prosim, da tudi to mesto zapolnimo, ker s tem bo v bistvu predstavnik kapitala izpopolnil vsa svoja mesta v nadzornem svetu. Tako opozicija kot štiri ministrstva menim, da je vsakdo od teh predstavnikov izjemno pomemben. Torej ne bi več kratil tega časa, želel sem poudariti samo to, da so tudi v tem delu, zlasti za forenzične preglede, narejeni prvi pomembni koraki, kot sem tudi včeraj ob zaključku, tisti, ki ste bili še z nami, pod točko razno vendarle povedal nekatere aktivnosti, da smo jih že, kljub kratkemu mandatu na tem ministrstvu izvedli, je to zagotovo ena od stvari, ki sem jo obljubil, na zaslišanju, da jo bomo naredili takoj, ko bo mogoče, in v bistvu zadeva je že v fazi realizacije z našega zornega kota in s strani nadzornega sveta je dobilo poslovodstvo mandat, da izvede vse, od javnega naročila, do potem tudi sklepanja pogodbe, da se forenzika prične. Hvala, javno naročilo, mi je rekel direktor, je danes objavljeno, torej zgodbe se tukaj res vrtijo z nekim pospešenim tempom, ker si tudi mi želimo priti čim prej do odgovora, ali je vse to kar smo brali v medijih in še kje res ali ne. In zato, da to počasi umaknemo potem z dnevnega reda, jaz upam, da bo manj res, kot smo brali, ampak ker pa želim tudi sam osebno kot pristojen minister na nek način poleg ministrstva za gospodarstvo oziroma ministrstva, ki je tudi pristojno za lesarstvo, verjetno si vsi skupaj želimo razčistiti, kaj je v družbi bilo in zato je ta aktivnost bila pospešena tudi z moje strani takoj, ko je bilo mogoče. In na prvi seji po mojem mandatu mislim, da je bilo to celo narejeno, na prvi seji nadzornega sveta in kot smo slišali, mi je direktor prišepnil, danes je tudi javno naročilo objavljeno. Toliko na kratko, se pa veselim razprave, nekje do pol šestih bom z vami, potem se mi pa pridruži državni sekretar, če bo seja še trajala.

Minister hvala, želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar Simon Zajc, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister in direktor družbe ter ostali prisotni. Les je naša strateška surovina, ki ima v obdobju prehoda v ogljino nevtralnost še toliko večjo vrednost. Velja namreč za naravno obnovljiv vir in enega okolju najbolj prijaznih materialov, ki količinsko in kakovostno zagotavlja naši lesno predelovalni industriji vir preživetja na dolgi rok. Za Slovenijo predstavlja izjemno konkurenčno prednosti in razvojni potencial za zeleno prihodnost, ki ga seveda velja izkoristiti. Naša lesna predelovalna industrija počasi, a vztrajno okreva in beleži spodbudne poslovne rezultate. V zadnjih desetih se je tako število lesarskih podjetij povečalo za 14%, prihodki od prodaje za 35%, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73%. Eden pomembnejših korakov v smer razvoja lesno predelovalne industrije je bilo sprejetje Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije leta 2016, na njegovi podlagi ustanovljena družba SiDG d.o.o. je v preteklih letih poslovala s trendom dobrih poslovnih rezultatov, zadovoljni smo, da ta pozitivni trend nadaljuje na področju svoje naloge gospodarjenja z državnimi gozdovi opravlja relativno dobro in s tem tako dokazuje, da je bil sprejem tega zakona ter prekinitev nekdanjih koncesijskih odnosov in slabe prakse gospodarjenja z gozdovi v lasti države, takrat pravilna odločitev. Ampak ugotavljamo pa, da družba žal ni bila tako uspešna pri vzpostavljanju drugega dela gozdno lesno verige, ki zadeva vzpostavitev centrov za zbiranje in predelavo lesa. Vzpostavitev centrov, ki naj bi postali regijski spodbujevalci razvoja lesne industrije omogoča 9. člen prej omenjenega zakona, zdaj kljub številnim sprejetim sklepom Vlade Republike Slovenije v vlogi skupščine družbe SiDG in sklepom Odbora za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano, vse od sprejema zakona v torej v petih na tem področju praktično ni bilo napredka. SiDG razpoložljiva sredstva vlaga pretežno v gozdarsko dejavnost in v razvoj družbe Snežnik d.o.o, ki dejansko predstavlja stvarni vložek države v SiDG ob njeni ustanovitvi. Ocenjujemo, da odsotnost centrov negativno vpliva na razvoj gozdno lesne verige in še posebej lesno predelovalne industrije. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo razvojnega potenciala lesarske panoge in poskušamo na različne načine doseči, da bi čim več kvalitetne domače hlodovine predelali pri nas, doma, in iz nje proizvajali izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tudi Vlada Republike Slovenije je med prioritetne strateške naložbe države uvrstila sedem lesno predelovalnih centrov v skupni investicijski vrednosti preko 140 milijonov evrov, med njimi so tudi centri, ki jih predvideva strateški načrt. Lesno industrijo smo umestili v slovensko industrijsko strategijo do leta 2030 in pri tem les opredelili kot surovino za industrijsko predelavo. Če želimo torej naši lesno predelovalni industriji zagotoviti pogoje za hitrejšo rast in mednarodno konkurenčnost, je potrebno čim prej sprejeti noveliran strateški načrt ter začeti čim prej uresničevati predvidene in načrtovane strateške naložbe. Le tako bomo lahko uresničili cilj, da bi do leta 2030 povečali količino doma predelanega lesa na tri milijone m3 letno in v lesarski panogi zaposlili tam nekje 15 tisoč delavcev. Kvalitetne lesne surovine imamo za uresničitev tega cilja dovolj, povečanje domače predelave in rabe lesa za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo pa bo v občutni meri pripomoglo tudi k izpolnjevanj dolgoročne naloge in sicer, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba. Hvala.

Hvala lepa, želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Tomažič, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod minister, ostali prisotni, vsem skupaj lep pozdrav. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta je na 22. seji 8. 10. obravnavala letno poročilo o poslovanju družbe slovenski gozdovi. Iz vsebine poročila izhaja, da je bilo poslovanje družbe v letu 19 uspešno in v skladu s cilji, ki jih določa 7. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Povečala se je površina državnih gozdov, povečale so se lastne zmogljivosti za sečnjo, spravilo ter transport gozdno lesnih sortimentov, izpolnjevali so mednarodne standarde ter krepili ekološke in socialne funkcije gozdov, izvedena so vlaganja v gozdove, kot so gojitvena in varstvena dela ter vlaganja v gozdno infrastrukturo, povečan obseg sanitarne sečnje, zelena delovna mesta na podeželju, prodaja lesa domačim kupcem. Vendar mi smo poročilo zelo podrobno pregledali in podajamo naše poglede, opozorila in tudi priporočila. Komisija ugotavlja, da je poročilo strukturirano tako, da prikazuje doseganje posameznih ciljev po posameznih letih in je bolj pregledno, vendar obenem izpostavlja, da vsebuje premalo relevantnih podatkov za celovito seznanitev s poslovanjem družbe. Pri tem državni svetniki tudi opozarjamo, da bi moralo tovrstno poročilo vsebovati podatke o netu donosu lesa iz državnih gozdov, ceni lastne proizvodnje in dejanski cenovni učinkovitosti in o kakovostni strukturi posekanega in prodanega ter tabelo o konkretnih kakovostnih razredih ločeno za vsako klaso posebej, po posameznih območnih enotah in ne združeno. Člani komisije predlagamo, da družba, ki mora kot gospodarska družba pripraviti tudi poročilo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, naslednjič predložiti v obravnavo to poročilo, dopolnjeno z navedenimi zahtevami. Pri tem opozarjamo, da bi tovrstno poročilo moralo vsebovati podatke o neto donosu lesa iz državnih gozdov, ceni lastne proizvodnje in dejanski cenovni učinkovitosti in kakovostni strukturi posekanega in prodanega lesa ter tabelo o konkretnih kakovostnih razredih, ločeno za vsako klaso posebej po posameznih območnih enotah in ne združeno. Komisija predlaga, da se pripravi integrizacija državnih gozdov in na njeni podlagi v naslednja poročila vnesejo vsi relevantni podatki o dejanskem stanju vrednosti državnih gozdov. S tem bi zagotovili tudi večjo transparentnost gospodarjenja z državnimi gozdovi. Sklad kmetijskih zemljišč, dokler je upravljal z državnimi gozdovi, je imel zelo transparentno predstavljeno navedeno problematiko. Komisija ugotavlja, da se je poslovni izid družbe v dveh letih znižal za 14% in to kljub konjukturi v gospodarstvu in povečanem povpraševanju po lesu. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo leto 2019 neto donos za državo razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja in varstva gozdov ter vzdrževanja cest skoraj 28 evrov po kubiku. Ker pa se donos za državo meri tudi preko plačila v gozdni sklad, plačila davkov in doseženega poslovnega izida, ta na letni ravni znaša okoli 27 do 29 milijonov evrov. Komisija meni, da so podatki zavajajoči in da je država dejansko prejela pet milijonov in pol evrov, razvidno iz bilance izkaza gibanja kapitala v obliki transakcije z lastniki, če k temu prištejemo še dva milijona in pol evrov davka na dobiček, to pomeni, da je SiDG v državno blagajno dejansko vplačal osem milijonov in dvesto tisoč. Ob upoštevanju prodane količine lesa je donos za lastnika 6 evrov na kubik, plačilo v gozdni sklad pa skoraj 10 evrov na kubik. Donos države sedaj v skladu z gospodarstvom v gozdni sklad, namenjen nakupu gozdov, pospeševanju, negovanju gozdov ter sanaciji po ujmah. Četudi bi plačilo v gozdni sklad upoštevali pri ugotavljanju neto donosa za državo, ne moremo govoriti o 27, to se pravi 28 evrih, ampak le o 15,75 evra na kubik, kar pa je primerljivo z izkupičkom iz preteklega koncesijskega sistema. To je povzeto iz bilance. Kdor je bral bilanco, lahko dobi te podatke. Kar je direktor, v.d. direktor govoril je pa druga stvar, to je iz bilanc, berite bilanco o poslovanju. Komisija je izpostavila problematiko nakupov gozdov v prejšnjem pošiljanju ponudb za odkup s ponujenimi visokimi odkupnimi cenami, ki jim je težko konkurirati, na kar opozarjajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici. Iz poročila tudi ni moč razbrati, kakšni gozdovi se kupujejo, saj bi na ta način lahko preverili, ali res se kupujejo izsekani, prazni gozdovi po visokih in nekonkurenčnih cenah. Komisija predlaga, da se razmisli možnosti povečanja deleža ležalnih gozdov na način, da bi se gozdovi občine obravnavali kot državni gozdovi, brez njihovega odkupa od občin. To se pravi, da bi tistih 7%, ki smo sedaj v državni lasti kot zaščiteni gozdovi, vključili lahko še občinske in tako prešli na tisto evropsko direktivo, da ima vsaka država 10% zaščitenega gozda. Komisija je izrazila zadovoljstvo, da družba v zasledovanju cilja razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetijskih, kmetij in podeželja v hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja za izvajanje del sečnje in spravila, ki vključujejo gorske in hribovske kmetije, ki ta dela izvajajo kot dopolnilno dejavnost. Komisija meni, da je treba stremeti k čim višji vključenosti kmetij tudi v prihodnje in izdelati strategijo oziroma zagotoviti sistemski pristop izvajanja del do leta 2022, ko se bodo začele iztekati koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Treba je oblikovati primerne pogoje, da bodo zainteresirani kmetje čim lažje dostopali k izvajanju del na podlagi javnih razpisov, komisija izpostavlja, da je treba pogodbene izvajalce za delo v sečnji plačati, ko je les še na kamionski cesti in ne šele, ko družba les proda, kar se dogaja danes, izvajalci sečnje tako čakajo na izplačila tudi več mesecev. Zato v tem času tudi ne morejo poplačati davčnih obveznosti. Če lahko tukaj dodam še dva stavka. To je velik prekršek tudi v smislu finančne zakonodaje, vsak mesec je treba napisati, kaj se je pridelalo in potem tudi prodalo. To vemo, kako je v gradbeništvu. Manjkata pa podatek o višini plačili storitve za izvajalca in lastni ceni proizvodnje, ki bi izkazala realnejšo sliko o poslovanju in dejanski cenovni učinkovitosti. Komisija ob tem poudarja, da je cena za sečnjo izvajalcev prenizka, saj znaša le okoli 17 evrov za kubik, pri čemer je cena lastne sečnje po podatki družbe na dan 30. 9. 2020 23 evro za kubik. Ta podatek je bil dan na sami komisiji. Komisija ugotavlja, da je SiDG v preteklem letu izvedla obsežna vlaganja v gozdov, ob tem komisija izpostavlja, da iz poročila ni razvidno, na katerih zemljiščih so bila dela dejansko izvedena in kakšna dela so se izvajala, kar je pogoj za preverjanje stanja v naravi. Komisija predlaga, da se prihodnje vlaganje v ceste in vlake poveča s ciljem ohranitve dolgoročne kakovosti in odprtosti gozdov, saj je trenutni vložek prenizek, iz poročila izhaja, da je strošek vlaganja v ceste in vlake 0,84 evra oziroma skupen znesek 2,78 evra, v preteklosti je bil tudi 5 evrov. Pri tem tudi ne smemo prezreti dejstva, da so gozdne prometnice pomembne tudi z vidika dostopnosti kmetij in samega podeželja. Za realnejšo analizo poslovanja družbe bi se moralo poročilo po mnenju komisije dopolniti tudi z podatki o morebitnih subvencijah, ki so bile pridobljene za izvedena gozdno obnovitvena varstvena dela, za katere je družba namenila dva milijona in pol oziroma skoraj dva evra po kubiku. Komisija opozarja, da iz poročila tudi ni moč razbrati nobenih podatkov o kraji lesa v državnih gozdovih, o tem smo že slišali, ne bom o tem več govoril. Komisija tudi ugotavlja, da je zakonski cilj prodaje lesa na panju v minimalnem obsegu dosežen, saj se je v preteklem letu na ta način prodalo zgolj en procent lesa, po pogovoru na samem sestanku, da se bo v letošnjem letu več povečalo, po povprečni ceni 45 evrov za kubik. Ta podatek si zapomnite, ker prej ste imeli podatek 48 evrov pa dobimo za prodani les. Komisija podpira prodaja na panju, saj omogoča pospešitev prodaje, kar je nujno še posebej v kriznih razmerah, npr. vetrolom v letu 18, lubadar v letu 17, s tem se pospeši tudi sanacija, saj je podjetje, ki kupi les na panju, zainteresirano, da les pospravi čim prej in tako iztrži čim višjo kakovost in s tem tudi višjo ceno. Izvajanje sanacije s skromno prodajo lesa na panju oziroma brez nje vodi le v prekomerno skladiščenje lesa v centralnih skladiščih, kjer izgublja na kakovosti in vrednosti. Na to kaže tudi podatek iz poročila, da se je v letu 2019 začelo z visokim stanjem 180 tisoč kubikov lesa na zalogi, ki se je potem kasneje prodalo, v glavnem v državi bivše Jugoslavije, poleg tega lahko kupec na panju dogovori dolžino hlodovine, v nasprotnem primeru je hlodovina razrezana na štiri metre in se težje prodaja kot višek na trgu. Iz podatkov o poslovanju je prodaja na panju najbolj rentabilna, to so dejstva. Ampak trenutno predstavlja samo en procent. Družba je investirala okoli tri in pol milijona evrov v gozdno infrastrukturo, 1,8 milijona v opremo za lastno proizvodnje, za investiranje v lastno proizvodnjo nadaljuje tudi letos po oceni družbe bo strateški cilj obsega lastne proizvodnje dosežen v začetku leta 21, … ko bodo sposobni realizirati 20% sečnje za lastno proizvodnjo. Zdaj tukaj smo se tudi spraševali, ali je to smotrno, glede na podatek, da na panju veliko več iztržimo. Komisija poudarja, da je treba že v javne razpise s ciljem dejanskega ugotavljanja zelenih delovnih mesto vključiti lokalni ekološki nizko ogljični vidik, če želimo poudariti socialno funkcijo gozdov in obenem preprečiti preobremenjenost lokalnih cest s kamioni, je smiselno, da sečnjo izvajajo lokalni izvajalci in da dobi možnost odkupa najprej lokalni kupec. SiDG je lani izvedla tudi manjšo investicijo v hčerinsko družbo Snežnik, ob ugotovitvi da podjetje Snežnik vsakodnevno ustvarja tekočo izgubo in bo tudi letošnjo poslovno leto zaključila v izgubo, komisija opozarja, da iz poročila ni razvidno, da je lani podjetje ustvarilo 670 evrov izgube. To se spet lahko dobi v bilanci. Iz tega vidika komisija poudarja, da je treba razmisliti o nadaljnjem odpiranju načrtovanih štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa, saj lahko vsaka tovrstna investicija predstavlja tveganje nedovoljene državne pomoči in če vam je podatek znan, ko se les enkrat preloži, je že vreden za štiri do šest evrov manj. Se pravi ali bodo ti novi skladiščni prostori zato bolj rentabilni ali ne, gozdarji predlagajo, da les čim prej pride do končnega kupca iz gozda. Komisija v poročilu pogreša podatke o poteku razdruževanja premoženja s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Hvala, predsedujoči.

Hvala lepa, želi besedo predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, direktor gospod Ravnik, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, minister, državni sekretar, vršilec dolžnosti direktorja, ostali prisotni. Ja, ne glede na to, da je stvar države, da se odloča, kako se bo upravljalo z državnimi gozdovi, je za kmete vendarle in seveda tudi druge lastnike gozdov, vendarle pomembna tudi vloga družbe Slovenski državni gozdovi. Ko se je družba ustanavljala, smo takrat izpostavljali predvsem pričakovanja, da bo omogočeno kmetom na območju z omejenimi dejavniki izvajanje del v državnih gozdovih, ker se bo na ta način zagotavljalo krepitev ekonomskega na najbolj ranljivih predelih podeželja in to je vključeno seveda tudi v same cilje gospodarjenja, kot drugo pričakovanje je bilo, da bo blažil tržna nihanja v primeru nestabilnih pogojev na trgu z lesom, to je pač eden, tako kot tudi v kmetijstvu, na tem področju ena od težav in en tako velik igralec na trgu, ima seveda možnost, da na nek način tudi uravnava morebitna nihanja in s tem zagotavlja eno večjo stabilnost na trgu. Kot tretje, kar se nam je zdelo pomembo je, da bo v primeru naravnih nesreč dejansko poskrbel za odkup lesa in tudi, saj običajno v takih primerih prihaja do zastojev in na ta način tudi stabiliziral trg. Vemo pa, da je takih dogodkov vedno več in da so tovrstni mehanizmi izjemno pomembni in nujni tudi sicer, ne samo na področju gozdarstva in pa seveda, da bo odigral aktivno vlogo v gozdno lesni verigi in okrepil razvoj posameznih panog znotraj te verige. Zdaj, mi smo seveda sodelovali tudi pri obravnavi poročila v Državnem svetu, tako da se ne bi ponavljal in pritrjujem tem ugotovitvam in komentarjem, ki jih je podal državni svetnik, gospod Tomažič. Mogoče bi samo dvoje na kratko omenil. Poročilo za cilj gospodarjenja 4.4, to je ohranjanje kmetij in podeželja na gorskem in hribovitem območju navaja, kako se je ta cilj seveda naslavljal in naš komentar je, da je seveda za doseganje tega kar je bilo naše ključno pričakovanje še izjemno veliko manevrskega prostora in naša pričakovanja v tem delu bodo še naprej kar precejšnja. Omenil bi tudi to, kar sta pred mano oba govornika omenila, in sicer, da je precej razburjenja na terenu povzročilo proaktivno delovanje sklada pri odkupu gozdov. Mi smo na to opozorili in seveda lahko samo upamo, da bo to, kar je bilo omenjeno, da se je izvedla upočasnitev, da bo pri tem tudi ostalo, ker si ne želimo, da bi s tem prišlo do dolgoročne slabitve kmetij. Torej, da bi družba izpolnila naša pričakovanja, je potrebno narediti še kar precej. Hvala.